Primerjali smo kazni za prometne prekr�ke v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrva�kem

Prehitra vo�nja pri nas je dvajsetkrat dra�ja kot v Avstriji

Kazni za prometne prekr�ke so v Sloveniji precej vi�je kot v Italiji, Avstriji in na Hrva�kem, z izjemo kazni za vo�njo pod vplivom alkohola, te bo predvidoma podra�il novi zakon o prekr�kih. "�e vi�je kazni pa bodo brez u?inkov," opozarjata mojstra varne vo�nje Igor Golob in Brane Kuzmi?.

Pri prekora?itvi hitrosti v naselju do 20 kilometrov na uro vam slovenski policisti predpi�ejo kazen najmanj 250 evrov, za kilometer ve? pa 500 evrov in �e pet kazenskih to?k. V Italiji in na Hrva�kem boste za tak�en prekr�ek pla?ali 70, v Avstriji pa 150 evrov, pravijo podatki AMZS.

V praksi pa je prekora?itev hitrosti v Avstriji lahko �e cenej�a, dokazuje primer urednice Financ Simone Toplak. Voznik avtomobila je pred nekaj dnevi za prekora?itev hitrosti v naselju - omejitev je 50, vozil je 71 kilometrov na uro - pla?al 25 evrov. V Sloveniji bi pla?al 500 evrov (ob hitrem pla?ilu pa 250 evrov) kazni in si prislu�il �e pet kazenskih to?k.

Velike razlike so tudi pri kaznih za druge prekr�ke, razen za vo�njo pod vplivom alkohola. Te kazni so v Sloveniji ni�je kot pri na�ih sosedah. Slovenski policisti vam poleg vozni�kega dovoljenja vzamejo najve? 950 evrov, v Italiji pa celo �est tiso?akov.

?e ne boste pripeti z varnostnim pasom, boste pri nas pla?ali 120 evrov, v Avstriji denimo le dobro ?etrtino tega zneska. Podobno je pri telefoniranju med vo�njo brez sistema za prostoro?no telefoniranje in pri prevo�eni rde?i lu?i.

Kmalu dra�ja tudi vo�nja pod vplivom alkohola

Kazni za vo�njo pod vplivom alkohola pa bo spremenil novi zakon o prekr�kih kot eden izmed �tirih novih zakonov o cestnem prometu, ki bo nadomestil zdaj�nji ZVCP (zakon o varnosti cestnega prometa). Novi �tirje zakoni bodo v obravnavi predvidoma jeseni, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. Poleg vi�jih denarnih kazni bodo spremembe prinesle tudi obvezno zdravljenje pijanih povratnikov za volanom in zaporno kazen pri te�jih kr�itvah. Za koliko se bodo dvignile denarne kazni, pa �e ni znano.

Visoke kazni brez dolgoro?nega u?inka

Po mnenju obeh sogovornikov pa so visoke kazni neu?inkovite, saj ne izbolj�ujejo varnosti na na�ih cestah. Golob ob tem dodaja, da bi �e stro�je kazni, denimo pet ali deset tiso?akov za te�je prekr�ke, kratkoro?no sicer izbolj�ale varnost, povzro?ile pa bi tudi osebne tragedije. "Dr�ava bi bolj�o varnost dolgoro?no dosegla le z vzgajanjem voznikov v �olah varne vo�nje in spodbujanjem nakupa varnostnih sistemov v avtomobilu z oprostitvijo davka," verjame vodja Volvo akademije varnosti Igor Golob.

Vir: ?ASNIK FINANCE 25.07.2010

DODATEK OPS: Zdaj je menda jasno komu slu�i tak�na kaznovalna politika v Sloveniji. Polnenju vse bolj prazne prora?unske vre?e iz katere posve?eni odna�ajo vsak dan ve? in to zaradi zavedanja, da je vse bolj prazna, po?nejo zadnje ?ase v veliki paniki. Policisti oz. mili?niki pa niso nikakr�ni servis davkopla?evalcem, ki bi delovali preventivno in bi skrbeli za njihovo varnost,�ampak so navadni inkasanti.

Vpra�ajte se koliko mili?nikov pla?ujemo, da pi�ejo pla?ilne naloge? Vpra�ajte se koliko pasti je narejeno namerno na odcekih cest, da se ujamemo v past? Veliko verjamite. In �e je vpra�anj, ki se postavljajo v kak�ni dr�avi �ivimo, da na vsakem koraku zganja represijo policija in to �e ni dovolj, policijska pooblastila imajo tudi mestni redarji, ki polnijo vre?e mestnih �erifov - �upanov, da potem s tem denarjem delajo kot pujsi z mehom. Mnogi.

Kje so vzroki, da je tako pa tukaj:

�