Primerjali smo kazni za prometne prekrške v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem

Prehitra vožnja pri nas je dvajsetkrat dražja kot v Avstriji

Kazni za prometne prekrške so v Sloveniji precej višje kot v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem, z izjemo kazni za vožnjo pod vplivom alkohola, te bo predvidoma podražil novi zakon o prekrških. "Še višje kazni pa bodo brez učinkov," opozarjata mojstra varne vožnje Igor Golob in Brane Kuzmič.

Pri prekoračitvi hitrosti v naselju do 20 kilometrov na uro vam slovenski policisti predpišejo kazen najmanj 250 evrov, za kilometer več pa 500 evrov in še pet kazenskih točk. V Italiji in na Hrvaškem boste za takšen prekršek plačali 70, v Avstriji pa 150 evrov, pravijo podatki AMZS.

V praksi pa je prekoračitev hitrosti v Avstriji lahko še cenejša, dokazuje primer urednice Financ Simone Toplak. Voznik avtomobila je pred nekaj dnevi za prekoračitev hitrosti v naselju - omejitev je 50, vozil je 71 kilometrov na uro - plačal 25 evrov. V Sloveniji bi plačal 500 evrov (ob hitrem plačilu pa 250 evrov) kazni in si prislužil še pet kazenskih točk.

Velike razlike so tudi pri kaznih za druge prekrške, razen za vožnjo pod vplivom alkohola. Te kazni so v Sloveniji nižje kot pri naših sosedah. Slovenski policisti vam poleg vozniškega dovoljenja vzamejo največ 950 evrov, v Italiji pa celo šest tisočakov.

Če ne boste pripeti z varnostnim pasom, boste pri nas plačali 120 evrov, v Avstriji denimo le dobro četrtino tega zneska. Podobno je pri telefoniranju med vožnjo brez sistema za prostoročno telefoniranje in pri prevoženi rdeči luči.

Kmalu dražja tudi vožnja pod vplivom alkohola

Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola pa bo spremenil novi zakon o prekrških kot eden izmed štirih novih zakonov o cestnem prometu, ki bo nadomestil zdajšnji ZVCP (zakon o varnosti cestnega prometa). Novi štirje zakoni bodo v obravnavi predvidoma jeseni, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. Poleg višjih denarnih kazni bodo spremembe prinesle tudi obvezno zdravljenje pijanih povratnikov za volanom in zaporno kazen pri težjih kršitvah. Za koliko se bodo dvignile denarne kazni, pa še ni znano.

Visoke kazni brez dolgoročnega učinka

Po mnenju obeh sogovornikov pa so visoke kazni neučinkovite, saj ne izboljšujejo varnosti na naših cestah. Golob ob tem dodaja, da bi še strožje kazni, denimo pet ali deset tisočakov za težje prekrške, kratkoročno sicer izboljšale varnost, povzročile pa bi tudi osebne tragedije. "Država bi boljšo varnost dolgoročno dosegla le z vzgajanjem voznikov v šolah varne vožnje in spodbujanjem nakupa varnostnih sistemov v avtomobilu z oprostitvijo davka," verjame vodja Volvo akademije varnosti Igor Golob.

Vir: ČASNIK FINANCE 25.07.2010

DODATEK OPS: Zdaj je menda jasno komu služi takšna kaznovalna politika v Sloveniji. Polnenju vse bolj prazne proračunske vreče iz katere posvečeni odnašajo vsak dan več in to zaradi zavedanja, da je vse bolj prazna, počnejo zadnje čase v veliki paniki. Policisti oz. miličniki pa niso nikakršni servis davkoplačevalcem, ki bi delovali preventivno in bi skrbeli za njihovo varnost, ampak so navadni inkasanti.

Vprašajte se koliko miličnikov plačujemo, da pišejo plačilne naloge? Vprašajte se koliko pasti je narejeno namerno na odcekih cest, da se ujamemo v past? Veliko verjamite. In še je vprašanj, ki se postavljajo v kakšni državi živimo, da na vsakem koraku zganja represijo policija in to še ni dovolj, policijska pooblastila imajo tudi mestni redarji, ki polnijo vreče mestnih šerifov - županov, da potem s tem denarjem delajo kot pujsi z mehom. Mnogi.

Kje so vzroki, da je tako pa tukaj: