RESNICA OSVOBAJA, SE TEGA ŽE ZAVEDATE?

 

SE ZAVEDAŠ, SLOVENSKI NAROD, V KAKŠNI TEMI ŽIVIŠ ŽE DESETLETJA, ČE NE STOLETJA?! NAROD, KI NE POZNA SVOJE RESNIČNE ZGODOVINE, TVEGA, DA SE MU TA V TISTIH SLABIH DELIH PONOVI ŠE V HUJŠI OBLIKI. ZATO SE ODLOČITE SPREJETI RESNICO TAKŠNO KOT JE BILA! ŽIVETI V LAŽI JE ZLOČIN NAD LASTNIM UMOM! 

RESNICA OSVOBAJA, MI V GIBANJU OPS - BOJEVNICE IN BOJEVNIKI SVETLOBE, SMO GLASNIKI RESNICE.

Če boste prebrali knjigo Angele Vode, SKRITI SPOMIN, boste razumeli, kaj se dogaja ves čas po letu 1990, pa tudi, zakaj so agenti udbe in vsi mediji skušali medijsko umoriti majorja Ladislava Troho, ki se je že leta 1998 javno izpostavil, da bi ustavil pohod uničevalske KABALE v Slovenski vojski, ki jo je zdesetkala. To je napovedal v svoji knjigi z naslovom Pojoči major 1998.

Smo pa zdaj pred podobno prelomnico kot so bili naši dedje v drugi svetovni vojni. Nekateri bodo želeli izkoristiti krizo naroda in se po koncu vojne, ki poteka, zavihteti na položaje, se ovenčati za zasluge za zmago, zato vas vabijo, da pojdite za njimi, pa naj stane, kolikor hoče, da le oni vodijo vstajo, četudi nimajo nobenih celostnih in trajnih rešitev, načrtov, planov, le sebe vam ponujajo za odrešitev.

Preberite nekaj odlomkov iz knjige, ki bi jo moral prebrati vsak Slovenec, da bi razumel, kaj se je v resnici dogajalo.

Ta še posebej velja za Ladislava Troho, a glej ga zlomka, to se mu je dogajalo in se še vedno dogaja v novi, demokratični državi, ki ji oblastniki pravijo, da je svobodna, demokratična, pravna in moderna država. Za naivne, pa še ti vsak dan bolj razumete, da se ni po letu 1990 v resnici nič spremenilo, kvečjemu se je še kaj poslabšalo. Kako se tudi ne bi, če je star gospodar vse vzvode odločanja obdržal v svojih rokah, njegova še bolj pokvarjena mladež pa vse bolj uporablja hitlerjansko-stalinistične metode.

… Človeka, ki je prišel v njihov mlin klevet, so postavili pred razsodišče, seveda za njegovim hrbtom, mu naprtili vse mogoče grehe -  za njegovim hrbtom, zato se ni nihče obotavljal zliti nanj čim več laži – saj se ni mogel braniti, ker ga ni bilo zraven – ga obsodili kot škodljivca »napredne«, beri: komunistične stvari, vedno so oblatili tudi njegov značaj in njegovo zasebno življenje – in če niso mogli fizično obračunati z njim, so ga z vsemi sredstvi skušali ubiti moralno. To je bilo zapovedano, še nikoli nisem slišala, da bi se za koga kdo postavil, da bi ga branil… (stran 52)

…Cankarjeve ideje so našle v meni tako močan odmev prav zaradi lastnosti mojega značaja: imela sem izredno razvit čut za pravičnost ter brezkompromisen odpor proti krivicam. Vse, kar sem delala v svojem življenju, je bilo v znamenju teh mojih lastnosti, ki mi nikakor niso prinesle življenjskega uspeha. Moje prizadevanje, da bi »napočila zarja tistega dne«, se je končalo z zaporom in absolutno izključitvijo iz družbe, ki je zavladala pri nas v imenu idej, na katere sem prisegla. Le ta razlika je bila, da so bili moji cilji različni od njihovih … Nikoli nisem mislila na svojo osebno blaginjo, marveč na tiste, ki so bili kakorkoli prikrajšani in zapostavljani …(stran 7)

…Nekateri levo usmerjeni Slovenci so ostali sicer vseskozi pri zahtevi po avtonomiji, med njimi Prepeluh, Lončar in Tone Štebi, toda ostali so osamljeni, Slovenci se še niso znašli. Klerikalci so sicer poudarjali zahtevo po avtonomiji, toda samo dotlej, dokler so bili v opoziciji, potem pa so se prilagodili za nekaj koristi za svojo stranko. Nikogar nisem poznala, ki bi se bil boril za koristi vsega slovenskega naroda, zlasti pa ne za socialno šibke rojake (socialisti le za odrešitev imaginarnih množic z razrednim bojem). (stran 18 in 19)

Saj niso bili samo ti, zunanji momenti, zaradi katerih sem se čutila razočarano. Nikakor nisem mogla sprejeti vase njihove govorice, ki sta ji manjkali – po mojem – etična osnova in človeška bližina. V zadoščenje mi je bilo, ko sem spoznala, da so tudi nekateri drugi tega mnenja. Tako tudi Prepeluh, ki je stalno poudarjal potrebo srčne kulture v novi družbi. Očital je socialni demokraciji, da je zanesla mnogo agitatorstva med slovenski narod, pa malo srčne kulture. Njihove besede izpričujejo zgolj materializem, njihov refren je bil:  Človek je samo produkt razmer, in presnavljajoča materija mu piše potni list. »Vedno sem imel občutek,« je rekel Prepeluh, »da veje iz tega nadziranja mrzla zimska burja. Ali je res vse tako mrzlo, snovno – ves svet, vse človeštvo? Nič živega, nič človeškega, nič topline?« Tudi jaz sem občutila njihov hlad, njihovo brezdušnost… (stran 22)

Sprva, ko teror še ni popustil, smo prirejale samo kake protidraginjske shode, predvolilna zborovanja, predavanja kulturne vsebine in druge priložnostne nastope. Pozneje pa smo začele s širšimi akcijami, ki naj bi imele množičen značaj. Takšne akcije so sugerirali zlasti komunisti, ki so imeli takrat nalogo čimbolj razgibati množice, in to ne samo delavske, marveč je bilo treba prodreti tudi v vrste nameščencev, učiteljev, uradnikov, zlasti pa žensk. Takrat so dobili komunisti nalogo iz Moskve, da po vseh deželah organizirajo množično gibanje, ki naj bi imelo po francoskem vzorcu značaj ljudske fronte.

Vse množične akcije, ki so se v ta namen organizirale, je omogočila Ženska zveza, kjer nas je bilo nekaj levo usmerjenih aktivnih delavk, ki smo morale skrbeti za to, da smo prodrle s svojimi – njihovimi – predlogi.  Spominjam se, kako lepo se je posrečila akcija za gradnjo nove bolnice v Ljubljani. Predlog sem utemeljila jaz, glavno propagando smo naredile ženske, k sodelovanju se je posrečilo pritegniti vse skupine. Na zborovanju so nastopili zlasti zdravniki, pravniki, ženske in celo duhovnik (dr. Roman Tominec). Z velikim navdušenjem je bila sprejeta prepričljiva resolucija – človek bi mislil, da bodo takoj drugi dan zasadili lopate -, toda bila je samo propaganda. Cilj je bil dosežen: razgibati  množice. (stran 28)

…Saj se je moral vendar zavedati nevarnosti vsak Slovenec od trenutka, ko je začel Hitler razkrivati svoje zavojevalne načrte in jih uresničevati s pristankom Sovjetske zveze, s Stalinovo pomočjo. Ali nam ni vzbujala zle slutnje zasedba Porenja, ki jo je Stalin sprejel s ciničnim hladom, češ saj gre zgolj le za interese »kapitalistične Francije«. Prav tako »veliki zaščitnik samoodločbe narodov« ni mignil s prstom, ko je Hitler 1938 priključil Avstrijo k rajhu ter po münchenskem sporazumu istega leta tudi češke Sudete. (stran 32)

DVOMI

Takrat so bili komunisti v tako imenovanih kapitalističnih državah v znatni meri idealisti, mnogi med njimi v svoji veri v sovjetski boljševizem neomajni. Za vse Stalinove zločine, za njegov odnos do tako važnih vprašanj, kot so npr. zasedanje tujih ozemelj, pokoli Judov itd., so imeli samo eno opravičilo: »Stalin že ve, kaj dela.« Za te ljudi je bil Stalin nezmotljiv, kljub temu, da so se vedno norčevali iz nezmotljivosti katoliškega poglavarja. Nikakor se nisem mogla pridružiti tem vernikom: v meni se je poglabljal dvom, ki se ni polegel, odkar je Stalin divjal s svojimi čistkami, ki so se mi zdele nerazumljive in neopravičljive.

Stalin se mi je zdel blazen. Čut za pravičnost in poštenost je bil pregloboko zasidran v meni, da bi ga mogla podrediti čemurkoli in komurkoli. Takrat sem bila na »liniji« narodnoobrambnega dela, ki je bila nekaj časa tudi linija komunistov in po mojem vseh poštenih ljudi, saj ni šlo za komunizem, temveč za nič manj kot za obstoj našega naroda. Šlo je za našo zemljo, za našo domovino, ki jo je hotel Hitler poseliti s čistokrvnimi Nemci, nas pa izseliti.

Delala sem z vso vnemo s parolo: za mir, proti fašizmu in nacizmu. Imela sem razmeroma precej ugleda v nekaterih krogih, posebno med ženskami in učiteljstvom, imela sem dostop v napredne liste, kar sem takrat izrabila posebno za propagando. To je bilo nujno potrebno, saj je postajala hitlerjanska propaganda vse bolj pereča, vse bolj nesramna. Kulturbund je javno pridobival ljudi za svoje člane, po ljubljanskih ulicah se je čulo toliko  nemške govorice kot komaj v najtemnejših avstrijskih časih.

Ko so se društva s podpisom omenjene Spomenice slovenskih žen izrekla, da so pripravljena sodelovati pri skupnem programu, smo ustanovili Meddruštveni narodnoobrambni svet za boj proti prodirajočemu nacizmu.

Treba je priznati, da so bili ljudje, ki so z vsemi delali za to stvar, ki so porabili vsako priložnost, da bi rešili, kar se je rešiti dalo. Saj smo se zavedli, da je to kaplja v morje, ko smo videli, kako pritiska Hitler na naše državnike in kako prilagodljivo politiko so vodili naši režimski ljudje, kako smo se morali za svoje domoljubno delo često zagovarjati pred našo oblastjo.

Toda to je bila politika in človek bi jo nekako razumel. Bolj nerazumljivo pa mi je bilo vedenje nekaterih naših ljudi, od katerih bi človek v tako važnih in usodnih trenutkih najmanj pričakoval brezbrižnost. Tako je bila npr. v našem narodnoobrambnem odboru tudi predsednica Zveze akademsko izobraženih žen, koroška Slovenka dr. Angela Piskernik.

Ko sem jo prosila za naslov njenega stanovanja, sem zvedela, da ima sobo v hotelu Miklič, glavnem stanu ljubljanskih hitlerjancev. Kakšno pohujšanje je pomenilo za mlade narodne borce z univerze, ko so jo videvali vsak večer v kavarni Miklič s svojima prijateljema, univerzitetnima profesorjema dr. Francetom Kidričem in dr. Franom Ramovšem! Nekoč so vrgli bombo v kavarno Miklič, namenjeno tem »zavednim« Slovencem v nemškem lokalu.

Pa slovenski pesnik Oton Župančič – kako se je objemal z nosilcem italijanske kulture med Slovence – Salvinijem! In »slovenska« pesnica Lili Novy, ki je rekla, da ne more priti v naše društvo, ker zna slovensko samo toliko, »dass ich mit den Diensboten verkehren kann.« Kako nas je bolelo, ko je nemški valpet Rösener pošiljal darila Otonu Župančiču, »dem slovenischen Goethe…«

Lahko bi navedla še dosti primerov kot dokaz, kako so znali naši »veliki« sukati plašč po vetru. Najbolj se je to izkazalo po »osvoboditvi«. V ta obupni boj antifašistov po vsem svetu proti Hitlerjevi agresiji je naenkrat udarilo kot strela z jasnega: (stran 32, 33, 34)

Kominterna (Stalin) je prepovedala vsakršen boj proti nemškemu nacizmu! In beli dan je zagledala najbolj nemoralna POGODBA MED STALINOM IN HITLERJEM

Opravičilo: »Komunist se lahko veže z vsakomer, tudi z najhujšim in najbolj sovražnim nasprotnikom, samo da ta zveza zagotavlja korist za komunistično partijo.« (Stalin)

Tako je Stalin opravičil pred svetom svojo zvezo s Hitlerjem, ob kateri je vsakemu poštenemu zastal dih: ali nič več ne veljajo človeška poštenost, človeško dostojanstvo, čistost ideje, boj za rešitev vseh »zatiranih in razdedinjenih tega sveta«, kakor pravi njihova himna?! Kakšno vrednost ima še komunizem za nas, ki nam je pomenil vero v zmago poštenja? Ali ni prva odlika komunistične države, ki se bori proti tiranom, zlasti takim, ki hočejo zasužnjiti cele narode, ki so že začeli z genocidom nad Judi in Poljaki, in ga obetajo vsem Slovanom? (opomba: Slovani niso obstajali.)

Kot že tolikokrat, je Stalin tudi zdaj očitno zavrgel idejo in jo zamenjal s taktiko, za cilje imperialistične Rusije ter brez sramu je stopil na pot svojih predhodnikov na ruskem prestolu. Kje je načelo, ko je človek najvišja vrednota, kje načelo o samoodločbi narodov?
Po vsem svetu so ljudje trpeli za idejo, ker so verjeli, da je komunizem močna stavba, »zgrajena na granitnih temeljih pravičnosti in resnice.«

A bolj kot kadarkoli dotlej so morali spoznati, da je zgrajena na peščenih tleh spreminjajoče se taktike v korist velikoruskih interesov. (Sicer pa je bila Stalinova zveza s Hitlerjem tudi v taktičnih ozirih zabloda, največja od vseh, kar jih je Stalin zagrešil v dobi svoje tiranije.) Povezal se je z največjim sovražnikom ideje, na kateri je temeljila SZ – kaj je še ostalo od komunizma?

Sicer pa, ali se nista našla v objemu dva »državnika«, ki sta imela v svojih dejanjih zelo veliko skupnega? Ali nista oba varala ljudske množice in jih obvladovala z lažmi in nasiljem? Ali ni bil cilj obeh z nasiljem spraviti človeštvo pod svojo tiranijo? Ko bi naredili paralelo o obeh »vladarjih« - ali bi bilo sploh kaj razlike med njima? Hitlerjeva genocid nad Judi? Kaj pa povolški Nemci, kaj pa baltski narodi? Ali se je Stalin zganil, ko je začel Hitler z genocidom nad Judi?

Spričo vsega tega je razumljivo, da Stalin ni imel nobenih predsodkov, ko mu je Hitler ponudil nenapadalni pakt za deset let. Tako je bila 23. Avgusta 1939 podpisana pogodba med Nemčijo in SZ, ki je s tem postala nedvomen sokrivec druge svetovne vojne. Saj je bila ta pogodba signal za Hitlerjev napad na Poljsko, ki je sledil že 1. Septembra 1939. Stalin ne samo, da ni protestiral proti temu roparskemu napadu, temveč je rdeča armada vkorakala na Poljsko, ki je imela s SZ nenapadalni pakt! Zveri so si delile plen … (stran 34, 35, 36)

…Izjave vodilnih komunistov so pričale, da Stalin nikakor ni mislil, da bo imela desetletna pogodba tako kratko življenje, saj so ves čas poudarjali: »Moti se, kdor dvomi v iskrenost in trajnost te zveze.« Prepovedno je bilo izražati dvom o tej zvezi. Prav zato so tudi prepovedali vso protihitlerjansko propagando.

»Kako naj opravičim spremembo taktike, ki tepta vsa naša dosedanja načela?« sem vprašala eno vodilnih komunistk.
»Kaj se je treba opravičevati – saj smo mi vsi prenehali s protihitlerjansko propagando…«

»Mene ljudje poznajo kot iskreno protifašistično bojevnico, kdo pa pozna vas? Predavala sem v protihitlerjanskem duhu povsod po deželi, po delavskih revirjih, v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu. Vedno sem govorila tisto, v kar sem resnično verovala. V pakt Stalin – Hitler pa ne verujem in ga z vso dušo obsojam.«

»Potem si pripišite posledice …«

»Samo še eno vprašanje: v čem se je fašizem toliko spremenil, da ga more komunist zagovarjati?« »Za nas velja samo eno: s Hitlerjem se je povezal Stalin in on ve, kaj dela.«

Pristno komunističen odgovor, vsakdanji refren! Kako žalostno, da sme imeti vsaka kokoš več samostojnega mišljenja kot ga sme imeti komunist! (stran 40 in 45)

… Zasledovala sem Stalinove čistke, ki so se mi močno upirale. Naši komunisti pa so na moje dvome odgovarjali: »Stalin ve, kaj dela … (Vida Tomšič)«

Treba je bilo verjeti in nič misliti in nič dvomiti … Kot v dobi cerkvene inkvizicije. Kadar se v komunistu pojavi dvom, je že izgubljen. A v meni je bilo toliko dvomov in že toliko časa! Najbolj se mi je upiral nauk o nezmotljivosti boljševiške partije, ki da je »utelešenje bodočnosti človeštva.« In ta bodočnost bo seveda čudovita, vse v superlativih! Tej nezmotljivosti se je pridružil še misterij o Stalinovi enkratni veličini , absolutni nezmotljivosti. Njegove – tudi edinstvene zločine – so slavili kot najmodrejša, najdaljnovidnejša dejanja zgodovine … (stran  45 in 46)

»Partija pozna samo en zločin: odklon od njene linije, in samo eno kazen: smrt.« (Arthur Koestler, Sončni mrk) (stran 47)


… V primerih, kakršen je bil moj, se navadno poslužijo stroge izolacije obsojene osebe, kar dosežejo s klevetami najogabnejše vrste. V tem so mojstri, ki nimajo primere v zgodovini. To sem večkrat opazovala na konkretnih primerih, a zdaj sem sama doživela v obilni meri. To stanje traja še danes, čeprav je od tistega časa že trideset let … (stran 48)

… Človeka, ki je prišel v njihov mlin klevet, so postavili pred razsodišče, seveda za njegovim hrbtom, mu naprtili vse mogoče grehe -  za njegovim hrbtom, zato se ni nihče obotavljal zliti nanj čim več laži – saj se ni mogel braniti, ker ga ni bilo zraven – ga obsodili kot škodljivca »napredne«, beri: komunistične stvari, vedno so oblatili tudi njegov značaj in njegovo zasebno življenje – in če niso mogli fizično obračunati z njim, so ga z vsemi sredstvi skušali ubiti moralno. To je bilo zapovedano, še nikoli nisem slišala, da bi se za koga kdo postavil, da bi ga branil… (stran 52)

… Z zanimanjem sem gledala, kako daleč segajo človeška zloba, nesamostojnost in strahopetnost. Nezadržno se je rušilo še tisto majavo zaupanje, ki sem ga imela v komuniste. Kaj naj me veže nanje? Najbolj me je odbijalo to, da so bili vsak trenutek pripravljeni poteptati idejo in jo zamenjati za taktiko ali za karkoli, samo če je to zahteval Stalin. Pa to: odpovedati si se moral vsaki humanosti. Tudi svoj narod naj žrtvujem, če je to v »korist svetovnemu proletariatu«, kakor je rekel Tone Tomšič. Svetovni proletariat – beri: ruski imperializem!

Kljub temu sem se čutila sproščeno. V Rusijo sem lahko pogledala brez plašnic, nad Stalinom sem se lahko zgražala brez notranje razklanosti. Brez pridržka sem lahko odklonila tako kolektivizacijo, ki je poslala v smrt  milijone kmetov, pa stahanovstvo – to rafinirano novodobno suženjstvo, pa taborišča, delo po gozdovih, kjer ljudje propadajo od lakote in mraza. Oh, pa njihov nedosegljivi cinizem! (stran 53)

… V tekmi za oblast so bili vsekakor najspretnejši komunisti. Imeli so natančno izdelan načrt, ki naj bi zajel predvsem ljudske množice. Vojna in okupacija sta jim prišli nadvse prav. Celotna situacija je bila njim v prid. Zavedali so se: zdaj ali nikoli -  vsaj v doglednem času ne. Že pred vojno so smotrno , načrtno pripravljali teren. Ker niso mogli delati legalno, so se vključili v vsa društva in organizacije, kjer so spretno propagirali svoje ideje, in sicer v taki obliki, ki je bila dostopna vsem: boj za socialno pravičnost, samoodločba narodov, enakopravnost spolov, rešitev kmečkega vprašanja … Toda trenutno je bila najbolj aktualna parola: boj proti okupatorju! Saj ga ni Slovenca, ki se ne bi strinjal s tem. Tiste skupine, ki so hotele med okupacijo ostati legalne, se te parole niso mogle posluževati – in vendar je bila najbolj učinkovita.

Jugoslovanski komunisti so imeli v Moskvi izšolane voditelje, ki so se že nekaj let pred vojno vrnili v domovino. Od teh je po brezobzirnosti in organizacijski sposobnosti vse prekašal Boris Kidrič, ki je pozneje prevzel organizacijo osvobodilne  fronte za Slovenijo. Poleg vodilnih komunistov je bil v Sloveniji še kader mlajših ljudi, med katerimi sta bila najbolj delovna oba Tomšiča, ki sta že vseskozi propagandno največ delala ter se najbolj približala ljudskim, zlasti delavskim množicam.

Osvobodilna fronta je bila pripravljena premišljeno – v Moskvi. Stalin je sicer upal, da jo bo srečno izvozil brez vojne, ali pa da bo vsaj dolgo časa stal ob strani, medtem ko se bodo drugi narodi borili po njegovih direktivah – za zmago ruskega imperializma. Vodilni člani komunističnih partij so bili natančno poučeni o ciljih komunistične internacionale. Tako je dobil Tito 1941 natančna navodila, uporabna za vse države. V bistvu je besedilo sledeče:

Prišel je čas, da naredi svetovna revolucija odločilen korak naprej, kar je pa treba prikazati svetu kot ukrep za uresničenje prave demokracije. Komunistična partija mora v deželah, kjer se pripravlja revolucija, do prevzema oblasti skrbno vzdrževati dobre odnose z nacionalnimi in religioznimi krogi. Kjer se pokaže potreba, naj se pritegnejo k sodelovanju za izvedbo revolucije tudi predstavniki Cerkve. Njihova številčna moč mora biti merilo za to, v kakšnem obsegu je treba pozneje cerkveni vpliv iztrebiti.

Takoj po prevzemu oblasti mora centralni komite KP postaviti novo vlado, ki mora predstavljati široke ljudske množice in nositi videz demokracije.

Nasprotnike režima je treba čimprej odstraniti, toda na demokratičen način, to je z obsodbo pred ljudskim sodiščem, ki ga predstavljajo popularen član partije in dva nevtralca – tajna simpatizerja komunistov.

Izdajalce partije je treba takoj likvidirati brez predhodnega postopka. Smrtna kazen je predpis.

Označba »razredni sovražnik« velja za naslednje skupine: člani nacionalnih in religioznih gibanj, duhovniki, oficirji, člani policije, diplomati in državni uradniki, ki odklanjajo prestop na stran revolucije; vse osebe, ki so bile proti revoluciji. (Datirano 9. Maja 1941. V Jugoslaviji objavil Komunist, 1948, po sporu z Rusijo.)

Pravzaprav ta navodila niso nobena tajnost. (Čudno, da krščanski socialisti niso vedeli zanje, morda bi se malo ustavili ob njih). Njihov prvi del jim je bil vsekakor znan, saj smo lahko vsi poslušali, kako je moskovski radio vsak večer  v vseh jezikih Evrope pozival ljudi, naj se združijo v boju – ne proti okupatorju, ki je že zajel nekatere dežele – marveč proti zahodnim kapitalistom: »Delavci, kmetje intelektualci, vojaki, oficirji, duhovniki! Strnite svoje vrste v boju proti kapitalizmu!«
Nikdar ni bilo izrečeno: proti Hitlerju … (stran 66, 67 in 68)

… Hotela sem samo povedati, da krščanski socialisti niso imeli pravega političnega vodstva in da je ta nesposobnost katastrofalno vplivala na usodo slovenskega naroda. S svojo nebudnostjo in nerazumevanjem so zakrivili, da je zavladala nad njim tajna policija stalinskega kova, ki je v svoje nesposobne in brezvestne roke prevzela vse odločilne postojanke v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Še enkrat ponavljam, da bi bili morali kot najmočnejša skupina v odporniškem gibanju postaviti do potankosti izdelane pogoje ter si zagotoviti odločilen vpliv v tedanjem in bodočem vodstvu.

Tako pa so se vdali rastočim zahtevam komunistov ter se odpovedali celo značaju politične skupine, češ da so samo versko oziroma nazorsko kulturna skupina, politično naj se pa opredeli vsak posameznik … To je bil premišljen prevarantski načrt po moskovskem diktatu (čimprej eliminirati druge skupine), ki ga je Kidrič spretno izpeljal. Komunisti so snubili vsakega posameznika iz krščanskih socialističnih vrst ter mnoge oportuniste pridobili z obljubami, druge pa z grožnjami. In tako so padali v veri prekaljeni »stebri« krščanstva, krščanske misli v fronti -  eni prej, drugi pozneje… (stran 75 in 76)

… Upirale so se mi komunistične metode proti drugače mislečim, pa tudi proti lastnim sopotnikom, ki so si upali misliti po svoje. Vse je bilo preračunano na absolutno oblast komunistov, ki naj postane totalitarna že med okupacijo, da bo potem delo tem lažje. Posebno likvidacije ljudi kar po ulicah so bile odbijajoče, zlasti ker so bile često povsem nepremišljene. Potem so pa rekli: pomota – pa je bilo opravljeno. (stran 81)

… Komunisti pač niso imeli odnosa do ljudstva, niso imeli čuta odgovornosti za svoja dejanja. Tisti, za katere ni nihče skrbel, so bili veliki reveži. …(stran 83)

Spoznala sem, da imajo komunisti streljanje talcev v načrtu: oni sodelujejo v OVRI – italijanski tajni policije, kjer poimensko določajo tiste, ki jih je treba postreliti, tam imajo oni svojega zaupnika, ki mu komunisti diktirajo imena. S tem padeta dve muhi na en mah: predvsem se znebijo neljubih oseb, bodisi nasprotnikov ali pa sopotnikov, ki se ne morejo v vsem prilagoditi; poleg tega pa poženejo ljudem strah v kosti, da se jih čim več zateče tja, kjer jih ne doseže aretacija kot talce: k partizanom. Bila je okrutna borba na življenje in smrt … (stran 97)

… Dolgo ni bilo nobenega odgovora, me pa smo vseeno hitele zbirati podpise. Komunisti so silno negodovali, kar sem spoznala iz tega, ker so nekatere komunistke, npr. Mila Lovrač in še druge, prišle zbrisat svoj podpis, češ da partija ne odobrava tega koraka. Toda akcija je bila v polnem teku, ljudje so radi podpisovali, vse je trepetalo: ali bo kaj uspeha?

Ko smo nabrale že precej podpisov in akcije ni bilo mogoče več preprečiti, sta prišli na sestanek naše ženske skupine upokojena učiteljica Mara Tavčarjeva, ki je nikdar nismo videle na nobenem sestanku in pri nobenem delu, in Mara Lamutova, ki se tudi ni nikdar udeleževala naših akcij, ker da so preveč »na levo«! In zdaj: poslal ju je sam Kidrič, da bosta onidve vzeli v roke akcijo za pobiranje podpisov, da bodo prišli potem podpisi v prave roke, ker oni imajo že zanesljivo zvezo, ki bo posredovala spomenico na pravi naslov. Vse do sedaj zbrane podpise moramo izročiti njima! Tako je prišel Kidrič do podpisov. Kje so končali, ni težko uganiti: oni so talce potrebovali! (stran 98)

… odziva (opomba: Zbornik) se na predlog OF o kulturnem molku, po katerem nihče ne sme sodelovati v nobenem listu in ničesar objavljati, sicer da bo javno ožigosan in klican na odgovor kot sodelavec okupatorja. Takrat, ko je Zbornik izšel, so imeli zavzeto našo deželo Nemci. Njihov režim je bil mnogo ostrejši kot italijanski, zato je bila vsaka očitna manifestacija prepričanja zelo tvegana zadeva. Kdor bi bil odrekel sodelovanje pri Zborniku, bi se javno deklariral za OF. Nemci pa niso poznali šale v tem pogledu, a tudi klerikalci ne. Takrat je šlo na nož – in klerikalci so spretno nastavili past. Spominjam se, da je bilo zares kočljivo za vse tsite pisatelje, ki so ostali v Ljubljani. OF je bila primorana, da jih je odvezala od kulturnega molka in tako so se strnjeno pojavili v Zborniku s svojimi prispevki vsi tedanji slovenski pisatelji, ki so ostali v Ljubljani.

Tako paradira na prvi strani veliki slovenski pesnik (in še večji oportunist) Oton Župančič s pesmijo Na meji življenja in smrti. Bil je seveda prav tako zvest pristaš Tita kakor nekoč Karadjordjevićev. Vso vojno je preživel v sanatoriju, kjer je bil na varnem.  Tudi od Nemcev je sprejemal darila in nič hudega se mu ni zgodilo, dasi je pesnil tudi »za partizansko rabo«. Čudno, da je bil tako dobro zavarovan vsakdo, ki je bil v milosti pri komunistih.
Naslednji je bil prav tako zvest pristaš OF, F. S. Finžgar. … (stran 101 in 102)

… Trpljenje je prinašala vsa ureditev taborišča, bila je trdno sklenjena veriga, katere členi so bili sestavljeni iz lakote in suženjskega dela, utesnjenosti prostora, polnega mrčesa, skrajno pomanjkljive obleke v nalivih in snežnem metežu, surovega ravnanja, nečloveških kazni – vse po premišljenih smernicah za ravnanje z jetniki: zlomiti voljo, zlomiti duha, zlomiti telo …
Poglavitno sredstvo ubijanja je bilo delo, ki je pomenilo počasno mučenje jetnika do smrti. Najbolj smrtonosno pa je bilo izvrševanje teh obsodb po rabljih, ki so bili neomejeni gospodarji nad človeškimi življenji v taboriščih.

V teh ljudeh je ugasnila vsaka sled človečnosti in pozverinjenje se je prijelo tudi  ženskam ki so pozabile, da so bile tudi same žene in matere. Z jetnicami so ravnale z brezprimerno krutostjo, teptale v njih poslednjo iskro človeškega dostojanstva. Ko bi bila v njih le sled človečnosti, bi morale pomisliti, kako bi bilo njim, ko bi jih odvlekli v tujo zemljo hlapčecati tujcem v najstrašnejših okoliščinah, ko bi jih primorali delati orožje za ubijanje lastnih sinov, očetov, bratov, rojakov. Do dna smo okusile Hitlerjevo napoved: »Sejal bom nasilje z vsemi sredstvi uničevanja – najprej pa izkoristil nasprotnikove sposobnosti in sile za uresničenje nemške veličine.« (stran 106)

… Da bi pa čimprej prišli do premoženja, so javno prek radia pozivali državljane: »Ovajajte, ovajajte …« To so delali najprominentnejši: tako je na primer Vida Tomšič javno na Prešernovem trgu vabila ljudi k ovajanju! Tudi nekateri pisatelji so se ponudili za ta humani posel, med njimi se je posebno odlikoval Tone Seliškar. Pohlep po tujem imetju se je razbesnel, vsakdo je upal, da bo deležen vsaj drobca lastnine svojega bližnjega.

Ali pa bo vsaj »dobro zapisan«. Ta ovajanja so povzročila morje gorja. Ovajali so se sosedje med seboj, ovajali so se službeni kolegi; tako so bili vrženi na cesto stari uradniki, često tik pred pokojnino. Vse, kar je kdo vedel negativnega o neljubi osebi, vse je prišlo prav, vse so povečali, skrivenčili in prinesli na »pravo« mesto, in  to v taki obliki, kot so »oni« hoteli in potrebovali, da so dosegli svoj namen. Včeraj še prijatelj, te je danes ovadil. Primeri so bili vnebopijoči. (stran 114)

Vsakdo, ki je bil razlaščen, je izgubil tudi stanovanje. To je bilo najhuje: izgubil si dom, izgubil zadnje zatočišče. Razlaščene so preselili na periferijo mesta, navadno kot sostanovalce k ljudem, ki so bili vedno pripravljeni ovajati svoje nove sosede. Vsekakor je bil to namen tistih, ki so urejevali stanovanjsko vprašanje teh bednikov. Često so po tri družine kuhale v eni kuhinji. Čedalje bolj smo se približevali načinu življenja v Rusiji – sovjetskemu paradižu!

Ko so se komunisti s »svobodnimi volitvami« trdno zasidrali, je »ljudstvo sklenilo«, da se vsa imovina podržavi. Tako komunisti niso mogli več jamčiti za privatno lastnino, ker je bila »ljudska volja« močnejša kot njihova oblast. Takrat je iz trgovin izginilo vse: obleka, čevlji, živila. Za navadne državljane so uvedli karte, sami pa so imeli posebna skladišča, kamor so natrpali vse najboljše tkanine, usnje, živila, najboljša vina. (stran 116)

… Kmalu se je začutilo resnično pomanjkanje, večje, kot je bilo med prvo in tudi drugo vojno. Saj nam je Amerika skušala pomagati, saj smo dobivali Unra pakete, toda kaj, ko so vse pobrali tisti, ki so imeli vsega dovolj. Ko so se pa sami prenasitili, so začeli pakete ljudem prodajati, a prej so iz njih pobrali vse, kar je bilo kaj vredno. (stran 117)

Kljub temu, da so začeli takoj načrtovati, se je kmalu pokazal v gospodarstvu kaos. Šepati je začelo zlasti zaradi stroge centralizacije, ki je nujno vodila v birokratizem, čeprav so rekli, da uspešno postavljajo prve temelje poti v socializem – po ruskem vzorcu. Z vsakim dnem se je naš standard nižal. (stran 118, 119)

… Vodilna mesta v gospodarstvu in tudi drugih panogah javnega življenja so začeli dokončno prevzemati skoraj izključno samo ljudje, ki za ta mesta niso bili sposobni. Vcepili so jim v glavo, da zadostuje zvestoba partiji, ki jim bo dajala nezmotljiva navodila. In tako so delali po teh navodilih nemogoče napake, po njenih ukazih so odstavljali prejšnje sposobne nameščence in zaposlovali nove – s »posebnimi« zaslugami. »Glavno je, da prav misliš.« In čim manj je kdo znal, tem bolj prav je mislil. Ni bil izjemen primer, da so odstavili pošteno, vpeljano blagajničarko, na njeno mesto pa je prišla »zgrajena« tatica. Pa se ji ni nič zgodilo.Kaos je pretil z lakoto in pomanjkanjem. Stiska je bila čedalje večja. Ni bilo živeža, ni bilo obutve, ne obleke. Najhuje pa je bilo glede stanovanj. Tu so se godile strašne krivice, za prizadetega je bil položaj brezizhoden, saj ni imel nikjer zaščite.

Kakor mnogi drugi, se tudi jaz nisem mogla sprijazniti s temi razmerami. Nobena, še tako dobronamerna kritika ni bila dovoljena, človek je bil takoj zaznamovan. Rahlo upanje, da se bo uredilo, je vedno bolj upadalo, ker sta pri vseh vodečih ljudeh manjkali glavni komponenti za pravilno vodenje: poštenost in sposobnost. Ničesar nismo doživeli, v kar je upal pošten socialist. Bila je nadvlada neandertalcev, ki so se cinično posmehovali vsem vrednotam, ki bi mogle dvigniti narod. (stran 119, 120)

Bila sem obsojenka v enem izmed treh glavnih monstre-procesov, insceniranih popolnoma po Stalinovem vzorcu. Tisti, ki so jih pozaprli takoj, ko so prevzeli oblast, so prišli v tako imenovani božični proces ali proces proti vojnim zločincem. Vanj so vključili predvsem nacionaliste in vse tiste, ki so upali, da bo Jugoslavija vzhodno-zahodno orientirana vladavinam ker so se zanašali na jaltski dogovor, kjer je tudi Stalin pristal na 50/50.

Aretirali so vse, ki so verjeli v tako razdelitev, ker bi bili morali računati z njimi pri delitvi oblasti. Toda prav tega komunisti niso hoteli, zato je bilo treba odstraniti vse, ki bi se utegnili sklicevati na ta dogovor. Toda v »deželi svobode in demokracije«, kar je postala Jugoslavija po ruskem vzorcu, nikogar ne zapirajo zaradi prepričanja ali svetovnega nazora. Zato je bilo treba te nacionalno in sredinsko usmerjene ljudi ožigostai kot sodelavce z okupatorjem. Našli so najbolj neverjetne »dokaze« in so cele skupine najbolj poštenih narodnjakov obsodili na smrt kot narodne izdajalce. Poleg tega pa so potrebovali ta proces tudi za druge namene. Tako je bilo treba Zahodu dokazati, da so ti ljudje sami kolaboracionisti z gestapom, zato so bili po sklepu zaveznikov postavljeni pred sodišče in sojeni kot izdajalci.

Zlasti pa je bilo treba prepričati Rusijo (SZ), da je novi režim stoodstotno boljševiško usmerjen, da že v kali zatre veliki sum, ki ga je gojil  Stalin nasproti nekaterim vodilnim komunistom Jugoslavije, bodisi glede sodelovanja z nacisti, še bolj pa z Zahodom, zlasti z Angleži.

Važno je bilo tudi to, da s temi procesi ustrahujejo lastne državljane, da se ne bi drznili kritizirati razmere, ki so postajale iz dneva v dan slabše.

Ta proces je bil posebno pošasten. Bil je povsem Stalinov kliše. Treba je bilo uničiti zlasti tiste Slovence, ki so jih odlikovale umske in moralne kvalitete. Tako so bili obsojeni na smrt ljudje absolutno brez krivde, v najboljšem primeru na dvajset let prisilnega dela. (stran 121, 122)

Proces je bil poglavje zase, prava cirkuška uprizoritev. Pripravili so največjo dvorano, v katero se pride po stopnicah naravnost od glavnega vhoda. Sodišče je še iz avtrijskih časov, zidano za vtis. Okna so zgoraj, bliže stropa, kakor v tedanjem stilu opremljene dvorane za slavnostne prireditve. Na nasprotnem koncu vhoda je bila miza prezidija, stena za mizo pa cela opremljena z nagubanim rdečim baržunom. Na sredi je bila pritrjena velika Titova slika.

Prvi dve vrsti smo zasedali obtoženci, za nami pa »visoki« gostje – takrat so bili pri nas še ruski eksperti - , saj so to komedijo zaradi njih uprizorili. »Publika« je bila res »izbrana«, vsak je moral imeti posebno dovoljenje, paziti je bilo treba, da so prišli samo taki ljudje, ki so pomagali »ljudski oblasti«, to je oznovcem, ki so znali krivce pravilno oceniti.  To dolžnost so izpolnili v polni meri, saj so ves čas divje krulili proti obtožencem. (stran 131)

Da je v naši državi ostala ta demokratizacija samo na papirju, smo občutili jetniki vseskozi, do zadnjega dne zapora, še bolj pa pozneje, ko smo prišli iz ječe in iskali zaposlitev, stanovanje, pokojnino. Na vsakem koraku sem občutila, da sem ex lege, rehabilitiran pa ni bil nihče, razen v izjemnih primerih, pa je moral to drago plačati. Priznavajo, kako strogo so sodili, da razbremenilnih prič sploh niso poslušali, ali pa so jim celo grozili, vendar niti enemu zaporniku niso dovolili obnove procesa.

Ali ni to najbolj neizpodbiten dokaz, da so bile vse politične obsodbe krivične, a da vsi še naprej trpimo za posledicami teh krivic. Kajti te obsodbe so imele domala za vse obsojence včasih naravnost strašne nasledke. Ne samo, da so obsojencu zaplenili vse premoženje, tudi obleko in obutev in knjige, črtali so mu tudi vsa leta, ki jih je odslužil do zapora in plačeval pokojninske prispevke. Izgubil je tudi stanovanje, pa ne samo on, često tudi svojci. …(stran 136)

…Večkrat so že priznali, da so se godile »nerodnosti«, toda nihče ni popravil nobene krivice, katerih posledice nosi že vse življenje ravno moja družina. Zaman so vse prošnje za revizijo procesa ali krivične premestitve, krivičnega odvzema stanovanja – in še nikomur niso ugodili, ker bi bili morali to storiti stotisočim!

In to naj bo komunizem? To uzakonjenje krivic in zlorabe vsake vrste?
Pa me vprašajo: »Zakaj nisi več komunistka?«
Sem to, kar sem vedno bila. Samo vi ste se spremenili, vi ste spremenili komunizem v hedonizem, uživaštvo. Zato se čedalje bolj oddaljujem od vas. (stran 137)

… A ničesar človeškega nisem doživela od njih. Takrat so me polile prve solze: »S takimi ljudmi bom morala živeti odslej?!« Mislila sem na svoje skušnje z njimi, mislila sem na proces, na zverinsko kričanje žensk, ki so bile včeraj vse drugo, samo ne komunistke. Mislila sem na Rusijo, na Stalina, ki je bil takrat še živ, milila sem na milijone, ki jih je dal pobiti. Vedno pa sem se mučila z enim vprašanjem: Ali vsi ti ljudje, ki so danes na oblasti kjerkoli, tudi pri nas, zares odobravali vsa grozodejstva, ki si jih je privoščil Stalin, ali odobravajo Stalinovo zvezo s Hitlerjem, njegovo izdajstvo nad tisoči in tisoči nemških, čeških, poljskih in drugih komunistov, ki jih je predal Hitlerju ob paktu? Nihče si ni upal nad tem njegovim korakom dvomiti, da ne bi bil pravilen, nihče si niti govoriti ni upal o tem. Jaz pa sama sebi ne morem lagati, ne morem živeti, da bi resnici nikoli ne smela pogledati v oči, kakor se je to zahtevalo od komunistov vsega sveta. (stran 139)

Tudi pri nas so potrebovali dachauski proces. Potrebovali so ga, da so se oprali nasproti Stalinu, ki je očital Jugoslovanom, Titu, da so konspirirali z Nemci, da se povezujejo z Zahodom. Treba je bilo dokazati, kako v Jugoslaviji kruto kaznujejo vsako sodelovanje z gestapom. …
…Šlo je interese Partije, torej za »višje interese«. A za višje interese mora vsak partijec biti pripravljen, da žrtvuje življenje, pa tudi svojo vest in svojo osebno čast. (stran 154)

Prišel je stražar in me odpeljal nazaj v celico. Opotekaje sem šla za njim in dolgo nisem mogla zaspati. Srce so mi stiskale grozne slutnje, vendar sem bila zadovoljna: za vedno sem se znebila pritiska pri zasliševanjih, ki so bila prava muka. Saj nikoli niso hoteli slišati tega, kar veš in kar je resnica, marveč kar so potrebovali za svoje podle namene. Človek je bil samo orodje v njihovih rokah. Hilda iz Diehlovega procesa je pripovedovala, kako so jo hoteli prisiliti, da izjavi stvari, ki so bile resnici ravno nasprotne. Ona je dokazovala, da ni res, česar dolžijo njo in njenega zaročenca, da niti pojma ni imela o tem, toda zasliševalec ji je cinično obljubil: »Nazadnje vas bomo vendarle spravili tja, kjer vas hočemo imeti.« (157)

… Vrnila sem se v samico. Občutkov, ki so me obhajali, zares ne morem opisati. Sovraštvo, gnus nad temi zvermi sta prevladala vsako fizično bolečino. Najhujše pa je bilo spoznanje, ki seveda ni bilo na novo: za to stvar sem jaz toliko žrtvovala, v to stvar sem verjela, takim ljudem sem pomagala na površje! Nič človeškega nisem doživela od njih! Če slediš svoji vesti in odkloniš »sodelovanje«, si obsojen na smrt in prav tako, če pokažeš, da ne moreš misliti z njihovimi glavami! Ker pa zdaj niso bili več časi, ko bi me lahko enostavno likvidirali, so me obsodili na počasno umiranje … (stran 164)

… Najbolj značilno je pa to, da mene ni nihče vprašal, kako mislim glede našega spora s Stalinom in informbirojem. Ne, brez preiskave, brez zaslišanja – v smrt, in to strašno, počasno smrt! Ker so pa za vsak primer hoteli imeti pričevanje o tem, kako sem se izjavljala za informbiro, so uporabili propalico Borovšakovo, ter ji diktirali, kaj mora podpisati. Zato so jo imeli v zaporu ter jo pošiljali po celicah kot provokatorko. In takrat, ko je prišel paznik pome, naj se pripravim z vso »spremo«, je ona že dobro vedela, kaj me čaka. (stran 173)

… Druga, ki so nam jo dodali k drugim nadlogam in šikanam, je bila mati D. s svojo nečakinjo Tilko. D. je bila stara več kot 60 let, doma s trdih kmetov in nepopisno nečedna. Obsojena je bila na dvajset let prisilnega dela, ker je zažgala svoje hleve, ko so jih podržavili. Toda kot kriminalka je uživala vendarle nekaj privilegijev, in da so jo oškodovali za to, ker je morala biti med nami, so jo paznice večkrat pustile v sobi, ko smo vse odšle na delo ali na sprehod. Tedaj nam je opustošila vse škatle z živili, dasi smo jo ves mesec pridno zalagale s hrano, ki smo jo dobivale od doma v paketih. Nič ni pomagalo, da smo ji dokazale, da je bila škatla še polna, preden smo zapustile sobo, a da so potem manjkale še vse mogoče stvari. Ona je tajila, paznice pa so se nam smejale. (stran 187)

… Tudi to je bilo namerno mučenje jetnikov: komaj so se navadili drug na drugega, so jih razmestili po drugih celicah in jih postavili po drugih celicah in jih postavili v čisto novo okolje ter dali tudi nove vohljače. Morda se bo tistim, ki niso okusili naših zaporov, zdelo čudno, da smo taka premikanja tako težko občutili, toda res je bila to prava muka. Saj so bili tudi moški tega mnenja in neki znanec je pripovedoval, da so jetniki v mariborskih zaporih jokali, ko so jih razgnali po drugih celicah. Vsak dobi koga, na katerega se naveže, uredi si svoj borni kotiček, na katerega se navadi.

Vsako novo nameščanje povzroči nekaterim velik duševni napor, zlasti tistim, ki se težko prilagajajo. Ta duševni napor nam je črpal sile, s katerimi smo morale varčevati, da smo se mogle držati pokonci, zlasti tiste, ki smo bile stare več kot 50 let in izčrpane od preiskovalnega zapora, bivanja v samici, pomanjkanja zraka in gibanja. To je bila trda preizkušnja arestantovskih živcev, s katero pa so nas kar pogosto osrečevali. (stran 196)

Že prej sem brala, da je Nietzschejeva »Volja do moči« Hitlerjev evangelij in samega sebe da je imel za uresničevalca tega evangelija. Zato, da zmaga volja do moči, je treba z mirno vestjo uničiti vse slabotno, vse, kar je močnemu v napotje, ter dvigati vse, kar upravičuje občutek moči, kar poveličuje voljo do življenja. Hitler je bil prepričan, da je poklican uresničiti Nietzschejeva politična načela. »Tako je oblikovalec nadčloveka zaplodil podčloveka,« je napisal nekdo. 

V svojem spisu »Prerok in odrešenik« sem primerjala Hitlerjeve in Nietzschejeve citate, pokazala Hitlerjeva dejanja, ki so sledila iz te teorije. Pokazala sem pota in cilje tretjega rajha, ki je razdelil svet v gospodarje in sužnje, ki je napovedal ureditev sveta z nadvlado gosposkega naroda ter pokazal pot: vojna! Jedro spisa je poglavje »Tovarne smrti  v pogonu« - po Nietzschejevih – Hitlerjevih načelih. Te tovarne so bila nemška taborišča, kjer so ljudi množično uničevali po znanih metodah. (stran 206 in 207)

Glavno je bila politična prevzgoja, toda način, s katerim so se je lotili, ni mogel imeti vpliva niti na enega človeka. Morda so se nekateri prilagodili, z edinim namenom, da bi se rešili zapora, toda zares na svojo stran niso dobili nikogar, čeprav je bilo kar precej takih, ki so se predali. Vsi drugi vplivi, s katerimi so skušali delovati na zapornice, pa so bili tako neverjetni, tako nemoralni, da sem se pogosto spraševala: ali ni to sabotaža komunizma? Ali more neka družba verjeti, da bo s takimi metodami pridobivala somišljenike?

Ko sem se vrnila iz zapora, mi je bilo najtežje umikati se pred avtomobili. Bila je neke vrste fobija. Če je pokazal znak na levo, sem bila prepričana, da bo šel na desno, in narobe. Če je kazal naravnost, sem bila prepričana, da bo zavil na levo ali desno. Da se bo oziral name, nisem pričakovala. Nisem si upala čez cesto in sem čakala. Tako se mi dogaja včasih še danes.
To sem prinesla iz zapora.

V meso in kri mi je prešel strah pred prevaro. Vajena sem bila iskati v vsaki obljubi zahrbtno misel, in če je bila obljuba ugodna, sem pričakovala tem hujši udarec. To je bila posledica svojevrstnega ravnanja v zaporu. Menda se v nobeni obliki vladavine dejanja ne ločijo tako temeljito od obljub kot pri komunistih. O resničnosti te ugotovitve nas vsak dan znova prepričujejo primeri iz naše »stvarnosti«. Tako na primer bolj ko smo gospodarsko na psu, bolj kričijo, kako čudovite dosežke smo zabeležili, kako nas ves svet občuduje zaradi  našega »modrega vodstva«.

V zaporu je bilo to prevarantstvo pravilo. S sadističnim veseljem so uživali nad našim razočaranjem, potem ko so nas »potegnili«. Predvsem so se posluževali lažnih obljub kot priganjaštva pri delu. O, oni so mnogo bolj rafinirani v svojih metodah kot so bili nacisti!«Ženske, pri vaših prošnjah za pomilostitev bomo upoštevali vaše dosežke pri delu, zato pridno delajte.« To je bilo uspešno sredstvo, ženske so šle rade na ta »lim«. Garale so tako rekoč noč in dan, a niti ena se ni rešila z delom. Nasprotno: bolj ko je garala, bolj so jo potrebovali v zaporu. Vedno se je zgodilo prav nasprotno od tistega, kar so obljubljali.  (stran 225 in 226)

… Ko so govorili o prevzgoji, sem verjela, da hočejo ljudi pridobiti za idejo, za komunizem, da želijo doseči prilagoditev in vraščanje v novo stvarnost. Nerazumljivo se mi je zdelo samo to, da so uporabljali proti nam tako odbijajoče metode. V njihovih odnosih do nas ni bilo prav nič človeškega. Tako je na primer neki zapornici umrl nečak, edini človek, ki ga je še imela, pa so se drli nad njo, ker je glasno jokala: »Prava figa, saj bomo vsi umrli … Če ne boste tiho, boste šli v bunker.« …

… Da, naši »prevzgojniki« so bili sami zelo zaslužni borci – »heroji«, ki so vsa leta samo ubijali, ki so izgubili vsak čut za človečnost. Tudi paznice so bile prave zveri. Ko ne bi bila prišla v zapor, me nihče ne bi mogel tako odbiti od njihovega komunizma, kot so me oni. Sprevidela sem, da sem bila prevarana, da sem verjela nekaj povsem drugega, kot je bilo to, kar se je pojavilo v naši državi. Člani uprave in paznice so tako nastopali proti nam, da se mi je sprva zdelo, da je to sabotaža prave ideje in pravih ciljev komunizma, potem sem pa videla, da gledamo tisto pravo podobo, ki se je prej skrivala za propagando in obljubami. Temeljito so nas prevzgojili. (stran 229)

… Pri teh ljudeh, ki so nas »vodili« v zaporu, sem spoznavala lastnosti, ki me je mraz tresel pred njimi, saj niso kazali najmanjše človečnosti, ki nam je bila ideal v naši borbi za socializem. In ti ljudje so se polastili visoke ideje socializma! Tem nečloveškim bitjem je bilo izročeno na milost in nemilost moje življenje, moja usoda! To me je čedalje bolj peklilo. Telesne sile so mi upadale, slabela je volja do življenja. Pokonci me je držala samo želja, da bi povedala znancem, da to ni tisto, za kar smo se borili. In potem pa: samo tukaj ne umreti! Ne vem, zakaj se je ta želja, ki me je prevzemala že v Ravensbrücku, tukaj spet pojavila s tako silo. Toda zadnji ubogom bi človek rad rekel v drugačnem ozračju. (stran 241)

V zaporu so se polagoma znašli tudi drugi delikti, ki so jih »oni« uvrstili med politične, saj so hoteli čez mejo, »da bi škodovali naši socialistični državi«. Dosti takih beguncev so kar na meji ustrelili, če jim pa le ničesar niso mogli dokazati, so jih obsodili na štiri in tudi več let. Sodili so jim isti ljudje, ki danes sami na stežaj odpirajo vrata v inozemstvo svojim najsposobnejšim ljudem, za katere nimajo zaposlitve in kruha, saj se nesposobni »heroji« nikamor ne umaknejo. (stran 251 in 252)

Tudi ko sem prišla na »svobodo«, sem morala občutiti, kako različna sta oba obraza socialistične države Jugoslavije: en obraz je za zunanji svet, drugi pa za državljane (a tudi državljanov je več vrst). Po svetu hoče veljati Jugoslavija za državo, kjer vladata pravičnost in enakopravnost, kjer je skrb za državljane prva naloga voditeljev države. Ob Dnevu človekovih pravic so tudi naši časopisi vedno polni slavospevov osnovnim temeljem, na katerih je zasnovana Organizacija združenih narodov. Da, Jugoslavija je celo sama vneto sodelovala pri izdelavi predlogov o Splošni deklaraciji človekovih pravic ter je vanje vnesla celo nove zamisli, ki naj bi bile plod naprednih družbenih idej.

Tako so po zagotovilu našega vodstva prav Jugoslovani predlagali ob klasičnih svoboščinah nekaj novih elementov, med drugim zahtevo po gospodarskih in socialnih pravicah: pravico do dela in prosto izbiro zaposlitve ter pravico do enakega plačila za enako delo – pravico, ki jo prav komunisti kršijo na vsakem koraku! Človek je vedno znova začuden nad njihovim cinizmom. (stran 257)

Toda spet se je izkazala »objektivnost« in »nepristranskost« socialističnih sodišč in uradov: Vrhovno sodišče je razsodilo v imenu ljudstva (kakšna farsa): » Tožba se kot neutemeljena zavrne.« Sodišče je izreklo razsodbo po diktatu tajne policije. Ostala sem v 19. Pokojninskem razredu. (stran 270)

A treba je bilo živeti, saj ne moreš živ pod zemljo. Res, da bi se lahko umaknila iz življenja, ki v tem paradižu ni bilo vredno – za nekatere ljudi -, da ga živiš, toda prav to so »oni« hoteli doseči. Hoteli so me izstradati, me spraviti v obup, zato so me kolikor mogoče izolirali, prepovedali obiskovati me in mi dati kakršnokoli zaposlitev ali podporo.

Večkrat sem občutila, kako je ta prepoved učinkovita. Tako se je zgodilo, da me je kmalu po prihodu iz zapora obiskala kolegica L. iz Maribora. Prinesla mi je nekaj denarja pa veliko lepih pozdravov in dobrih besed. Toda ko se je vrnila v Maribor, je bila takoj klicana na udbo, kjer so ji dali hud ukor, ker me je obiskala, posebno pa, ker mi je dala denar. Jaz nisem o tem nikomur govorila, toda zvedeli so in ji strogo prepovedali, da bi me še kdaj obiskala. Seveda se je ravnala po tej prepovedi, pa še drugim je dala navodila. A to je bil šele začetek. Do danes sem do dna izkusila, kaj se pravi pri »socialističnih humanistih« iskati delo in človeka. (stran 280)

…Kdo je glavna urednica Naše žene? Njen lik je prav tak, kot ga potrebuje naš komunistični sistem. Ozkosrčna ženska brez izobrazbe, ki se je »šolala« pri partizanih, kjer si je pridobila zasluge v osebnih zadevah. Z Oswaldom, ki je bil v dachavskem procesu obsojen na smrt, je imela hčerko. Vsekakor je imela dobre zveze ob »osvoboditvi« Ljubljane. Takoj je zasedla stanovanje profesorja Hinterlechnerja, njega pa poslala v klet, češ da je »Nemec«. …(stran 285)

…Sicer pa je bila prošnja za sprejem v Zvezo borcev zame res najtežji korak na vsem tem križevem potu. Poznala sem ljudi, ki so tam vedrili in oblačili, med njimi v prvi vrsti Runko in njemu podobni, ki so na vse načine izkoriščali svojo »zmago«. Vsi so bili v službi tajne policije, ker jim ni bilo za delo, marveč za lagodno življenje: » Zakaj pa smo se borili?« Zraven spadajo tudi vsi »heroji«, ki jih je vedno več. Ti so predvsem razmeščeni kot direktorji po raznih podjetjih in imajo polnomočje za svoja dejanja. Nikoli se jim ne zgodi nič žalega, če na primer koga povozijo na cesti. Ko jih miličnik legitimira, se samo prikloni in salutira …

In kot največji zločin, da sem sodelovala z Nagodetovo skupino! Res da sem se poznala z večino članov, nisem opustila tega poznanstva, razpravljala sem z njimi. Toda bili so preveč neenotni, upanje, da bi prodrli kot vodilna skupina, pa je bilo iluzorno, ker je OF takoj začela z množično organizacijo terenskih krožkov, ki so jo komunisti v veliki meri uporabili za to, da so klevetali vse tiste, katerih so se hoteli znebiti. Tako so razbili tudi žensko skupino v njeni prvotni obliki ter vključili ženske v terenske odbore, ki so jih vodili komunisti ali komunistke. Prav v kratkem so dobili kontrolo nad vsemi pristaši OF, po svojih ovaduhih pa tudi nad vsemi drugimi političnimi skupinami. (stran 297)

…Oh, res, napisan je bil le del stvari. Ko bi napisala vse, bi postal dokument obtožba njih samih; ko bi navedla vzrok moje odmaknitve, bi morala obtožiti njihove metode med vojno, ko so nedorasli fantalini streljali ljudi po cestah in jih često po »pomoti« morili, ko so govorili za internirance, »naj pocrkajo, saj niso naši«, ko so po terenskih odborih zlivali gnojnico na vsakogar, ki si je drznil ugovarjati tem metodam – vse to, pa še mnogo drugega sem izpustila v svoji prošnji. Ne, jaz socializma nisem pojmovala tako, ne socialne pravičnosti, ne svobode! Prepričana sem, da bi se večina strinjala z menoj, le da si niso upali priznati. Vse je trepetalo pred njimi, in tisti, ki so bili pametni, so molčali.

Da, ko bi popisala vse vzroke, zaradi katerih sem se odmaknila, bi bil prepad še večji, moj položaj pa še bolj brezupen. (stran 298)

Sicer sem pa priznala, da sem samo zato iskala pot v Zvezo borcev, da bi prišla do pokojnine, in še to v skrajni stiski. A vsi drugi so z lahkoto prišli do pokojnine. Dobili so ljudje, ki niso nikoli nič delali, tudi med vojno ne. Toda pravočasno so se udinjali – in pokojninski zavod, ki ga vodijo zagrizeni  udbovci, jim je naštel polna leta v visokem plačilnem razredu. Bili pa so tudi takšni, ki so nagovorili dva prijatelja, ki sta o tretjem podala izjavo, da je bil vso vojno aktivist na terenu – pa je bila zadeva urejena. Takih primerov je na tisoče in priznati je treba, da na jugu še več kot pri nas. (stran 299)

Nekoč mi je znanec od notranje uprave rekel: »Vi pa Sirc pa Furlan ste pravzaprav obsojeni na smrt. Pustili so vas pri življenju zaradi nekih zunanjih okoliščin, a vaša usoda se ne more spremeniti.« Tako vseskozi občutim, kaj pomeni v tej državi biti obsojen na smrt in ti je življenje podarjeno samo na videz…

Opisala sem nekaj primerov, ki so mi grenili življenje v socialistični »svobodi«. Samo nekaj primerov – a koliko trpljenja, razočaranj, tegob, koliko grenkih spoznanj človeške zlobe jih je spremljalo, kako so mi vsi ti dnevi, vsa ta leta, ki jih preživljam na »svobodi«, polnila dušo z mržnjo in s studom! Ne morem se prilagoditi samo zaradi tega, da bi si izboljšala materialni položaj, kakor je storila večina. Ne morem trditi, da je resnica, kar je laž. Ne morem odobravati krivic, ki sem jih doživela sama in na vsakem koraku  podoživljala pri drugih. Ne morem se vključiti v družbo, ki omalovažuje in smeši vsako človeško čustvo, kjer skoraj ne najdeš tovariša, ki te ne bi izdal, če to zahtevajo »njihovi višji interesi« … (stran 303)

Samoupravljanje ima v teoriji gotovo močno pozitivno stran, ki jo tudi vseskozi poudarjamo. Toda pri  obliki gospodarstva je conditio sine qua non,  da morajo biti samoupravljavci brezpogojno pošteni socialisti in za svoje delo usposobljeni. Vsakdanji primeri, ki so pravilo, ne izjeme, pa dokazujejo, da pri nas ni sledu o poštenosti in ne o sposobnosti. Največja ovira je vodilni kader, predvsem direktorji. Ti so vrhnja kasta, stržen novega razreda, zato vsemogočni, bolj nedotakljivi kot ameriški metropolitanci.

Za svoje delo so se usposobili  v hosti in zato so heroji. Kot taki so nedotakljivi. Načelno more postati direktor samo komunist, ki je šel skozi udbovsko šolo. Tudi kot tak je nedotakljiv. Res je, da listi dnevno poročajo o zlorabah po podjetjih, o posledicah nesposobnosti – toda nikomur se nič ne zgodi. Včasih je uveden proti krivcu postopek – če javnost le preveč godrnja - , toda zadeva se kmalu poravna. Seveda se vsi bojijo odkrivanja deliktov. Govori se lahko samo na splošno, nikakor pa ne konkretno. Tisk je svoboden, a gorje mu, kdor prekorači to svobodo! (stran 306)

Dobronamerna kritika je potrebna – toda: kar te ne peče, ne gasi . Strokovni delavec, ki ima po svojem službenem položaju precej vpogleda v gospodarske pomanjkljivosti, pride k nadrejenemu z dobronamerno kritiko. Kako je opravil: »Ali tebi kaj manjka?« »Meni osebno ne.« »Ali kaj hočeš?« »Osebno ne.« »Potem pa zgini in drži gobec.« Ali je treba pojasnila? (stran 309)

V zdravem gospodarstvu bi morali vprašati: od kod sredstva za tiste upokojence, ki v pokojninski niso nikdar ničesar prispevali? In pri najbolj zaslužnih »herojih« so »nagrade« skoraj neomejene.

Dr. A. Vadnal pravi: »V našem pokojninskem sistemu smo zavestno zavrgli vsa eksaktna in objektivna načela, ki so edino lahko osnova za pošten pokojninski sistem. Taka načela so na primer: Pokojnina je dohodek, ki ga je upokojenec zaslužil s svojim delom. – V višini pokojnine mora biti objektivno in v skladu z zavarovalno tehniko upoštevano vse delo, ki ga je upokojenec opravil, in ne samo delo, ki ga je opravil v razmeroma kratkem in zanj posebno ugodnem razdobju.

Prav ti dve kritični ureditvi sta na široko odprli vrata silnim špekulacijam in še silnejšim krivicam. Tako so prišli ljudje, po izobrazbi neandertalci, zaradi svojega herojstva na visoke položaje, čeprav le za nekaj časa, pa so dobili najvišjo možno pokojnino, zraven pa, ker so bili še pri polni moči, so delali še honorarno, s polno zaposlitvijo in polno plačo. Torej visoki dvojni zaslužki … Marsikdo , ki mu je uspelo sebi v prid organizirati upokojitev ob pravem času, dobiva po nekajkrat večjo pokojnino kot upokojenec, ki ga po kvaliteti  in po količini opravljenega dela daleč presega… Zaradi te rente  pronica v družbo nezdrava miselnost, da se pošteno delo pravzaprav ne splača. Posebno škodljiva se nam zdi zavest, ki se zaradi takih razmer vzbuja v mladem rodu, ki podzavestno čuti, kakšno nagrado bo dobil na koncu, če bo vse življenje pošteno in predano delal. Take razmere krnijo v ljudstvu čut socialne pravičnosti, kar je z vidika dolgoročnega razvoja družbe posebno kvarno, ker se na ta način slabša socialna miselnost družbe.«

To so bile drzne besede, poštene besede – ali so bile naročene?
Kakorkoli – resnica je, da vse, kar je zapisal, drži. A zapisal je še mnogo več. Tako na primer govori tudi o primerih prosvetne špekulacije pri nas: »Posameznikom, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe, se na njihovih delovnih mestih kratkomalo prizna ustrezna izobrazba po kakih precej nedoločenih, ohlapnih in problematičnih kriterijih. Oseba, ki zna dobro organizirati svoje okolje ali celo samo svoje omizje, lahko doseže priznanje visokošolske izobrazbe, tudi če nima osnovne šole. Rezultat je, da so se na raznih mestih nakopičili ljudje, ki so komaj pismeni in katerih produktivnost je enaka ničli….« (stran 311 in 312)

…Ko so začeli glasovi o malverzacijah prihajati v javnost, so se partijski voditelji odločili, da bodo po časopisju objavljali kritiko takih pojavov. Tako so prihajale na dan, sicer v drobcih, pa vendar dovolj pogosto, silne, nezaslišane zlorabe. Ljudje so taka objavljanja sprejeli z zadovoljstvom, češ zdaj bo vendar enkrat konec samovolje teh samopašnežev. Toda kmalu so resignirano ugotovili: »Saj se nikomur nič ne zgodi…« Tako je bilo, dokler je zločinec trobil v režimski rog …

Toda naša kronika nikakor ni beležila samo negativnih primerov o zlorabah »samoupravljanja« v našem gospodarstvu in drugih področjih naše družbene stvarnosti, ki bi utegnili diskreditirati našo pot v socializem. Še veliko pogosteje so se oglašali silni slavospevi našemu samoupravljanju, ki ga »občuduje ves svet«. Od vsepovsod se hodijo k nam »učit« in mi jim uslužno kažemo Potemkinove vasi, nad katerimi se navdušuje zlasti »tretji svet« iz Afrike. (stran 320)

Zaradi dediščine iz preteklosti so pri nas na vodilnih mestih ljudje popolnoma brez navedenih kvalitet. Prilastili so si vodilna mesta takoj, ko je KP prevzela oblast v deželi. To so člani tajne policije – povečini – ali pa vsaj KP. Skupina, ki ima sedaj vso oblast v rokah, se je oblikovala že med vojno. Rekrutirali so se iz politkomisarjev pri partizanskih odredih. To je sedaj Uprava državne varnosti (po ruskem vzorcu) in odloča o vsem življenju v državi, zlasti v gospodarstvu, kjer se temeljito okorišča. Njeni člani imajo v rokah vsa direktorska mesta, ne glede na to, ali so sposobni ali ne. Vsako podjetje ima svoj poseben statut, ki mora biti prilagojen direktorjevim sposobnostim, bodisi glede izobrazbe ali praktične sposobnosti, skratka tako, da je direktor nepremakljiv s svojega mesta. Mladi izobraženci pa morajo s trebuhom za kruhom po svetu…

…Teoretično v socializmu samo delo omogoča prilaščanje presežne vrednosti, kar naj bi izključevalo  možnost izkoriščanja. Tako se to postavlja tudi v Jugoslaviji – teoretično. Praksa pa se tu s teorijo temeljito razhaja. Ni izjemen primer , temveč je pravilo, da zasluži vodilni, ki najmanj dela, desetkrat več kot delavec, ki vlaga vse svoje sile v delo. Toda to je samo mesečna plača. Drugi direktorjevi dohodki znašajo mnogo več kot plača in so, če je možno, neomejeni. Posebno donosna so službena potovanja, največkrat nepotrebna, a pomagajo direktorjem do zasebnega premoženja, ki ne zaostaja za kapitalističnim. Posebna iznajdba za bogatenje je kilometrina – službena vožnja z lastnim avtomobilom. Ugotovili so, da so kilometrine pri nekaterih tako visoke, da bi bilo treba voziti noč in dan, da bi zmogli tako pot. …  (stran 326 in 327)

Eden glavnih vzrokov kaosa v našem gospodarstvu je neodgovornost: nihče ne odgovarja za svoje postopanje in to je največje zlo našega gospodarstva. A ne samo gospodarstva, temveč družbenega sistema na splošno. Tako ravnanje mora upravičeno vzbujati dvom o učinkovitosti in smotrnosti ne le naših gospodarskih, ampak tudi političnih institucij. In tako smo se znašli pred eksistenčnim problemom naše družbe. … (stran 329)

… Posledica takšnega stanja je nemoteno bogatenje vodilnega kadra. Število socialističnih milijonarjev se stalno veča. Ogromna premoženja predstavljajo naložbe v tujih bankah in investicije v tujih podjetjih. To razslojevanje naše socialistične družbe postaja vedno bolj pereč in občutljiv političen problem. Res je, da so med temi obogatitvami tudi take, ki izhajajo iz kakega posebnega daru, npr. pisateljskega ali glasbenega. Toda večina novih socialističnih bogatašev se je okoristila s svojim položajem na škodo potrošnikov. Čedalje več je zgražanja, toda samo zgražanja: vrana vrani …

Primer, ki pride na sodišče, mora biti že zelo kričeč.
Študentje pišejo: »Družba, ki protežira tiste, ki slabo gospodarijo, ki slabo mislijo in slabo vidijo, družba, ki hkrati tlači uspešne gospodarje, realistične mislece in tiste, ki vidijo, ki vidijo dva koraka naprej, je nora družba. Družba, ki ustvarja med delavci prepričanje, da jim intelektualci odjedajo kruh, je anarhija … Politične organizacije v naši družbi so pred svojim eksistenčnim problemom.« (stran 330)

Podajati zgodovinske dogodke se pravi podajati dejstva, kakor so se resnično godila, opisovati osebe, kakršne so bile v resnici.

Stalin je naučil svoje učence drugačnega zgodovinopisja. Znano je, da je Zgodovino VKP(b) (boljševiške partije) osemkrat prenaredil, svoje spise trikrat, Leninove dvakrat. Kako je spremenil svoj pogled na posamezne osebe, je znano: prejšnji sodelavci so postali šakali, hijene, stekli psi, njihovi napori za zmago revolucije vohunstvo v kapitalistični službi.

Treba je priznati, da so tudi naši komunisti dobri Stalinovi učenci. Tudi njihovo pisanje je v najmilejšem primeru enostransko, če je v »višjem interesu«, je pa resnica izkrivljena, pozitivne lastnosti se zamolče, a če je treba, se napihnejo, da bi človek samega sebe ne spoznal. Njihove podobe so zgolj črno – bele. (stran 332 in 333)

Ko so »heroji« dosegli vse, za kar so se borili, ter so trdno sedli na svoje donosne položaje, so začeli drug za drugim pisati svoje spomine, v slogu reportaž Še pomnite, tovariši? Prebiram tiste, katerih avtorje sem osebno poznala, zanima pa me tudi opisovanje znanih mi dogodkov. Ob teh sem često začudena obstala, saj so mi bili povsem tuji, celo tedaj, če sem sodelovala pri njih; prav tako pa nisem spoznala opisanih oseb, čeprav sem jih nekoč osebno poznala. (stran 341)

… Toda to so komunisti potrebovali: potrebovali so boj med študenti, denunciacije, ki so se potem začele, beg v hribe, razcep slovenskega naroda – saj je Bebler rekel Nagodetu: »Bela garda mora biti, ker jo potrebujemo, sicer jo bomo sami ustvarili.« (stran 361)

Pripis po Titovi smrti – leta 1980

V Jugoslaviji je prenehalo fiktivno blagostanje, razgalile so se hohštaplerske metode samega Tita in vsemogočnih direktorjev, ki so bogateli ob »dobičkih« pasivnih podjetij. Zdaj bo treba začeti plačevati ogromne dolgove, s katerimi so si komunistični gospodje gradili vile in se vozili po svetu. Dokler je živel Tito, so upniki potrpeli s plačevanjem dolgov, saj je imel zahodni svet veliko zaslugo, da je zabil klin v monolitnost svetovnega boljševizma. Po njegovi smrti pa so se začele uveljavljati centrifugalne sile. V Jugoslaviji se je odkril nepregleden kaos, večji kot kadarkoli po vojni, cene se dvigajo kar naprej, v gospodarstvu se odkrivajo gnojni čiri. Vprašanje je, kako naj se izkopljemo iz dolgov, ko so pa ostali na krmilu isti ljudje, ki so spravili državo v zapravljanje, ki je omogočilo komunističnim hohštaplerjem brezdelno, razkošno življenje.

Saj so se že vseskozi oglašali pošteni ljudje, ki so opozarjali na zlorabe v gospodarstvu, toda vsemogočni direktorji (udbovci) nelikvidnih podjetij so si še naprej delili »dobiček« in ga nalagali v švicarskih bankah. Toda nikogar ni bilo, ki bi se ob tem kaosu in ob teh zlorabah ustavil. Nasprotno: dokler je bil Tito živ, smo vedno znova poslušali demagoške govore, kako nas spričo našega »naprednega« gospodarstva občuduje ves svet. No, po Titovi smrti je pa zagrmelo, nič več ni bilo mogoče prikrivati kaosa in brezglavega zapravljanja za delo nesposobnih ljudi. Treba bo začeti plačevati dolgove … A kako? Na krmilu so ostali isti ljudje, ki so nas zapeljali v kaos. Očitna je kriza sistema, samo temeljita sprememba v gospodarstvu bi prinesla ozdravljenje.

Toda v vodstvu so ostali isti ljudje, ki so nas ne samo gospodarsko, temveč vsestransko uničili … (stran 364)

Angela Vode, SKRITI SPOMIN

Kaj se pa zdaj dogaja, ko smo oropani v 30-ih letih za preko 200 milijard in naprtili so nam še 100 milijard dolga. Kaj ste pričakovali, če so na vseh položajih preverjeni udboklerikalisti -isti, isti, isti...

Rešitev obstaja, VSI VSTANIMO IN SE OSVOBODIMO!

 

"O gospod Vsemogočni, reši nas
tovarišev!

Tovariš! "Nisem magarac ne mazga"

Kdo si, da mi natovoriš nekaj, kar mi ne
pripada!

Nekdaj so bili tovariši ljudje - ki so se borili
za osvoboditev, bili so si enaki med
seboj - ker so si dajali tudi zadnjo, še tako
trdo skorjo kruha, si pomagali med seboj
v trdih neusmiljenih bojih in tovariško
umirali.

Toda kmalu so se razšli, ko ni bilo
potrebno več, da bi si tovariško,
bratovsko pomagali med seboj v
novem življenju. V novi borbi za
vsakdanji kruh so se začeli razlikovati
med seboj.

Postali so razni gospodje višji nadtovariši,
drugi gospodje nadtovariši, pa
gospodje tovariši, ki so se natovorili na
hrbte tovarišev, nižjih tovarišev na nižje
podtovariše in predvsem na tiste, ki niso
bili deležni časti tovarišev in so postali
nejasna množica brezpravnih "zombijev
- oziroma"...

In to je v splošnem narod, ki mora
sprejemati vse tovore, kar jim nalagajo
spredaj imenovani.

Toda zombi ne sme misliti, ne čutiti, da je
osebnost, človek, on je za vrhovne
gospode, višje nadtovariše dvonožno
bitje, ki mora molčati in biti suženj in če
začne misliti ter sam odločati o svojem
življenju, je v nasprotju z visokimi gospodi
nadtovariši in takega se mora takoj
izločiti iz mase in ga je treba ubiti, da ne
bo škodoval skupnosti.

A gospodje višji nadtovariši niso mogli
ostati tovariši. Potrebovali so milijarde
dolarjev in zombijem so ukazali skozi
desetletja molčati in le, kadar je bilo to
potrebno, da si utrdijo "oblast", so morali
zombiji v povorke in kričati "dol s
kapitalizmom", toda dolarje nam še
dajte, prekleti kapitalisti.

Gospod Vsemogočni, reši nas dolgov, ki
so jih napravili tovariši oz. gospodje višji
nadtovariši.

In ti gospodje, višji nadtovariši, so se kot
pol-psi zajedli v možgane tovarišev in
nadtovarišev - zombijev, ki jih je največ,
perejo jim možgane, zajedajo se v kri in
njihova črevesja, kot pijavke se
zajedajo v vsakega, ki se jim približa.

O gospod vsemogočni, usliši nas, reši nas
TOVORIŠEV!

AMEN!

Izvržen Zombi"


Tole je v svoji knjigi "DEŽELA BREZ PRAVIC" zapisal leta 1982

gospod Stojan Cirk, ki se je boril proti Hitlerjanskim velezločincem

v tujski legiji
Francije, kjer je bil na fronti proti koncu
vojne hudo ranjen.

Po drugi svetovni vojni bi lahko z vsemi
častmi in ugodnostmi prvoborca ostal v
Franciji, k čemur so ga spodbujali kolegi
in vojaška oblast, a je bilo domotožje po
Sloveniji, njegovem Žužemberku,
premočno in se je vrnil v domovino
Slovenijo.

Tukaj je doživel vso brutalnost
komunističnega režima, ki ga je najprej
zaprl (brez najmanjše podlage v resnici
so ga označili za francoskega agenta,
zgolj zato, ker je znal govoriti francosko),
ga mučili več let na prisilnem "družbenem koristnem"
delu in ga popolnoma izobčili. Po nekaj letih
nečloveškega trpljenja povsem po
krivici v svoji lastni domovini je pobegnil
nazaj v Francijo, si tam uredil življenje,
ustvaril si je družino in je tam tudi umrl.

Tako so delali s prvoborci proti
Hitlerjancem slovenski boljševiki in
Titoisti in to predvsem tisti, ki se niso
nikoli primarno borili proti Hitlerju,
ampak za prevzem totalitarne
oblasti, ko je dejstvo, da so leta 1945
preko trupel več deset tisoče umorjenih
političnih nasprotnikov, tukaj Hitlerjansko
nadlogo samo zamenjali in imajo v rokah
vse vzvode odločanja še danes, ko se
piše leto 2021. Preko levo desnih
strogo nadzorovanih nameščencev
- pajacev na položajih v celotnem ustroju države.

Slovenija je skoraj pokončana,
ali bo po končno vstala in za večno obstala, je
odvisno od vseh vas, dragi rojaki.
Imamo zgodovinsko priložnost,
da končno obrnemo njihovo podlo igro v svojo prid.

RAZKRINKANI SO!

Molimo za vse vas Janšiste in Kučaniste-
iste, iste, iste..., da nehate slediti tem
lažnim prerokom, kvazi domoljubom,
namišljenim velesposobnežem, ki se
pretvarjajo že 30 let, na 45 let podlage,
da jim je mar za narod. V resnici jim je mar
za oblast, denar in svoje nenasitne
zadnjice.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

OPS TV

ZA OGLED ODDAJ KLIKNITE NA EKRAN TV

Prijava
Anketa
Ali že razumete, da je KORONA PLAN-DEMIJA začetek ODKRITE vojne SATANISTOV zoper celotno človeštvo?
 
Trenutno je na strani
Prisotni 125 gostov .
AKTUALNO

Prosimo, če pogledate še na našo Facebook stran, ker je vedno kaj novega

OSVOBODILNI PROGRAM NARODNE ENOTNOSTI - OOPS (Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije)

Tako se je začelo: Pandemija KORONAVIRUS -VIRUSNI MARKETING!

CORONA PREVARA ŠE ENKRAT RAZKRINKANA - NAČRT ZA POHOD V LJUBLJANO 5.11.2020

HOČEMO BITI INFORMIRANI!

Boste po tem razkritju medijske prevare še vedno razmišljali, da bi 5. novembra ostali doma?

Fašistična tiranija se že izvaja,revščina trka na vrata,JE TO NAŠA NOVA NORMALNOST,SLOVENCI?

SLOVENCI, ZDAJ NAŠA SODBA SE PIŠE, ZAPIŠIMO JO SAMI! ZDAJ ALI NIKOLI!

Slovenija na razpotju, ena pot
vodi v svetlo prihodnost, druga v pogubo!

Zažvižgala je gospa Sabina Senčar, dr. medicine, VSA ČAST!

OPOZORILO ČLOVEŠTVU!

Priče smo najhujši tiraniji po drugi svetovni vojni!

PSIHOLOŠKA VOJAŠKA OPERACIJA COVID19 - ob široki medijski propagandi se izvaja še načrtovana druga faza po scenariju EVENT201 že od oktobra 2019

REŠITEV JE SAMO ENA, SKUPAJ STOPITI IN IZVESTI ISLANDSKI MODEL OSVOBAJANJA!

Hlapci svetovne in slovenske masonerije vam bodo s policijo vdirali v vaše domove!

Upamo, drage Slovenke in Slovenci, da vam bo to, kar pravijo različni zdravniki sveta, združeni v World Doctors Alliance, dalo misliti!

Kaj pa sklep in pravni pouk, gospoda pravniki v Državnem zboru?

JA, PRETIRAVALI SMO, je izjavil glavni uradni nemški medij ARD...

GREMO, SLOVENIJA, NA POT, KI VODI V SVETLO PRIHODNOST!

Najpomembnejši video na planetu ZEMLJA zdaj!

PLES V MASKAH - ALI KAKO UBITI RESNICO?

Odgovor je tukaj! Kaj naj storimo Slovenci, da vsi zmagamo!

Dr. Uroš Dobnikar: COVID 19: Javni poziv zdravnikom in Zdravniški zbornici Slovenije

Poziv tožilcem in vidnim drugim oblastnikom, ki sodelujejo pri zločinu zoper človeštvo!


Dr. Reiner Füllmich: "CORONA škandal je zagotovo največji zločin zoper človeštvo."

26 LET OPTIMUMA, TOKRAT V ČASU ORGANIZIRANE PLANDEMIJE COVID-19

CORONA VIRUS NI NAJVEČJA LAŽ V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA, JE LE OTROK MATERE VSEH LAŽI!

Poziv Vladi Janeza Janše Gospod Gregor Knafelc, dr.dent. medicine, si na Medicinski fakulteti ni pustil oprati možganov

DESET ZAPOVEDI — tokrat iz ZDA

Ne nasedajte novi kontrolirani opoziciji in ne bojujte se s sodržavljani, ki nosijo ali ne nosijo mask, ker mafija želi, da se pobijete med seboj!

SLOVENCI UMORJENI BOSTE!

Zakaj nas zastrupljajo z wi-fi in nevrotoksini, DR. DIETRICH KLINGHARDT

Naravna znanost o zdravju je bila tema na zborovanju ZA ŽIVLJENJE in OOPS

Teste in aparate KOVID 19 je svetovna mafija distribuirala že leta 2018!

Je to vaša nova fašistična normalnost, gospa tovorišica Simona Kustec?

POZOR, POZOR TO VELJA TUDI ZA SLOVENIJO, ZDRAVNIK OPOZARJA

David Icke pove, kar mora izvedeti svet!


Črni oblaki se zgrinjajo nad staroselski evropski slovenski narod! Se bliža bankrot in razkosanje?

KRIMINAL NA KRIMINAL, PANDEMIJA KORONA KRIMINALA!

Narod, DOPUSTOV JE KONEC, tudi v Sloveniji so hlapci domače in svetovne masonerije že začeli zaostrovati!

MASKERADA in SOCIALNO DISTANCIRANJE

UGASNIMO TELEVIZORJE IN DELUJMO PO SVOJI VESTI!

Sloveniji vladajo HLAPCI slovenske in svetovne MAFIJE!


Španski zdravnik brez dlake na jeziku o SVETOVNI KORONA PREVARI!


640 zdravnikov trdi, da je KOVID 19 SVETOVNA PREVARA! (VIDEO in prevod v SLO jezik)

Predsednik Belorusije odločno zoper NWO, razkril vsote podkupnine, če bi igral igro KORONA PLANDEMIJA

Dokumentarni film o KORONA PREVARI na največji angleški internetni medijski platformi LONDON REAL

Je WHO hotela podkupiti beloruskega predsednika Lukašenka z 92 milijoni USD?

Ponovno smo pisali vodstvu RTV SLO in prejeli smo odgovor!

Kdaj torej pridemo, glavna urednica Televizije SLO, gospa Manica Janežič Ambrožič?

Zastrašujoča RESNICA, razkrita s strani enega od nekdanjih vodilnih v VODAFONE-u

Potrebujete Slovenci še dokazov iz sveta, da prihaja POGROM NAD VAS IN VAŠE OTROKE?

RTV SLO: Tomo Križnar, "NEKAJ JE ZADAJ ZA KORONA VIRUSOM"

V Ameriki se je že začelo, otroci zbolevajo za nepoznanimi boleznimi!

Aplikacija "OSTANI ZDRAV", še ena prevara za uvedbo popolnega nadzora!

Kaj šele prihaja v novih cepivih "proti" KORONA "VIRUSU"!?

Avstralija ječi pod tiranijo fašističnh državnih organov. To čaka tudi Slovenijo!

TO BO POVZROČILO CEPLJENJE-ČIPIRANJE - POVRATKA NAZAJ NI!

Ker jim ni uspelo z EBOLO, skušajo doseči popolno kontrolo nad ljudstvom s KORONO!

Nemci so odvrgli maske, pravijo, da je za njih KORONA PREVARA KONČANA!

V Nemčiji vstalo preko 1.2 milijona ljudi!

Bill Gates: "Cepiti je treba celotno svetovno populacijo!"

Erdoganov cilj je "VELIKA TURČIJA"!

Kje so slovenski duhovniki, v službi vatikanske RKC, ki so menda zavezani širiti RESNICO?

Gripa sovražnica ali naša prijateljica?

Vloga Ministrstvu za zdravje za vpogled v obdukcijske izvide umrlih zaradi bolezni KOVID 19

(VIDEO) Predstavniki Gibanja OPS s predstavniki Slovenske ljudske stranke (SLS)

Čipirali so živali, zdaj smo na vrsti ljudje!

Ubijalski RESPIRATORJI nas stanejo preko 15 milijonov evrov!

Zakaj morate nositi "ZAŠČITNE" maske?

Naša nova članica, gospa profesorica Monika Maku sporoča oblastnikom

Kako je mogoče, da domala vse vlade in mediji lažejo o KORONA pandemiji?

Od samega začetka govorimo, kaj je v ozadju KORONA prevare, že jeseni na voljo 400 milijonov doz cepiv zoper COVID-19

Predsednik Vlade Ivan Janez Janša se je znova zlagal

Šokantno, kako je Rockefeller mafija maja 2010 objavila svoj načrt poteka epidemije

Ivan Janez Janša dvojni tajni agent UDBE in nemške BND?

CEPIVO SMRTI ZA LAŽNO PANDEMIJO KORONA PLAN-DEMIJO!

Razlaga resničnega pomena "KOVID 19"

Zelo zanimive informacije o zaroti zoper človeštvo KORONA PLAN-DEMIJI

Novinarji imajo po Ustavi in zakonu dolžnost posredovati javnosti informacije javnega značaja!

Vseslovenski zbor Osveščenih Prebivalcev Slovenije je na ZBOROVANJU ZA Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije sprejel VIZIJO ZA SLOVENIJO 2030 in Osvobodilni Program narodne enotnosti ZA OOPS

Prijava suma storitve kaznivih dejanj v zvezi z razglasitvijo in ukrepi KORONA PLAN-DEMIJE

UPOR ZOPER ČIPIRANJE IN 5G JE NAŠA PRAVICA IN DOLŽNOST!

KAKO GLOBOKO SEŽE CENZURA V SLOVENSKEM PROSTORU

NEMŠKI ZDRAVNIKI RAZKRINKAJO KORONA PLANDEMIJO PREVARO!

Poziv policistom, vojakom, gasilcem, novinarjem, odvetnikom, poslancem in zdravnikom!

"ZAŠČITNE" MASKE VOJNIH DOBIČKARJEV

Virusov, ki bi skakali iz človeka na človeka NI! NE OBSTAJAJO!

Da bo še bolj jasna svetovna prevara PLAN-DEMIJA KORONA NORIJA!

Javno OPOZORILO IN POZIV vodstvu RTV SLOVENIJA!

Ugledna podjetnica transportnega podjetja zaradi OBLASTNIŠKE NOROSTI KORONA PLAN-DEMIJA, NAREDILA SAMOMOR!

POSLEDNJE PISMO IN PRITOŽBA (PRO)PADAJOČIM OBLASTNIKOM - ORGANIZIRANI KRIMINALNI ZDRUŽBI!

"Žvižgač" Gale fake kot korona plan-demija, enako kolesarski kvazi protestniki

KONEC JE, MASKE SO PADLE - RDEČI VIRUS KOVID 19 JE RAZKRINKAN

Pozabili so ugasniti mikrofon in spet je RESNICA prišla na dan, KORONA PLAN-DEMIJA je svetovna prevara!

Poziv miličnikom in vojakom!

IZVRŠEN DRŽAVNI UDAR IN NAPOVED VOJNE NEPRIVILEGIRANIM LJUDEM!

Strupi v cepivih v Italiji, predstavitev italijanskih strokovnjakov

VKLOPI RAZUM, še ena potrditev SVETOVNE PREVARE!

Dovolj je vaših laži, prevar, zvijač, manipulacij in ropanja narodovega denarja!

Še ena potrditev, da je KOVID 19 PLAN-DEMIJA svetovna prevara!

Tako nas hočejo ČIPIRATI (cepiti), nas imeti na povodcu in nas ubijati!

Ugrabljena RTV SLO zahtevala umik našega videa z YOUTOOBE-a!

"NOVI" KORONA VIRUS, je brez najmanjšega dvoma, zločin nad človeštvom!

Kacinu ušlo v mikrofon, ko bo narod dokončno spregledal bo pa njemu in še komu ušlo
tudi v hlače!

Slovenci, ki nasedate KORONA VIRUS MARKETINGU pazite se, kmalu bodo ukazali obvezno cepljenje

Bill Gates o tisoče milijardah USD, ki jih je vložil v fake teste za KORONO in za razvoj cepiva

Brutalna CENZURA UGRABLJENE RTV SLO, mag. Karin Rižner

EPIDEMIJE KORONA VIRUSA NI: Trdi nemški dr. med. Claus Köhnlein

Janša že 30 let naklada o nujnosti LUSTRACIJE!

Zgodba tvojega suženjstva Pamet PREPOVEDANA! Možen bo tudi državni udar!

Pozdravljeni v Sloveniji KORONA NOROSTI!

Odstopite Predsednik Sami, ker LAŽETE!

"MODI" - SARS Originalni nemški dokument o scenariju KORONA virusa

Hud zdrs RTV SLO, RESNICA je ušla na dan!

Kje ste slovenski intelektualci, profesorji, docenti, doktorji, zdravniki, ali ste vsi padli v histerijo medijskega marketinga
korona norosti?

Dr. Lidija Gajski - KORONA HISTERIJA JE PREVARA!

12 uglednih svetovnih strokovnjakov o CoVid - 19 PANIKI

Nalijmo si čiste vode, KORONA VIRUS je največja
prevara človeštva!

Smrtonosni virus pohlep in corona virus

Vse več pametnih ljudi meni, da gre pri KORONAVIRUSU za novi nateg stoletja!

Bodo težke besede predsednika Ustavnega sodišča sprožile Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije?

Slovenija je pravna in socialna država smo pred 29-imi leti zapisali v našo USTAVO, dogaja se pa socialni genocid ali rodomor!

Zakaj Slovenci? Zakaj smo tako zelo nevedni in načrtno poneumljeni? Kdo želi in stremi k temu, da je tako?

Perverznosti in sprenevedanja tako oblastniške pozicije kot kvazi opozicije ne poznajo meja

Sprenevedanje in opuščanje dolžnih ravnanj tovorišice Vlaste Nussdorfer v vlogi varuhinje oblastniških privilegijev v RS, se nadaljuje

Podcenjujoč in do zdrave pameti žaljiv odgovor vodstva RTV SLO na peticijo za prekinitev cenzure in diskriminacije, ki jo je podpisalo v nekaj dneh 1.000 ljudi

PRAVICA DO SVETOVNEGA MIRU JE PRAVICA VSEH LJUDI, VZPOSTAVITEV SVETOVNEGA MIRU JE DOLŽNOST IN NALOGA POLITIČNIH IN VERSKIH VODITELJEV

Politični triler o RTV SLO (Se boste vprašali, kaj plačujete?)

Izjava za javnost Gibanja Osveščeni Prebivalci Slovenije v zvezi z načrtno islamizacijo Evrope in Slovenije z dne 22.10.2015

Varuh človekovih pravic RS skuša z manipulacijami prikriti mednarodni škandal, zaradi katerega Slovenija množično krši otrokove in starševske pravice!

ZELO NUJNO! GRE ZA DRŽAVNI ŠKANDAL! SISTEMATIČNO KRŠENJE KONVENCIJE O OTROKOVIH PRAVICAH OZN!

Namesto povabila na sestanek dodatno zapletanje s kopiranimi odgovori - POZIVAMO PRENEHANJE PLAČEVANJA VSEH STROŠKOV IZHAJAJOČIH IZ OBVEZNEGA OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA!

Financiranje obveznega osnovnega izobraževanja s strani staršev - pobuda za sestanek na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport

Odgovor Ministrstva za šolstvo glede financiranja osnovnega šolanja s strani staršev

Peticija za ukinitev CENZURE IN DISKRIMINACIJE predana vodstvu RTV SLO - zahtevamo odprtje medijskega prostora na stežaj!

Z vso odgovornostjo trdimo, da v Sloveniji nimamo demokracije, ampak imamo demokraturo! Zakaj?

ZBUDI SE, KRALJ MATJAŽ!

ONEMOGOČIMO STRICEM IZ OZADJA, DA BI ŠE NAPREJ IMELI IZVRŠILNO OBLAST!

KPK naše prijave še niti ni vzela v roke, so kadrovsko podhranjeni in očitno tudi na povodcu!

Odgovor na zavajajočo in sprenevedajočo zavrnitev REKLAMACIJE in neplačila vsiljenega RTV prispevka za vse, ki ste tak odgovor s strani RTV SLO dobili

Zgodovina se ponavlja in narod, ki ne pozna svoje prave zgodovine, tvega, da se mu ta ponovi tudi v najhujši obliki!

DO KDAJ ŠE SLOVENSKI NAROD?

ZGODOVINSKO "POLAGANJE RAČUNOV" SLOVENSKIM DAVKOPLAČEVALCEM JANŠA & KUČAN NA SOOČENJE!

Pobuda za sodelovanje z vami za ukinitev vsiljenega RTV prispevka!

Dokumenti, ki razkrivajo trgovce z orožjem, ko je bila mlada država pod embargom OZN

Kolikokrat boste še šli Slovenci na led, le osel gre menda dvakrat?

OPS komentarji novoletnih poslanic dveh predsednikov, ki sta zgolj podaljšana roka organizacije, ki je nastala pred skoraj 100 leti!

Kako je delovala UDBA in ali je lustracija prava rešitev za dosego prepotrebnih korenitih družbenih in političnih sprememb v Sloveniji?

KDO BO PLAČAL RAČUN ZA POVZROČENE KRIVICE JANEZU JANŠI IN NJEGOVI DRUŽINI?

Obvestilo evropskim institucijam in evropskim ter svetovnim medijem

Javna vprašanja gospodu, tovarišu Miru Cerarju ml.

Kje je 80% izginulega arhovskega gradiva-listinskih dokazov o najhujših zločinih nad slovenskim narodom?

AKCIJA DEPALA VAS V REŽIJI IVANA JANEZA JANŠE, KOT SE JE ZGODILA V RESNICI


Volitve v EU parlament s katastrofalno udeležbo 24%, gre za popoln poraz demokracije

Hrvaška TV odkrito o zločincu Brozu in zločinih komunizma

Predsednik Republike Slovenije leta 1988 vajenec prvega partijca in vodje totalitarnega režima, tovariša Milana Kučana

Poročilo kriminalistične policije NAVADNA FARSA!

Škandal na Državi volilni komisiji hočejo ugrabljeni državi organi pomesti pod preprogo - mediji molčijo, kot grob

CESAR JE GOL!

Ne veselite se, če je na Ustavnem sodišču padel davek na nepremičnine!

Glavna odgovorna urednica informativnega programa na RTV SLO mag. Ksenija Horvat Petrovčič SE JE ZLAGALA - POZIV K ODSTOPU!

NE NASEDAJTE USTRAHOVANJU IN ZAVAJANJU GENERALNEGA DIREKTORJA RTV SLO, g. MARKA FILLIJA

ZAKON OPS VNOVIČ VLOŽEN V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Protest Gibanja OPS pred RTV SLO prekinjen! RTV SLO na preizkušnji!

ŠOK! Glavna odgovorna urednica v službi naroda na RTV SLO, Ksenija Horvat Petrovčič se je začela pogovarjati z neodvisno civilno družbo

KADROVSKA POLITIKA NA RTV: Res zaslužimo toliko, da vse to plačujemo?

VIDEO, KLIKNITE NA SLIKO

MNOŽIČNO VLAGANJE REKLAMACIJE ZA ZAVRAČILO PLAČILA RTV PRISPEVKA

ZAHTEVAMO VRNITEV DO 200 EVROV ZARADI REKLAMACIJE ZA ZAVRNITEV PLAČILA RTV PRISPEVKA!

NOV RAZLOG ZA ZAVRNITEV PLAČILA VSILJENEGA RTV PRIVPEVKA - KDO DRŽI V KREMPLJIH NARODOVO RTV SLO?

DOVOLJ JE PLAČEVANJA JAVNEGA SERVISA RTV SLO, KI NE DELUJE V NAŠO KORIST! Izpolnite vaše podatke v obrazec in zavrnite plačilo vsiljenega RTV prispevka!

STOP VSILJENEMU RTV PRISPEVKU - UVELJAVLJAMO REKLAMACIJO!

Vsak delovni dan smo pred in v RTV SLO

Hierarhična družbena struktura zdaj in kakršna bo v prerojeni Sloveniji

AKCIJA LJUDSTVA ZA OSVOBODITEV NACIONALNIH MEDIJEV!

ukinimo medisjko cenzuro.jpg - 159,78 Kb

Omamljeni od kultov osebnosti, zaslepljeni in prevarani od lažnih "resnic" komunistične propagande

Kdo je v resnici Ivan Janez Janša in kakšno vlogo igra že od afere JBTZ 1988 naprej?

O dobrodelnosti na slovenskem

ZADEVA: Medijska deblokada Zakona OPS in nasploh Gibanja OPS, od oblasti neodvisne in suverene civilne organizacije

Brez spoznanja resnične preteklosti ni razumevanja sedanjosti!

Ne bi si smeli dovoliti, da so nam oblastniki blokirali z Ustavo zajamčeno pot za uveljavljanje LJUDSKE VOLJE!

BOSTE TUDI V LETU, KI SE JE ZAČELO, DELOVALI ENAKO KOT POLITIKI, KI SO ZAVOZILI SLOVENIJO???

23 LET PO TEM: PRAVIČNE PRAVNE DRŽAVE ŠE VEDNO NI! KDO JE ŠVERCAL Z OROŽJEM?

Posnetek oddaje "VROČI STOL", ko je naša predstavnica ga. Andreja Repše povedala kar bi moral razumeti vsak, ki zna poslušati s srcem

Sporočilo za slovensko javnost iz Ukrajine - Vsaka podobnost s Slovenijo ni naključje!

http://www.araerin.com/soviet.html (zelo zanimiv video)

Vojna za Slovenijo plod tajnega dogovora Kučan - Milošević

OPS MISIJA - NA EVROKOMISIJI V BRUSLJU

RESNICA PRIHAJA NA DAN - DOGOVOR ZA VOJNO LETA 1991 KUČAN - MILOŠEVIĆ

NE NASEDAJTE PROVOKATORJEM IN NEVEDNEŽEM, KI HOČEJO NASILJE!!!

ZAVAJANJE IN SPRENEVEDANJE DAVČNE UPRAVE RS

Pogovarjali se bomo o LUSTRACIJSKEM Zakonu OPS, ko LUSTRACIJO ZAHTEVA TUDI NAJVEČJA STRANKA V EU PARLAMENTU EPP

OPS v popolnem sozvočju z demokrati Evrope (EPP), ki so sprejeli Resolucijo o Sloveniji in zahtevajo LUSTRACIJO

NAKAZILA V DAVČNE OAZE NAD 30 TISOČ EVRI

ZELO POMEMBNO OBVESTILO IN SVARILO!

KDO NI ZA TO, DA UKINEMO NEUPRAVIČENE PRIVILEGIJE?

VSTATI INU OBSTATI - DAN REFORMACIJE IN DAN SPOMINA NA MRTVE, NOVO UPANJE IN NOVO HREPENENJE!

SKUPNI IMENOVALEC ZA ZDRUŽITEV IN UKREPANJE SLOVENSKEGA NARODA - ZAKON OPS!

OPEHARILI SO VAS in PREVARA ŠE VEDNO TRAJA! Grdo se bomo izrazili, oprostite: BUT(AL)CI, SOOČITE SE ŽE VENDAR Z RESNICO IN UKREPAJTE!

Je bil način lastninjenja Geopilna formula za izvedbo celotne pri(h)vatizacije oziroma formula za izvedbo ropa stoletja v Sloveniji?

Kriminalistična preiskava po skoraj enem letu končana - s poročilom tožilstvu, da ni nič narobe.

BO JANEZ JANŠA POSTAL RESNIČNI JUNAK SLOVENSKEGA NARODA?

Profesionalnost "velikih" imen nacionalne radiotelevizije RTV SLO. Jim je mucheck snedel jezik?

KJE JE NAŠIH UKRADENIH PREKO 200 MILIJARD?

Se sploh zavedate, kaj se dogaja v vaši širši družini - državi Sloveniji?