V vedno huj�i dirki za kopi?enjem materialnih dobrin, kar naposled pripelje do stresov in razli?nih obolenj, postaja skrb za ustrezno in zdravo prehrano ?edalje bolj pomembna. Vendar nekateri vidijo v tem tudi tudi svojo prilo�nost za hiter zaslu�ek in mo�nost za manipuliranja z lahkovernemi potro�niki. Gibanje s vojim delovanjem opzarja pristojne dr�avne organe in kriti?no javnost na take primere, v primeru strokovnih neskladji pa spodbuja in tudi organizira ustrezno strokovno razjasnjevanje in usklajevanje vpra�anj.

1. Priprava podrobne analize stanja in problemov z vidika zdrave prehrane in izdelava seznama dru�b, podjetij in posameznikov, ki v kateremkoli pogledu lahko vplivajo na dejavnosti Gibanja, in spro�itev ustrezne pobude vsem, ki aktivno delujejo na tem podro?ju, da se v?lanijo v Gibanje.

2. Priprava strokovno utemeljenega gradiva glede ustreznega izbora (asortimana) izdelkov za zdravo prehranjevanje, ki bo v primerni obliki posredovano vsem manj�im trgovinam s prehrambenimi makrobioti?nimi izdelki, da bo v kon?ni posledici ob ustreznem obve�?anju javnosti v njihovem okviru zagotovljena bolj�a ponudba in sose�en ve?ji poslovni u?inek, kar jim bo med drugim omogo?ilo podeljeno in javno obe�eno priznanje Gibanja (denimo, "Zvezdica OPS")

3. Priprava strokovneg agradiva, v katerem bodo ob poudarku, da je potreben celosten pogled na ?lovekovo du�evno in telesno zdravje, strnjene vse dosedanje izku�nje in prenosti zdrave prehrane ter opozorila in posledice glede neustreznega prehranjevanja, kar bo postalo temeljna podlaga za kontinuirano posredovanje tega znanja v okviru ustreznih predavanj in delavnic.

4. Spodbujanje in sodelovanje v strokovnih razpravah glede vseh vidikov in problemov vegetarianskega na?ina prehranjevanja, kar bo v kon?ni posledici, ob ustrznem obve�?anju javnosti o vseh teh dognanjih, odpravilo dana�nje nejasnosti glede nekaterih skrajnih pristopov pri vegetarijanskem prehranjevanju in prepre?ilo tovrstne zlorabe nekaterih posameznikov. ...

Prevlada ljubiteljskega neznanja. Tu ka�e poudariti, da so opredelitev navedenih nalog v veliki meri ukrojile na�e neposredne izku�nje, ki so nas tudi mo?no presenetile. V mislih imamo zlasti drugo nalogo v zgornjem sklopu, kjer je govor o smotrni izbiri prehrambenega blaga (artiklov) v tovrstnih trgovinah , ?emur pripisujemo na�i bli�nji prihodnosti izjemen pomen. Lahko ste prepri?ani, da se bo tudi pri nas kmalu kon?ala zlata doba velikanskih samopostre�nih trgovin oz. tako imenovanih "superdiskontov". Zamenjale jih bod majhne in priro?ne trgovinice, ki jih bomo lahko na�li za vsakim vogalom, v njih pa bodo prodajali zgolj prehrambeno blago in ne tudi strupov (denimo, alkohola, ipd.) take se sicer pojavljajo �e sedaj, vendar so glede prodanih koli?in (in tudi cen) bolj podobne lekarnam kot trgovinam.

Tovrstne razmere namre? zelo dobro poznamo, saj se veliko gibamo v njih in okoli njih. Zato lahko trdimo, da je ve?ina nastala bolj zaradi ljubiteljskih nagnenj lastnika k tovrstni dejavnosti, zaradi premajhnega poznavanja te stroke pa v poslovnem pogledu najve?krat le �ivotarijo.

Bili smo pri?e skoraj neverjetnemu neznanju v eni od takih trgovin in naj navedemo le nekaj primerov: lastnica je svoje je svoje blago po poli?kah zlagala kar po abecedi, ker ga (�lo je za suha �eli�?a) sploh ni poznala - na na�e vpra�anje zakaj ne kupuje teh zeli�? v neprodu�no zaprtih vre?kah, je hitro odgovorila, "da so ro�e �iva stvar in morajo dihati" (suho zeli�?e, pa bolj mrtvo kot je gotovo ne more biti, "dihati" pa more le zeli�?e, ki ni dovolj presu�eno, pri ?emer izgubi tudi vse snovi, zaradi katerih sploh obstaja in je koristno), poleg uvo�enega gr�kega olivnega olja je zraven stalo skoraj enkrat dra�je angle�ko, na katerem pa je bilo jasno napisano, da so olive iz Gr?ije (torej so jih odpeljali v Anglijo samo stisniti, ?e so sploh jih); v o?i so nam padli sojini kosmi?i, ki so bili taki kot v drugih trgovinah, vendar za kakih trideset odstotkov dra�ji; in podobne neumnosti.

Ta trgovinica je bila takrat (bilo je pred kakim letom, odprta pa je bila �e ve? kot 6 let) podobna pravi balkanski "sva�tarnici", saj so razen omenjenega blaga njej ponujali tudi nekatere (industrijsko pripravljene in zapakirane) prigrizke, preparate za "bodibilderje", doma?a in industrijaka zdravila, kozmeti?na sredstva, razli?no literaturo (o duhovnosti, alternativnem zdravljenju, prehrani, ipd.) zgo�?enke in kasete (z spro�?ujo?o glasbo); po stenah pa so visela vabila na razna predavanja, seminarje in delavnice.

Lastnica trgovine je nosila (verjetno zelo samodopadljivo) tudi priponko z napisom "svetovalka", s katero pa je naredila podoben vtis, kot ?e bi si butec (op.p.) na ?elo napisal, da je pameten. Takoj se je videlo, da trgovinico vodi popolna amaterka v tem poslu (ali pa je �lo v njenem ozadju morda za nekaj povsem drugega), saj z dose�enim prometom ob taki izbiri in ponudbi blaga ter ob popolni odsotnosti potrebnih "orodij" za ustrezno oblikovanje izbora blaga in cen, nikakor ni mogla pokriti niti obratovalnih stro�kov.

?eprav tega primera ne ka�e posplo�evati, smo vendrle globoko prepri?ani, da bi v okviru te naloge v ve?ini primerov lahko odpravili sedanje po?asno odmiranje (agonijo) takih in bodobnih trgovin. Seveda pa nekaj takega ne bo mogo?e storiti brez ustreznega sodelovanja njihovih lastnikov.

Glede preostalih dveh nalog pa je bilo �e veliko izre?enega in ju zato verjetno sploh ni treba pojasnjevati. Morda ka�e dodati samo to, da na tem pomembnem podro?ju ureditve razmer dejansko ni mo? pri?akovati zgolj od dr�ave oz. pristojnih dr�avnih organov. Slednji itak skrbijo v glavnem le za sebe, saj se tudi vse preve? ukvarjajo sami s seboj.