�

Ta dopis smo poslali tudi Varuhu ?P v RS. Na fotografiji zgoraj tovori�ca, ki odtovori iz prora?una mese?no 5.300,00 EUR, njena ekipa skoraj 50-ih pomaga?ev pa �e dodatnih sto tiso?e evrov. Zakaj �e?




ZDRU�ENJE V GIBANJU OPS � Osve�?eni Prebivalci Slovenije
Ruska ulica 2
1000 LJUBLJANA
www.gibanje-ops.com
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Center za socialno delo Murska Sobota
Slovenska ulica 44
9000 MURSKA SOBOTA
Poslano na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Zadeva: Odtujitev otroka od mati?ne dru�ine � odgovor na va� odgovor z dne 2.09.2015

Spo�tovani!

Prejeli smo va� odgovor, za katerega se zahvaljujemo, a nam v njem niste odgovorili na na�a konkretna vpra�anja, ki zadevajo dolo?be Zakona o rejni�ki dejavnosti. Prosili smo vas, ?e nam pojasnite vse objektivne razloge, okoli�?ine in zakonske podlage, ki so vam v oporo, da ste star�ema gospe Horvat in gospodu Kav?i?u odvzeli otroka, ter nam z dokumenti predstavite vse potrebne reference rejnikov (rejni�ke dru�ine) in pojasnila, ki so potrebna, da bomo prepri?ani, da je njun sin v varnem zavetju, kjer je dele�en bolj�e vzgoje kot sta mu jo zmo�na nuditi njegova star�a.

Prosili smo �e, da nam predstavite, kak�ne negativne psihi?ne posledice lahko pusti na otroku nasilna odtujitev otroka od njegovih star�ev in sestre, na katere je nedvomno navezan, ko �e navedite, kdo je strokovnjak, ki spremlja vedenje otroka v drugi � rejni�ki dru�ini, in dokumentacijo, ki potrjuje spremljanje prilagajanja otroka na nove razmere in sprotno spremljanje njegovega vedenja odkar je v rejni�tvu.

Prosili smo vas, da nam tudi sporo?ite, nas obvestite, kaj bi star�a morala narediti, katere pogoje bi morala izpolniti, da jima sina vrnete v njun objem, ko nas tudi zanima, kako bi lahko pomagali ljudje, ki nam ni vseeno, da se to ?im prej zgodi?

Izrazili smo prepri?anje, da je otrok najsre?nej�i, kadar biva in se razvija v svoji dru�ini z obema star�ema in seveda brati in/ali sestrami. Naloga vseh uslu�bencev pa je, da pomagajo star�ema, da morebitna nesoglasja in probleme skupaj re�ita, saj imate za to na razpolago veliko strokovnjakov.

In nenazadnje smo vas prosili tudi, da nam z argumenti zagotovite, da v vseh primerih ravnate enako, ko imamo v na�i praksi �al izku�nje, da je toleranca v nekaterih primerih zelo velika, saj je znano dejstvo, da otroci Romov marsikje �ivijo v nemogo?ih razmerah, pa se CSD-ji v njihovo �ivljenje ne vtikate, kar pomeni, da pomanjkljivo vzgojeni stra�i, ki ne znajo vzgajati svojih otrok v po�tene in delovne dr�avljane, kljub temu to po?no, da ne govorimo, da se nad otroki Romov izvaja nasilje in �e kaj drugega, pa vas to menda ne sme zanimati. Ustava RS pravi v svojem 14. ?lenu, da smo vsi enaki pred zakonom. Smo res?!

V odgovoru ste nam poslali odlo?bo �t. 12031-13/2013-35 z dne 1.04.2015, s katero ste odvzeli mladoletnega otroka star�ema in ga iztrgali iz objema star�ev, sestre, babice, prijateljev in znancev ter celo iz njegove �olske sredine. Odlo?bo ste, upamo, nenamerno fotokopirali tako, da smo prejeli strani samo z lihimi �tevilkami, strani, ki imajo sode �tevilke, pa so ostale pri vas oziroma jih sploh niste fotokopirali. Iz vsake druge strani pa se ne da razbrati, kaj natan?no vas je vodilo, da ste otroka odvzeli, s ?imer ste mu brez najmanj�ega dvoma naredili veliko, morda celo nepopravljivo �kodo. Njegova mama je na enem izmed prvih stikov po odvzemu ugotovila, da ima pogrizene nohte na rokah oziroma ko�ico okoli njih, kar je zapisano tudi v uradnem zaznamku, ki ga je zapisala va�a sodelavka. ?e tega ni po?el, preden ste ga odvzeli dru�ini, je to lahko samo znak, da je otrok v hudi psihi?ni stiski in bo to potrdil vsak psiholog. Poleg tega se omenja, da rad dlje spi, ko ni ugotovljeno, niti ni nih?e star�e vpra�al, ali je to po?el �e prej, da je lahko to posledica mo?ne depresije, v katero je lahko zapadel zaradi nenadne velike spremembe.

?e so bila nesoglasja med star�ema, to �e nikakor ne pomeni, da se zdaj otrok po?uti bolje v njemu tuji dru�ini. Naj vas opozorimo, da je va�a odlo?itev, ki zagotovo ni bila dovolj pretehtana, prevzem velike osebne odgovornosti vseh, ki ste se pod tako odlo?itev podpisali. Otrok je �ivo bitje s ?ustvi in ni stvar, ki bi jo lahko brezbri�no premikali sem ali tja. Nasilen odvzem ne da bi se o tem pogovorili in razlo�ili tudi otroku, zakaj je kaj potrebno storiti in bi dobili pred administrativnim ukrepom razumevanje in soglasje otroka, lahko tako dejanje za vse �ivljenje pohabi otroka. Iz zapisov ni videti, da bi kdorkoli vpra�al kogarkoli, ali je otrok kdaj mo?il posteljo, ali morda to po?ne zdaj, kar bi strokovno delavko, ki spremlja �ivljenje otroka v novi dru�ini, moralo zanimati. Vemo, kdaj se to lahko zgodi.

Ustava RS v svojih ?lenih varuje temeljne ?lovekove pravice, posebnega varstva so po njej in po mednarodnih konvencijah �e posebej dele�ni otroci. Izvajanje nasilnih izvr�b nad otroki z rube�em niso zapisani v nobenih omenjenih krovnih pravnih aktih.
35. ?len Ustave RS pravi: (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) Zagotovljena je nedotakljivost ?lovekove telesne in du�evne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

Kako vi razumete ta ?len ustave, gledano na to, da ste z nasilnim posegom brez privolitve star�ev in otroka posegli v nedotakljivost otrokove predvsem du�evne celovitosti? Menite, da niste naredili otroku s tem va�im psihi?nim nasiljem ve? �kode kot koristi? ?e je va�a sposobnost uporaba mi�ic namesto argumentov, potem se morate resni?no vpra�ati, kaj po?nete v teh slu�bah, ki jih financiramo davkopla?evalci, da bi delali strokovno, eti?no in moralno.

Ne razumemo tudi dejstva, da ste odlo?ili, da se domnevno nezmo�nima star�ema za vzgojo otrok vzame oba otroka, nakar ste izvedli ugrabitev mlaj�ega Tiana. Mar to pomeni, da sta kljub temu zmo�na vzgajati in pre�ivljati enega otroka, mlaj�ega pa ne? To naj ne pomeni spodbudo, da boste ukrepali zdaj tudi zoper h?erko in jima odvzeli �e njo, ampak na�e za?udenje, da sami svojih odlo?b ne spo�tujete, kar �e samo po sebi pove, da so zapisane brez tehtnega premisleka.

56. ?len Ustave RS govori o posebni skrbi in varstvu otrokovih pravic in to je treba razumeti tudi, ko v pravice otrok posega dr�ava.

?e bi to razumeli vi na CSD Murska Sobota, bi otroka, ki je med drugim zelo navezan na svojo ljube?o babico, za?asno namestili k njej in bi tako spremljali njegov razvoj. To bi bil povsem zadovoljiv ukrep, saj gre iz pomanjkljivo fotokopirane odlo?be in uradnih zaznamkov razumeti, da ste otoka odvzeli zaradi nesoglasij med star�ema. Vi pa ste nasilno odvzeli otroka iz dru�ine, po kateri to�i na vsakem stiku, �eli nazaj, odtrgali ste ga od babice, na katero je navezan iz okolja, v katerem je bil vajen �iveti, in celo iz �ole, na katero je �e bil navajen. Dali ste ga v rejni�tvo v drugi kraj, kar pomeni �e huje, ker otrok po svojih predstavah misli, da so njegovi ljubi zelo dale?.

Tudi zakon vam omogo?a, da bi zaradi koristi otroka lahko otroka za?asno dodelili v skrb in vzgojo babici:

"7. ?len Zakona o Rejni�ki dejavnosti:
(1) Otrokov sorodnik lahko izvaja rejni�ko dejavnost, ?e center otroka glede na okoli�?ine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.
(2) Za otrokove sorodnike se po tem zakonu �tejejo: stara mati, stari o?e, stric, teta, brat in sestra."

Ali nam lahko pojasnite, kateri argumenti in katera zakonska podlaga vas je vodila, da niste izkoristili te mo�nosti, ki bi bila pa res v nedvomno korist otroku? Ste morda strokovno ugotavljali zmo�nost otrokovega starega star�a, da bi ga za?asno sprejela v pre�ivljanje in vzgojo in bi gospe babici dodelili potrebna sredstva, ki pripadajo rejnikom? Ste sploh pomislili na to mo�nost in zakaj niste? Tako bi imel dovolj tesen stik s svojima star�ema in sestro, ki bi ga obiskovali kadar bi lahko. Lahko tudi pod nadzorom delavke CSD, a za to res ne vidimo nobenega razloga, ker star�a nikoli nista ravnala s svojim sinom grdo, kaj �ele surovo. Vsekakor bo zlonamerna kazenska zadeva zoper star�a padla, ker ni znakov kaznivega dejanja, ki se jima o?ita.

Kaznivo dejanje zanemarjanja otrok in surovo ravnanje po 1. odstavku 192. ?lena KZ-1 stori star�, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo kr�i svoje dol�nosti do otroka. Kaznivo dejanje se lahko stori LE Z NAKLEPOM. Izvr�itveno dejanje po prvem odstavku je v zanemarjanju otroka s hudim kr�enjem dol�nosti skrbi in vzgoje. Pravilo bo �lo za kaznivo dejanje takrat, ko bo s tak�nim ravnanjem ogro�ena vzgoja, razvoj in zdravje otroka. Zanemarjanje se kot storitvena oblika ka�e v FIZI?NEM IN PSIHI?NEM MALTRETIRANJU OTROKA, V GROBIH POSTOPKIH, KI O?ITNO PRESEGAJO MEJE OBI?AJNIH VZGOJNIH UKREPOV PROTI OTROKU, V OPU�?ANJU SKRBI ZA OSNOVNE POTREBE OTROKA, GLEDE NJEGOVE PREHRANE, NEGE, ZDRAVJA, OBLA?ENJA itd. Zanemarjanje otroka v okviru obravnave inkriminacije po 1. odstavku je mogo?e na splo�no opredeliti kot USTVARJANJE STANJA RESNE IN TRAJNEJ�E OGRO�ENOSTI VZGOJE, PRE�IVLJANJA, SKLADNEGA OSEBNEGA RAZVOJA ALI �IVLJENJA IN ZDRAVJA MLADOLETNIKA.

Ponovno vas prosimo, da nam podate jasne in nedvoumne odgovore na na�a vpra�anja, ki izhajajo iz Ustave RS in mednarodnih konvencij, ki �?itijo temeljne ?lovekove pravice in svobo�?ine in �e posebej pravice otrok ter Zakona o opravljanju rejni�ke dejavnosti.
Prosimo, da nam odgovorite, kdo je rejnica v smislu referenc, kdo je njen partner, kdo so ostali ?lani dru�ine rejnice, katere so konkretne reference in nam predstavite vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za dodelitev �koncesije� za izvajanje rejni�tva osebi, kateri ste zaupali Tiana v vzgojo in skrb.

Posredujte nam, prosimo, dokumente, ki dokazujejo usposobljenost doti?ne rejnice, ki izhajajo iz potrebnih usposabljanj, ki izhajajo iz prej omenjenega zakona. Va�e sklicevanje na CSD Ljutomer ni na mestu, saj bi morali o tem obvestiti star�a otroka.
Pojasnite konkretno, katera zakonska podlaga vam je omogo?ila, da ste otroka nasilno odvzeli dru�ini, saj iz navedenih ?lenov v odlo?bi �t. 12031-13/2013-35 to ne izhaja in na�tejte vsaj tri konkretne razloge, da ste morali urgentno postopati z izvr�bo.
Prosimo, da pojasnite, kaj je bil razlog, da ste otroka dodelili ravno zdaj�nji rejnici in ste ga s tem iztrgali tudi iz sredine njegovih so�olk in so�olcev, ker ste ga preselili v drugi kraj.

Prosimo, da pojasnite, zakaj niste otroka za?asno dodelili v vzgojo in skrb babici, na katero je otrok navezan, in zakaj star�a niste niti vpra�ali, ali imajo �e kak�nega sorodnika, ki bi lahko bolj�e poskrbel za sina?

Prosimo pa tudi za dokumentarno gradivo, iz katerega bo vidno, katere ukrepe in morebitna svetovanja ste opravili star�ema, da bi v popolnosti razumela svoj in polo�aj njunih otrok ter svetovanje ali terapijo, da bi se njun odnos izbolj�al.

Urgentno predlagamo, da se otroka nemudoma preseli k njegovi babici in se pristopi k celoviti obravnavi vzrokov, ki so pripeljali do razmer v tej in mnogih drugih dru�inah, saj vemo, da so finan?ne, gospodarske in socialne razmere v na�i dr�avi, �e posebej na obmo?ju posebej ogro�enih podro?ij, kar Prekmurje je, katastrofalne. To pa �e kako vpliva na osnovno celico na�e dru�be � dru�ino, v katerih je pomanjkanje sredstev za pre�ivljanje lahko eden osrednjih razlogov za nesoglasja med partnerjema, brezciljnost in neperspektivnost,� v smislu zaposlitev, lastnega razvoja in uspe�nosti pa lahko privede k zatekanju v alkohol in tudi zlorabo drog.

S tem dejanjem ste povzro?ili star�ema �e dodatne tegobe, saj izguba in nova skrb za sina ni nekaj, kar bi lahko kar tako prenesli. Seveda ?utita to kot krivico, ker krivica dejansko je. Kar se ti?e pa njune privolitve v program dolgotrajnega zdravljenja od odvisnosti, pa vam povemo, da bo treba poiskati prave vzroke, ki so ju privedli do negativnih posledic, ki se ka�ejo oziroma so se kazali v preteklosti v zlorabi alkohola in drog ter nesoglasij v njunih medsebojnih odnosih. Ste se sposobni spoprijeti z navedenim izzivom, namesto, da grozite z �dolgotrajnim zdravljenjem�, ko bo treba za revizijo celotnega postopka anga�irati tudi enega ali ve? izvedencev, saj je ?utiti s strani star�ev, da gre za pristransko izvedensko mnenje, ki naj bi �pokrilo� va�e enostranske odlo?itve.

Pri?akujemo takoj�nje urejanje zadeve, ki bo resni?no v korist otroka, ki pogre�a svoje star�e, sestro in babico ter vrstnike iz soseske ter �ole,� ki jih je proti svoji volji moral zapustiti. Rube� s strani dr�avnih organov je pa? grobo protiustavno dejanje, ker otrok ni stvar, ki se jo lahko premika sem ter tja kar tako. Se pa ?udimo, ker so se na nas obrnili tudi drugi star�i z enakimi ali zelo podobnimi problemi, med njimi je tudi star�, ki je izpolnil vse nalo�ene pogoje, da bi dobil nazaj otroka, a vi ne ukrepate, da bi otroka vrnili.

Pristojnemu ministrstvu bomo predlagali izvedbo dol�nega slu�benega nadzora va�ega dela, ker se iz tega primera ka�e, da niste postopali v resni?no korist otroka, ampak ste mu z nasilnimi dejanji povzro?ili morda celo nepopravljivo �kodo, za kar bo moral nekdo izmed vas v kon?ni posledici prevzeti kazensko in materialno odgovornost.


Gibanje Osve�?enih Prebivalcev Slovenije OPS
Ladislav Troha, predsednik��


V Ljubljani, 13. 09. 2015


V vednost s pobudo za ukrepanje:
Ministrstvo za delo, socialo in dru�ino
Varuh ?lovekovih pravic RS

Na ta dopis smo dobili od Varuha ?lovekovih pravic naslednji odgovor:

�

�

Medtem smo ugotovili, da so postopki Centrov za socialno delo v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah Organizacije zdru�enih narodov, o ?emer smo obvestili Varuha ?lovekovih pravic in smo dobili odgovor �e v dveh dneh. Po prou?itvi odgovora smo ugotovili in v odgovoru argumentirali, da gre za aboten izgovor in za�?ito oblasti, ki je dodelila pristojnosti za odlo?anje o odvzemu otrok iz mati?nih dru�in kar Centrom za socialno delo, morala pa bi o tem odlo?ati sodi�?a. Celoten zapis, njihov odgovor in dodatno argumentacijo si preberite, prosimo, v tej povezavi. Varuh ?lovekovih pravic RS sku�a z manipulacijami prikriti mednarodni �kandal, zaradi katerega Slovenija mno�i?no kr�i otrokove in star�evske pravice!

Na na�o argumentacijo, da nimajo prav, se niso odzvali tako hitro kot prej�nji?, ampak so rabili kar nekaj ?asa, da so �e enkrat dokazali, da so zadrti in ne pristajajo na nikakr�ne argumente, saj nas niso niti posku�ali demantirati, temve? �e naprej trdijo, da mednarodna Konvencija o otrokovih pravicah ni kr�ena. O?itno pa tudi ne vedo, kaj so nam �e pisali in kaj so njihove primarne dol�nosti, ko dobijo pobudo za ukrepanje. V zgornjem dopisu pi�ejo, da so seznanjeni, da je bila vlo�ena s strani star�ev prito�ba in pravijo, da bo kmalu o njej odlo?eno. Poglejte, kar smo dali v rde? okvir v zgornjem dopisu.

V tem spodnjem pa odgovarjajo, da ne vedo, ali je rok potekel, ker jim nismo poslali prito�be, da bi to lahko pogledali. Prito�ba oziroma dokaz, kdaj je bila prito�ba vlo�ena, je sestavni del na�ega prej�njega dopisa, ko smo argumentirali kr�enje Konvencije o otrokovih pravicah, iz katerega izhaja, da je ministrstvo prito�bo prejelo �e 24. aprila 2015 takoj po tem, ko so otroka ugrabili v �oli, brez vednosti star�ev.

Ponovno objavljamo povezavo TUKAJ na ta na� dopis, da si ga ogledate in si ga bo ogledala tudi velesposobna tovori�ica Vlasta Nussdorfer, ki se spreneveda, da ne more presoditi, ali je potekel rok za odgovor na prito�bo, ki je 60 dni (skrajni), do danes, ko je poteklo skoraj 7 mesecev, pa odlo?itve �e ni. SRAMOTA!!!! VI�EK CINIZMA IN SPRENEVEDANJA MEDTEM KO JE OTROK V UJETNI�TVU.

V vsakem novem dopisu se �e bolj zapletajo in razkazujejo svoje oblastni�ke mi�ice, poleg tega pa vsej �irni javnosti svojo nesposobnost, brezbri�nost, ne?imrnost, aroganco, neso?utje do otrok in v prvi vrsti nedelovanje v skladu z Ustavo RS in nedelovanje v skladu, ki ga varuhu nalaga Zakon o Varuhu ?lovekovih pravic in tudi ne v skladu s prisego, s katero pred Dr�avnim zborom prise�e varuh in njegovi namestniki.�

18. ?len
Varuh in njegovi namestniki nastopijo funkcijo po prisegi, ki jo podajo pred dr�avnim zborom in se glasi:
"Prisegam, da bom opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, da bom varoval ?lovekove pravice in temeljne svobo�?ine, da bom opravljal svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spo�toval na?ela pravi?nosti in dobrega upravljanja."

V zadnjem dopisu, ki je skrajno �aljiv predvsem do zdrave pameti, nam tovori�ica Vlasta Nussdorfer sporo?a, kaj naj bi mi po?eli kot zastopniki, sama, ki je pla?ana, pa vehementno kr�i dolo?ila Zakona o Varuhu ?lovekovih pravic, kar pomeni grobo kr�itev svojega lastnega zakona in to terja TAKOJ�NJE UKREPANJE DR�AVNEGA ZBORA IN ODPOKLIC TAKO MALOMARNEGA VARUHA ?LOVEKOVIH PRAVIC, KI S SVOJIMI SKORAJ 50 VISOKO IZOBRA�ENIMI KADRI NI SPOSOBEN KOREKTNO IN PRAVI?NO S SVOJO PREISKAVO UGOTOVITI NITI TEGA, DA SO KR�ENI VSI ROKI ZA ODGOVOR VI�JEGA UPRAVNEGA ORGANA.

Kaj bi morala opaviti gospa tovori�ica, ki zase pravi, da varuje na�e pravice?

"3. ?len
Varuh se pri svojem delu ravna po dolo?ilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o ?lovekovih pravicah in temeljnih svobo�?inah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na na?ela pravi?nosti in dobrega upravljanja.

4. ?len
Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen.

6. ?len
Dr�avni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogo?iti izvedbo preiskave.

7. ?len
Varuh lahko naslovi organom predloge, mnenja, kritike ali priporo?ila, ki so jih ti dol�ni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga dolo?i varuh.

9. ?len
Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kr�ene ?lovekove pravice ali temeljne svobo�?ine, lahko da pobudo za za?etek postopka pri varuhu. Varuh lahko za?ne postopek tudi na lastno pobudo.
Varuh lahko obravnava tudi �ir�a vpra�anja, ki so pomembna za varstvo ?lovekovih pravic in temeljnih svobo�?in ter za pravno varnost dr�avljanov v Republiki Sloveniji.
Postopek pri varuhu je neformalen in za stranke brezpla?en.
Varuh je dol�an voditi postopek nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stali�?a prizadetih strani.

28. ?len
Ko varuh prejme pobudo za za?etek postopka, opravi potrebne poizvedbe in na tej podlagi sklene, da:

1. o pobudi odlo?i po skraj�anem postopku;

2. za?ne preiskavo;

3. pobudo zavrne;

4. pobude ne vzame v obravnavo, ker je anonimna, prepozna, �aljiva in predstavlja zlorabo pravice do prito�be.

?e varuh sklene, da pobudo zavrne ali je ne vzame v obravnavo iz razlogov po 3. ali 4. to?ki prej�njega odstavka, je dol�an o tem v ?im kraj�em roku pobudnika obvestiti, mu pojasniti razloge za to in ga po mo�nosti napotiti na drugo ustrezno pot za re�itev zadeve.

33. ?len
Ko se varuh odlo?i za za?etek preiskave (2. to?ka prvega odstavka 28. ?lena), po�lje sklep o preiskavi pobudniku in organu ali organom, na katere se nana�a pobuda za za?etek postopka, ter zahteva potrebna pojasnila in dodatne informacije.

Varuh dolo?i rok v katerem mu mora organ poslati pojasnila in informacije iz prej�njega odstavka. Ta rok ne more biti kraj�i od 8 dni. ?e organ ne po�lje varuhu pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku, mora varuhu brez odla�anja sporo?iti razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi.

O zamudi roka iz prej�njega odstavka lahko varuh obvesti neposredno nadrejeni organ.
Odklonitev ali nespo�tovanje zahteve varuha se �teje za oviranje dela varuha.
Varuh lahko o tem poro?a s posebnim poro?ilom pristojnemu delovnemu telesu dr�avnega zbora, dr�avnemu zboru ali obvesti javnost.

34. ?len
Vsi dr�avni organi so dol�ni pomagati varuhu pri izvedbi preiskave in mu nuditi na njegovo zahtevo ustrezno pomo?.

38. ?len
Po opravljeni preiskavi varuh izdela osnutek poro?ila o svojih ugotovitvah in ga posreduje prizadetim strankam. Te lahko v roku, ki ga dolo?i varuh, po�ljejo svoje pripombe ali predloge za dopolnitev ugotovitev v poro?ilu.

V nujnih primerih in kadar oceni, na podlagi dokumentacije s katero razpolaga, da so dejstva nesporna, lahko varuh sprejme svoje ugotovitve in predloge brez predhodnega preverjanja iz prej�njega odstavka."

Kaj od tega je storila tovori�ica Nussdorfer, biv�a to�ilka, univerzitetna diplomirana pravnica, da bi zavarovala ustavnost in zakonitost ter mednarodne pravne norme, razen, da je ona in njeni nesposobni sodelavci, ki jih je blizu 50, iskala neumne izgovore, da bi pretentali nas in javnost, da je vse v najlep�em redu. V zadnji urgenci smo jo opozorili, da nam ni do tega, da bi o tako nesporni in hudi kr�itvi Konvencije o otrokovih pravicah obve�?ali Organizacijo zdru�enih narodov, ker je to sramota za na�o dr�avo. Zdaj bomo to storili, ker o?itno se na to sramoto po�vi�gajo. Zanimivo pa je tudi to, da nih?e od organov te dr�ave ni odgovoril na na�e trditve, ker so o?itno vsi zadovoljni z neumnim izgovorom njihove kolegice tovori�ice Nussdorferjeve.

Napi�e tudi, da morajo Centri za socialno delo kdaj ukrepati hitro in u?inkovito. Tudi policija mora kdaj ukrepati hitro in u?inkovito, ko gre za preiskave kaznivih dejanj, pa mora za to pridobiti odredbe sodi�?a. Najbr� pravnica Nussdorferjeva ni �e nikoli sli�ala za za?asne odredbe sodi�?, ki jih ta izdajo na predlog organa. Ona to ve, ampak sku�a zmanipulirati neuko javnost, da bi mislili, da res morajo CSD-ji ukrepati nemudoma in ni ?asa za sodne postopke. Premeteno sugeriranje, a nima podlage v Konvenciji o otrokovih pravicah OZN, ki je v Sloveniji nedvomno kr�ena.

?e potrebuje kdo na vse to �e kak�na dodatna pojasnila, naj skli?e sestanek, novinarje, kamere, pa bomo javno raz?istili. Kje so novinarji, v katere luknje so se skrili, ni jasno, so jih pa polna usta, kako ubogi so otroci beguncev, medtem, ko jih kr�enje otrokovih pravic lastnega naroda ne zanimajo. No, to je res te�ko verjeti. Upanje je, da bo gospa novinarka iz novega medija NOVA24 naredila, kar je obljubila.

Funkcionar na polo�aju, ki ni sposoben, ne sme, ne more ali no?e opravljati svojega dela v skladu z Ustavo RS, mednarodnimi pravnimi akti in zakoni RS, to pa o?itno gospa tovori�ica Vlasta Nussdorfer v vlogi varuha ?lovekovih pravic in temeljnih svobo�?in v RS, ne razume, zato jo znova pozivamo, da NEPREKLICNO ODSTOPI in prepusti svoje mesto nekomu, ki bo v resnici neodvisen in ne bo za�?itnik oblastni�kih packarij in tiranije nad dr�avljani Republike Slovenije. Sicer pa, ko uredimo ta hlev v dr�avo, tega pregre�no dragega, samemu sebi namenjenega, �e enega birokratskega aparata sploh ne bomo rabili, ker kr�itev ?lovekovih pravic ne bo.

To pa bo takrat, ko boste vsi razumeli, da pla?ujete ogromne denarje bolj�evisti?nim privilegirancem, ki so drug drugemu pravilno ideolo�ko usmerjenemu pomagali v ospredje in imajo tako vse pod nadzorom, da tega ne boste ve? �eleli po?eti in se boste temu uprli.

Naj se ve, v kak�nem hlevu, ki mu taki kot je privilegiranka tovori�ica Nussdorfer in njeni pajda�i na polo�ajih, brez sramu re?ejo kar dr�ava, �ivite oziroma �ivotarite. Ureditev tega hleva v dr�avo pa je za?rtan in pridete do tega na?rta, ?e kliknete na VIZIJO za Slovenijo do leta 2024.

Pa sre?no!

Ekipa OPS, ki vse, kar dela, dela za dru�beno dobro, za to delo pa smo pla?ani z napadi organov, metanji polen pod noge, ignoranco medijev, globami in kaznimi ter montiranimi sodnimi postopki. Niti centa nismo �e nikoli prejeli iz prora?una dr�ave.