ZAHODNI BALKAN
(Jozko Savli)

���?
������������������������������������������������������ ?�

Identiteto Slovencev naj bi izni?ila� �skupna jedra�, toda z njimi se je za?el pokop balkanske Jugoslavije. Tega niti proslula ameri�ka CIA ni doumela.

Stara Juga v novih mehovih
Zahodni Balkan?

�

Izgubljeni boj Josipa Broza Tita
Obletnica smrti diktatorja 1980 - 2010

prvi del

�May 12, 2010

�
Titoizem je bil v drugi, povojni Jugoslaviji dejansko kult osebnosti, nekako po vzoru ruskega Stalina. Tovari�u Titu so prepevali hvalnice, mu kovali gesla (Dru�e Tito, mi ti se kunemo...�alji nam basace...). Nastala je jugoslovanska titovska religija, nestrpna in nasilna, ki naj bi v ljudeh pregnala vsakr�no vero v nadnaravno, kot so jo imeli do tedaj. Brezverski titoizem so utemeljevali na �znanstveni� ideologiji marksizma � leninizma. Pri tem so radi ponavljali, da je Karl Marx rekel: �Vera je opij za ljudstvo.�

Toda v ozadju titoizma je bilo velesrbstvo v navezi s prostozidarstvom. Tito je bil prostozidar 33. stopnje, najvi�je v prostozidarski hierarhiji. Njegovega pogreba leta 1980 se je udele�ila skoraj vsa evropska politi?na elita, dejansko sami prostozidarji. Tudi za sedanjo obletnico njegove smrti je prostozidarski aparat po javnih ob?ilih naro?il spominske ?lanke in spodbudil javne razprave o tem �velikem� dr�avniku. Le te so �e vnaprej imele dolo?en naslednji zaklju?ek: Tito je bil, kljub negativnim stranem (zamolcali so katerim) dr�avnik svetovnega formata, vodja bloka �neuvr��enih� itn.

�
Proslavitev zadnjega �rojstnega dneva� mar�ala Tita leta 1979

Za njegovega �ivljenja so na 25. maj, domnevno njegov rojstni dan, ki so ga razglasili za �dan mladosti�, prirejali Titu ovacije. �olarje so vodili na stadione, kjer so ob muziki po zvocnikih telovadili in prepevali. Nasilen kult jugoslovanskega mar�ala so po njegovi smrti leta 1980 hoteli obdr�ati �e naprej. Nanj je namrec srbski Belgrad postavljal svojo hegemonijo nad drugimi narodi v dr�avi. Toda belgrajska diktatura in� Titov mit sta samo prikrivala idejno in �e bolj gospodarsko krizo. In ta je Jugoslavij ob velesrbski hegemoniji vodila in kon?no privedla v njen razkroj.

V Jugoslavijo kot skupno dr�avo �bratskih� narodov ni verjel namrec nihce vec. Vendar pa si ljudje prav tako niso predstavljali, da bo �e v nekaj letih propadla. Zavedali pa so se, da je s Titovo smrtjo odmanjkal jugo dr�avi njen temeljni mit, ki je bil zgolj krinka za pohod velesrbstva nad druge narode v dr�avi. Obenem pa tudi krinka za svet, v katerem se je Tito (in za njim velesrbski Belgrad) �el voditelja bloka �neuvr�?enih�.

Velesrbstvo na pohodu

Preko politicnih struktur vladajoca uradni�ko voja�ka kasta v Belgradu je po Titu mrzlicno iskala nadomestilo za njegov mit. �lo je predvsem za to, da bi zavrli razcvet �nacionalizmov� v posameznih republikah. V tem pogledu so bili �e posebej izpostavljeni Hrvati. Le tem so �e samo zato, ker so bili Hrvati, pridajali vzdevek �usta�ev�. In res so z �usta�tvom� uspeli ustrahovati in krotiti hrva�ko javnost za nekaj let.

V Sloveniji je bilo drugace. Nekega izrecno slovenskega �nacionalizma� tukaj ni bilo. Slovensko idejo je belgrajski re�im povsem zatrl �e med obema vojnama. Smela se je iz�ivljati do neke mere samo v jeziku, knji�evnosti in umetnosti. Belgrajska tajna slu�ba, najbr� �e takrat Kos, je v Sloveniji vzdr�evala celo mre�o dobro pla?anih agentov, ki so, postavljeni na kljucna mesta v upravi, gospodarstvu, kulturi, �olstvu... poskrbeli, da slovenstvo ni prekoracilo meje, ideje naroda �hlapcev in dekel�, ki jo je postavljal Belgrad. Na podrocju jugo ideologije ideologije je bila to dejansko SANU, srbska akademija, ki je preko partije, Udbe in voja�ke Kos izdajala ustrezne smernice.

�
Paradni konj velesrbstva na �smeti�cu zgodovine� (po marksistih). Slika z mar�alom Titom v prodaji na bol�jem trgu, Lublana 2006.

V smislu teh smernic naj bi mi�ljenje Slovencev ostalo �e naprej ujeto v jugoslovanstvo, pa v ideologijo hlapcev in dekel, kar so utemeljevali na spisih Cankarja. Mit o tiso?letnem hlap?evstvu Slovencev �Nemcem� je slu�il za to, da so slovenskim izobra�encem in polizobra�encem vcepljali prepricanje, ce� da so nas iz tiso?letnega hlap?evstva re�ili �ele �bratski� Srbi leta 1918.

K temu je aparat zaupnikov Belgrada vztrajno �iril prepri?anje, da Slovence lahko samo mo?na Jugoslavija za�citi pred pohodom Nemcev in Italijanov, ki so preko njihovega ozemlje te�ili na jug oziroma na vzhod. Tak�no stali�ce je po drugi vojni vztrajno zagovarjalo tudi slovensko zdomstvo, ki je imelo svoj center v Argentini. Njegov idejni boj je bil usmerjen samo v �protikomunizem�, za Slovenijo v demokraticni Jugoslaviji. Na tak�nem stali�cu so vztrajali brezkompromisno. Kot vse ka�e jim ga je narekovala jugoslovanska prostozidarska lo�a, verjetno� preko materine lo�e v Londonu.

Toda v Sloveniji �e dolgo nihce ve? ni verjel v smisel Jugoslavije, ki jo je po Titu za?elo preplavljati velesrbstvo Belgrada. Slovenski polticni oziroma partijski vrh se je sicer pretvarjal, da Jugoslavijo jemlje �e vedno resno. V resnici pa je �lo samo �e zato, kdo bo koga okrog prinesel in javno premo�enje cim bolj izropal. Za tisto, kar je potem Belgrad v samstojni Sloveniji izvajal preko svojih tajkunov.��

Stari diktator v nekdanji Jugoslaviji, ki je �la kmalu po njem rakom �vi�gat. Sedaj mustari in novi� pla?anci pojejo slavo, kak�en velik �dr�avnik� naj bi bil.

Partija je vedno bolj izgubljala svojo vlogo in s tem oblast. Belgrad je spodbudil novo mlado �elito�, ki naj bi bila liberalna. Zbirala se je okoli Nove revije (od 1982 dalje). Vanjo so elitniki (za dobre honorarje) pisali �globokoumne� clanke). Nova revija je slovenskemu polizobra�enstvu postala nekak�en re�ilni mit v splo�ni balkanski anarhiji. In Belgrad, zato da bi prikril njen resnicen znacaj, ji je v boju za ?lovekove in tudi za politi?ne oziroma demokraticne pravice odmeril precej velik manevrski prostor.

Samo na nekem prodro?ju so bili omejeni. Niso smeli na?enjati odnosa do katoli�ke vere in Cerkve, ki je stoletja oblikovala duha in zna?aj Slovencev. Kot tudi ne razkrivati slovenskih zgodovinskih korenin, predvsem ne slovenske zgodovinske dr�avnosti. Druga?e pa so se lahko �li po mili volji �?lovekove pravice�. � Po osamosvojitvi Slovenije jih je v navezi s srbskim in evropskim prostozidarstvom povezala kot ideolo�ki organ t. i. liberalna akademija in stranka LDS.

Usodna napaka

Velesrbski Belgrad, ki mu je stopil na celo nov partijski �vod�a� Slobodan Milo�evic, je na svojem pohodu nad jugoslovanske narode naredil v Sloveniji usodno napako. �lo je za t. i. �skupna jedra�, ki naj bi jih uvedli v vse �ole v tedani Jugoslaviji. Na ta na?in bi se morali dijaki in �tudentje v vsej uciti v �olah skupno �jugoslovansko literaturo�. Bilo je usodnega leta 1985, ko so bila �jedra� na ukaz Belgrada po vseh republikah sprejeta. Pri tem je bila ocitno tudi slovenska partija brez mo?i.

Toda v Sloveniji je proti �jedrom� nastal odpor, ki je zajel najprej kulturnike. Slovenski pisatelji, dramati, pesniki, igralci... so se zavedeli, da bodo na tem svetu v bodoce povsem odvec. V tak�ni �jugoslovanski� literaturi in kulturi bo izmed narodnih ustvarjalcev na�el mesto le kak posameznik. Verjetno �e iz preteklosti, kot so bili �e standardni Pre�eren, Cankar, kak�en �upancic in (morda) tudi kak Gregorcic, in dovolj. Za koga le bodo v Sloveniji sedanji kulturni ustvarjalci v takem primeru pisali, peli, igrali...? Nikomur vec potrebni, se bodo, kot kulturni prese�ek, tudi oni zna�li na �smeti�cu (jugoslovanske) zgodovine�. Zares, predvidena �skupna jedra� niso bila nikakr�no hecanje.

Slobodan Milo�evic, srbski predsednik: Slovenci naj bi v �skupnih jedrih� izgubili svojo identiteto. Pristali naj bi dokoncno na Balkanu ter v svetu cirilice in pravoslavja. Tak�na poteza Belgrada se je takrat ponesre?ila.

Belgrad je svoja �jedra� uvajal s silo in z nepopustljivostjo. Pesnik Ciril Zlobec je v nekem pogovoru povedal, kaj so mu v zvezi z njimi dopovedovali njegovi srbski prjatelji in znanci. Pribli�no takole: �Vi se lahko upirate leto, dve, tudi pet, toda prej ali slej boste odnehali, ?esar se tudi sami zavedate. Zakaj bi torej izgubljali ?as in moci? Sprijaznimo se s stanjem, ki dejansko �e obstaja�

Vendar se niso sprijaznili. Odpor proti Belgradu se je v Sloveniji �iril, nastala so gibanja, stranke. Koncno je leta 1990 pri�el na vrsto �e plebiscit, na katerem se je okoli 90 % slovenskih ljudi izreklo za samostojno Slovenijo. Ta je bila razgla�ena naslednje leto. Belgrad je z jugo armado zacel proti Sloveniji vojno, ki je trajala kak teden, vendar je bil pora�en. Sledil je razpad Jugoslavije in potem ve?letna vojna na Balkanu, ki jo je izvajala srbska armada. Prostozidarski Zahod, ki jo je podpiral, pa je vsaj zaenkrat moral odnehati.

�������������� �� ?

����

�Leta 2006 v Slovenijo je pri�el na obisk Jose Manuel Barroso, predsednik evropske �komisije�, ocitno prostozidar. Blebetal je vztrajno o Zahodnem Balkanu, predsednik vlade Jan�a pa mu je vkljudno pritrjeval. Na sliki: obisk Barrosa v slovenskem dr�avnem zboru.

Stara Juga v novih mehovih
Zahodni Balkan?

Obletnica smrti diktatorja 1980 - 2010
Slovenija samostojna, vendar nesvobodna

Drugi del

May 12, 2010

Toda Belgrad se kljub porazu ni vdal. Po letu ali dveh slovenske samostojnosti je v Sloveniji aktiviral svoj aparat, ki so ga sestavljali pripadniki nekdanje tajne slu�be, to je Udbe in zatem voja�ke Kos. V politicnem vrhu so nadaljevali svojo vlogo stari predsednik partije in potem slovenske republike Milan Ku?an, pa presednik nekdanje jugoslovanske vlade Janez Drnov�ek in z njimi stari podtalni belgrajski aparat.

Slovenijo so zaceli znova vleci na Balkan. �e zlasti potem, ko je Zahod uklonil srbskega Milo�evi?a in njegov re�im. Evropsko prostozidarstvo je svoji stari zaveznici Srbiji znova namenilo vodilno vlogo na Balkanu. Postopoma, nikakor ne prehitro, zato da bi se javnost tega ne zavedela, so zaceli s pripravami na tretjo Jugoslavijo, ki so ji izna�li tudi novo ime: Zahodni Balkan.

�

Zahodni Balkan (tretja Jugoslavija - Velika Srbija) po nacrtih velesrbstva in evropskega prostozidarstva. Vkljucuje tudi Albanijo, ne pa Macedonje, ki si jo prisvaja Grcija.

Star jugoslovanski aparat, ki danes nadvlada (in unicuje) Slovenijo, pripravlja dejansko njen zlom. Takoj potem, ko je znova pri�el do vlade, so bili njegovi nameni jasno razvidni: od�kodnine tisocem �izbrisanim�; srbsko izropavanje kapitala podjetji; na cesti se je zna�lo okoli 100.000 brezposelnih; srbski ljudje zavzemajo vodilna mesta v vsej Sloveniji (Lublana ima npr. srbskega �upana Jankovi?a); gospodarstvo, policija, republi�ka uprava, univerza itd. so v rokah srbske tajne slu�be Kos...In ta sodeluje v gonji proti Slovencem tudi s prostozidarsko kliko v Trstu in Celovcu.

Prostozidarstvo se je s pomocjo srbskega podzemlja vsidralo v Lublani, v vrhu Slovenije, in jo obkro�ilo od vseh strani. Sedaj samo �e cakamo, kako jo bo dokoncno stisnilo in zadu�ilo. Na obzorju se �e odra�a gr�ki sindrom.

Aparat srbske Kos, ki ima danes v rokah Slovenijo, povsem nadzoruje slovenska ob?ila in s tem javno mi�ljenje Slovencev. V soglasju s prostozidarji v Avstriji (v Celovcu so kar �tiri prostozidarske lo�e) ponareja slovensko zgodovino in kulturo in vceplja Slovencem preko �olstva in javnih obcil �e naprej manjvrednostni kompleks. Leta 2005, na primer, je koro�ki glavar, prostozidar Haider, znova napadel Slovence in divje razgla�al, da Kne�ji kamen ni slovenski, temve? samo �koro�ki� (nem�ki). V posebnem ?lanku mu je na srbski ukaz pritrdil lublanski dnevnik Delo. Ugovorov slovenskih bralcev ni objavljal.

�e v casu Jugoslavije sta Belgrad in Dunaj sodelovala v izni?evanju slovenske zgodovine tudi na na ideolo�kem polju. Tako je bilo vodi?em �tevilnih izletov, ki so jih iz Slovenije prirejali na Koro�ko, prepovedano, da bi izletnike vodili tudi na Krnski grad. V �estdesetiuh letih, ko so za 1400-letnico pokristjanjenja �tevilni slovenski romarji odhajali z avtobusi k Gospe Sveti, je slovenska republi�ka vlada, po tajnem ukazu iz Belgrada, �e kmalu prepovedala podjetjem oddajati avtobuse za romarje itd.

�

J�rg Haider pa lds-ovca Jelko Kacin in Mojca Drcar Murko so ob neuspelem zgodovinskem kompromisu glede dvojezicnih tabel na Koro�kem (pod srbskim dirigentom) vsklajeno igrali isto melodijo.

Prostozidarska naveza, ki jo je Belgrad vzpostavil s sosednjima Avstrijo in Italijo pa z maticno lo�o v Londonu, je uspe�no delovala proti Slovencem. Vse to pa, ko je bila mera polna, ni prepre?ilo slovenske osamosvojitve, proti kateri je bila naveza prvenstveno usmerjena. Vendar pa kljub neodvisni Sloveniji deluje �e danes. Velesrbstvo in prostozidarstvo ho?eta Slovenijo� na vsak nacin zru�iti. Ker doslej druga?e ni �lo, so iznesli torej nov geslo: Zahodni Balkan.

Bil naj bi nekak�en jugoslovanski Commonwealth, po angle�kem zgledu. V njem naj bi bile samostojne dr�avice. Vsaka bi imela svojo ljubljeno �neodvisnost�, toda v tej konfederaciji bi vsi financni in kreditni tokovi, kot tudi trgovska menjava s svetom itd. potekali skozi Belgrad, nekak�en balkanski �London�. Zami�ljeno konfederacijo Zahodnega Balkana bi na zunaj, to je v svetu, predstavljala krona srbskih Karadjordjevi?ev. Torej tisto, kar je zagovarjala �e slovenska emigracija v Argentini. Ocitno po nareku stare jugoslovanske prostozidarske lo�e, ki je financirala njen vrh.

Na ta na?in Slovenci ne bi bili vec politi?en narod s svojo lastno dr�avo, temve? samo kulturna �entiteta� v okviru �zahodnega� Balkana. In res, ves stari in novi jugoslovanski aparat nam nenehno trobi, in to z akademskega vrha navzdol, da smo narod, ki v zgodovini nikoli ni imel svoje dr�ave. Celo pape�u so leta 1996 ob obisku Slovenije podtaknili, da nam je ?estital, ?e� da imamo �prvic v zgodovini� svojo lastno dr�avo. Ce �e ne drugemu, bomo Slovenci, ki smo verni ljudje, verjeli vsaj pape�u, saj je vendar (ocitno tudi v zgodovini) �nezmotljiv�.

Ukaz je pri�el iz Titovega �taba. Ali je po vsem tem geslo Zahodni Balkan za Slovence �e lahko� prepri?ljivo?

Toda, v ?em je bistvo tako vztrajnega nasprotovanja Sloveniji in njeni zgodovinski dr�avi, Karantaniji? Izvaja ga ne le staro/novo velesrbstvo, temve? tudi evropski prostozidarski aparat. In v ?em mu je samostojna Slovenija lahko �nevarna�?

Ce pogledamo na karto, vidimo, da se je �e nekdanja velika vojvodina Karantanija nahajala na izredno strate�kem polo�aju v Evropi. Vzdr�ala je napade Obrov, zatem Mad�arov in koncno �e Turkov. Ti so zasedli ves Balkan in kasneje �e Mad�arsko, ki so jo imeli v rokah okoli 150 let. Vpadali so tudi v Slovenijo (Karantanijo), vendar so bili premagani: Sisek 1593, Mono�ter 1664, Dunaj 1683. Najbolj zna?ilna je bila za nas bitka pri Sisku, v kateri so na�i Kranjci pod poveljstvom Andreja Turja�kega premagali Turke. Srbski Belgrad ta slovenska zmaga tako motila, da jo je leta 1930 ukazal izlo?iti iz �olskih u?benikov.

Tisto, kar danes Belgrad ter njegove prostozidarske zaveznike v sosednji Avstriji in Italiji skrbi, je, da bi Slovenija, ki jo vztrajno ropajo in spodkopavajo, pre�ivela. Njeno ozemlje so si namrec med sabo �e razdelili. Stara Kranjska bo srbska, spodnja �tajerska bo avstrijska, Primorska in Istra pa italijanski. V ta namen vsak od njih, v navezi s srbskim podzemljem, po omenjenih predelih v Sloveniji pridno kupuje podjetja in nepremicnine. Bogato kupnino pa kasira preko svojih tajkunov Belgrad. Zaradi njihove razprodaje padajo delovna mesta in tiso?i Slovencev so se �e zna�li na cesti.

Toda, ali bo izpeljava tega na?rta res potekala gladko? Nedvomno je, da velesrbski Belgrad v navezi s s prostozidarsko Evropo ponovno izpeljuje svoj nacrt brez kr?marja. Spomnimo se, kako ga je Italija financirala ob pohodu na Kosovo, ko je za 3 milijarde lir kupila Telecom Srbija. Vendar je srbski pohod nad Albance kljub temu propadel. Tega se danes �ne spomni� ve? noben evropski list. Bodo prostozidarji ?ez kako leto financirali Belgradu tudi nov pohod na Slovenijo?

Ni nujno, da bo voja�ki. Lahko je tudi kapitalski, ki ga izvajajo preko kriminalnega podzemlja in svoje tajne slu�be ipd. Na vsak na?in, �e vedno smo pri?a pripravam, ki naj bi znova razgibale �nemirni� Balkan. Za?elo se je v balkanski Grciji. Ali bo jutri na vrsti Slovenija?�

�
Petra Majdic - �Zahodna Balkanka�?

�
Mitja Petkov�ek kot �Zahodni Balkanec�?