Kje so vzroki za zavo�en grunt in kako jih poiskati?

�Vsak problem lahko odpravimo �ele tedaj, ko odpravimo tudi njegov vzrok. ?e ostanejo vzroki nedotaknjeni, zagotovo ostane tak tudi problem in vse njegove posledice. ?as bi �e bil, da bi pri nas vendarle za?eli razlikovati med vzrokom in posledico, kar vsaj v ekonomski teoriji in praksi igra zelo pomembno vlogo.

Seveda o tem ni mogo?e prebrati v marksisti?nih in kardeljanskih u?benikih, ki so �e vedno na na�ih fakultetah in v glavah ve?ine tamkaj�njih profesorjev. To pa je br�kone eden glavnih razlogov za sedanje nezavidljive (katastrofalne) razmere v gospodarstvu. Zato naj bo avtorju opro�?eno, da bo spet moril z zahodnja�ko ekonomsko teorijo. Vendar je to treba storiti, saj bo potem marsikaj postalo precej bolj jasno.

Postopek za ugotavljanje �vzroka� in �posledice� je silno enostaven, saj ne zahteva nobenih zapletenih naprav in sredstev (denimo ra?unalnika in programov). Potrebna je trezna in spo?ita glava, v kateri je treba uporabiti le neznaten del njene poglavitne vsebine (mo�ganov) in za?eti z njo logi?no razmi�ljati. Da ne bo nesporazuma, tujka �logika� pomeni: zdravo, dosledno mi�ljenje in razsojanje.

K temu pripomore �e list papirja in svin?nik in prav ni? drugega. List papirja z vzdol�no ?rto razdelimo na dva dela, na vrhu levega napi�emo �POSLEDICE�, na desni del pa �VZROKI�, potegnemo �e ?rto pod tema besedama in list za?nemo polniti.

Z opisovanjem posledic se verjetno ni treba posebej truditi, saj so povsod okrog nas, z nekaterimi ?edalje bolj neugodnimi se pri nas ubadajo �e desetletja, pa so �e kar tu. Za kratek opis posledic je treba poiskati le nekaj (tri do najve? pet) najbolj pomembnih oz. klju?nih besed.

?e je napisanih ve? besed, ka�e med njimi pod?rtati najbolj pomembne. Vendar se je treba iskanja vzroka za posamezno posledico lotiti �ele po tem, ko so opredeljene vse posledice, ki naj bi jih preu?ili. Oboje hkrati namre? ni dobro po?eti, ker bi to pomenilo me�anje hru�k in jabolk.

Glede ugotavljanja vzrokov pa je stvar bolj zapletena, saj mnogi pri nas me�ajo in zamenjujejo �vzroke� in �posledice�. To se najbolje vidi takrat, ko predlagajo re�itve za odstranjevanje �posledic�, na odstranjevanje njihovih �vzrokov� pa niti ne pomislijo.

V kolikor se namre? ne bomo znebili �vzrokov�, se bomo v nedogled otepali tudi s �posledicami� (seveda gre tu za negativne posledice, druge pa naj kar ostanejo, ko bi le bile - pa jih najve?krat ni). Ko pridemo do nami�ljenega �vzroka� to seveda �e ni dovolj, treba je iti �e dlje in poiskati njegov �vzrok�. ?e ga najdemo (vzroka �vzroka� pa, seveda, ni), to potemtakem pomeni, da smo prej namesto na �vzrok� naleteli na �posledico�.

Pravi �vzrok� najdemo �ele takrat, ko v svoji glavi ne moremo najti nobene druge mo�nosti ve?. Verjetno ni treba razlagati, da je �posledica� zadnji dogodek ali splet dogodkov, �vzrok� pa je edino lahko dogodek ali splet dogodkov pred tem. ?e bi v ?asovnem pogledu ubrali drugo smer, to ne bi bila ve? analiza (raz?lenjevanja), ampak prej vede�evanje (ugibanje prihodnosti), saj je treba za morebitno planiranje prihodnosti uporabiti druge metode.

?eprav so za mnoge to zelo jasna in dobro znana dejstva, jih je bilo iz previdnosti vendarle treba napisati, ker je pri nas marsikaj po�teno zme�ano. Nenazadnje je s pojasnilom najbolj preproste metode za ?lovekovo razumno ravnanje tudi jasno dokazano, da pri re�evanju katerihkoli problemov ni mogo?e gledati samo naprej � v prihodnost. To navadno po?nejo tisti, ki jim preteklost ni po godu in zato s tem �elijo preusmeriti pozornost kriti?nih opazovalcev.

Tako ravnanje pa izhaja iz preizku�ene metode nekaterih ban?nih roparjev, ki z ukradenim denarjem v �epih sko?ijo na cesto in za?nejo vpiti:�Primite lopova!� Ob tem seveda gledajo nekam dale? stran od sebe in morda �e poka�ejo z roko. Nauk tega primera je potemtakem jasen: ?e je nekdo preve? zaverovan le v prihodnost, ka�e dobro pogledati, kaj ho?e v svoji preteklosti s tem prikriti.

Na podlagi navedenega potemtakem �vzrok� predstavlja dogodek ali splet dogodkov, ki so povzro?ili kon?ni dogodek ali splet dogodkov oz. posledico. Iz tega sledi logi?na ugotovitev, da ?e ho?emo odpraviti nek problem (negativne posledice), moramo poiskati njihov pravi vzrok, in ga odpraviti.

Postopek za ugotavljanje pravih vzrokov nekega problema je torej dejansko zelo preprost. Vendar ga mnogi najbolj pristojni pri nas no?ejo uporabiti, ker o?itno no?ejo odpraviti pravih vzrokov na�ih poglavitnih problemov. ?e temu morda ni tako, potem seveda velja ugotovitev, da pa? no?ejo logi?no razmi�ljati, kar pa prej�nje trditve ne spremeni.

Nekaj vsakdanjih primerov. Da bo ta postopek �e bolj jasen, ga ka�e prikazati �e na nekaterih primerih, ki so dokaj pogosti. Npr. povodenj. Ko se zgodi. se za?ne z odpravljanjem �posledic�. Novi mostovi, nove fasade itd. Z njimi pa ne odpravimo �vzroka� za te �posledice.�

Vzrok bi lahko odpravili, ?e bi najprej nagnali tiste, ki �e desetletja tako ma?ehovsko ravnajo z na�im okoljem in ga uni?ujejo. Eden od temeljnih vzrokov za tak�ne poplave so namre? goloseki, kamnolomi in nespametna gradnja gozdnih cest in vlak ter urejanje hudournikov.

Med drugim taki nerazumni posegi v naravo povzro?ijo, da meteorna voda ob velikih neurjih kar naenkrat pridrvi v dolino in jo poplavi, v?asih pa je tekla po?asi ?ez tiso?e korenin in koreninic, ter v ne�teto poto?kih in potokih, kar jo je upo?asnilo in jo sproti preusmerjalo v zemljo. Pristojni pri nas seveda vse to zelo dobro vedo in jim nisem povedal prav ni? novega, delajo pa vendarle druga?e, kot bi morali.

Vendar do teh ugotovitev ni mogo?e priti samo na gozdarski fakulteti, ampak tudi zgolj z logi?nim razmi�ljanjem, ko si osve�?en ?lovek ogleduje sedanja razdejanja v okolju.

Ali pa �zavo�en grunt�, naj ga uporabim za pojasnilo omenjene metode. ?e se malo lep�e izrazimo, potem besedi �propadajo?a kmetija� gotovo pomenita eno od mo�nih �posledic� nerazumnega ravnanja. ?e bi jo za?eli odpravljati z dobro ute?enimi (balkanskimi) metodami, bi to, seveda, pomenilo, da bi vanjo za?eli metati na kupe denarja, kmetija pa bi gotovo ostala tak�na kot je, ali pa �e slab�a.

V kolikor pa bi se za?eli ubadati z �vzrokom� te �posledice�, pa bi gotovo pri�li med drugim tudi do �starega gospodarja, ki ta mlademu ne pusti niti dihati�. Re�itev je torej na dlani: ker je pravi �vzrok� za propadajo?o kmetijo �stari gospodar�, mu je pa? treba dati �preu�itek in ga posaditi za zape?ek�. Te�ava je le v tem, da ima ta mo� �e vse v svojih rokah in o ?em takem no?e niti sli�ati.

Seveda je mogo?e z isto metodo in logi?nim razmi�ljanjem re�iti tudi to te�avo, kar pa je �e druga zgodba. Kljub temu pa smo s tem re�ili najmanj polovico problema �propadajo?e kmetije�, saj smo pri�li do njegovega pravega �vzroka�. Sedaj torej vemo, kaj je treba storiti.

Potrebno je uporabiti �e manjkajo?i del, to pa je �hoteti�. Gre torej za vpra�anje, ?e to ho?emo storiti, pri ?emer se pri nas ve?ina stvari potem ustavi. Morda je sedaj �e postalo jasno, zakaj so bili nekateri s takim bogokletnim (logi?nim) razmi�ljanjem za prej�njo in zdaj�njo oblastni�ko garnituro �trn v peti�. ?e pa je nekdo s podobnimi razmi�ljanji napolnil �e celo knjigo, si je z njo zagotovo izkopal tudi svoj prezgodnji grob.

Na�tevanje primerov naj sklenemo �e z najbolj vsakdanjim, da kot �posledico� lahko opredelimo tudi �hud glavobol�. Po povsem enakem postopku se potemtakem lahko gremo tudi zdravnika, saj bomo z logi?nim razmi�ljanjem gotovo pri�li do njegovega vzroka. Vendar tega primera nisem omenil zaradi obi?ajnih vzrokov glavobola, temve? zaradi hudega glavobola, ki ga bo nekaterim povzro?ilo pri?ujo?e pisanje.

Naj jim bo torej prej omenjena metoda v pomo?, da bodo lahko za tak glavobol poiskali tudi prave �vzroke�. Vendar tole pisanje zagotovo ni �vzrok� njihovega sedanjega glavobola, ampak prej �posledica� ne?esa, kar je skrito v kratici OPS.

Ta pa glede na njihovega glavobola lahko pomeni tudi �Odpravljanje Privilegijev Socializma�. Zato morajo iti tako prizadeti s svojim razmi�ljanjem �e bolj nazaj v preteklost, kar med drugim pomeni, da morajo vendarle za?eti gledati tudi nazaj in ne samo naprej.

?e jim to povemo �e s kratico OPS, bi v tem primeru lahko pomenila �Ozrite Prijatelji Se� ali (Ozrite Partijci Se) in si oglejte razdejanje, ki ste ga povzro?ili s svojo neodgovornostjo in nestrokovnostjo. Vendar s tem �e za?enjam prehitevati logi?ni razplet nekega dogodka in bom zato kon?al.

Iz povedanega je mo? razbrati, da lahko ?lovek samo s svojo glavo in tistim, kar je v njej, pride do re�itve kateregakoli problema zgolj s pomo?jo logi?nega razmi�ljanja. Tako pride do povsem novih miselnih vzorcev, ki potem usmerjajo tudi njegovo nadaljnje zavestno ravnanje.

Tej dejavnosti se z drugimi besedami re?e �razmi�ljati s svojo glavo�, kar je bilo svoje ?ase pri nas strogo prepovedano, mnogi pa tega tudi no?ejo po?eti. Veliko raje uporabljajo �e izdelane miselne vzorce, ki jih brez svojega razmi�ljanja in lastne presoje lahko vzamejo povsod. Temu pa se z drugimi besedami re?e �razmi�ljati s tujo glavo�, na�a sedanja dr�ava in politi?ne stranke pa sr?no upajo, da bi tako po?eli vsi v Sloveniji.

Seveda pri tem mislijo, da naj bi razmi�ljali samo z njihovo glavo. Kdor pri nas na veliko kupuje in bere ?asopise, nezavedno (ali pa povsem zavestno in namerno), po?ne prav to. In �e na koncu:

�Stari�, seveda ni mi�ljeno le glede let, temve? zaradi njihovih zastarelih nazorov, ki so jih tako ali druga?e pridobili kot odkriti in preverjeni podporniki, zagovorniki in priskledniki prej�njega enopartijskega re�ima.�

mag Janez �?ek univ.dipl. oec

Kdo je torej zavozil grunt?