"Zahodni Balkan"
ZAHODNI BALKAN
(Jozko Savli)

?
?
Identiteto Slovencev naj bi izni?ila skupna jedra, toda z njimi se je za?el pokop balkanske Jugoslavije. Tega niti proslula amerika CIA ni doumela.
Stara Juga v novih mehovih
Zahodni Balkan?
Izgubljeni boj Josipa Broza Tita
Obletnica smrti diktatorja 1980 - 2010
prvi del
May 12, 2010
Titoizem je bil v drugi, povojni Jugoslaviji dejansko kult osebnosti, nekako po vzoru ruskega Stalina. Tovariu Titu so prepevali hvalnice, mu kovali gesla (Drue Tito, mi ti se kunemo...alji nam basace...). Nastala je jugoslovanska titovska religija, nestrpna in nasilna, ki naj bi v ljudeh pregnala vsakrno vero v nadnaravno, kot so jo imeli do tedaj. Brezverski titoizem so utemeljevali na znanstveni ideologiji marksizma leninizma. Pri tem so radi ponavljali, da je Karl Marx rekel: Vera je opij za ljudstvo.
Toda v ozadju titoizma je bilo velesrbstvo v navezi s prostozidarstvom. Tito je bil prostozidar 33. stopnje, najvije v prostozidarski hierarhiji. Njegovega pogreba leta 1980 se je udeleila skoraj vsa evropska politi?na elita, dejansko sami prostozidarji. Tudi za sedanjo obletnico njegove smrti je prostozidarski aparat po javnih ob?ilih naro?il spominske ?lanke in spodbudil javne razprave o tem velikem dravniku. Le te so e vnaprej imele dolo?en naslednji zaklju?ek: Tito je bil, kljub negativnim stranem (zamolcali so katerim) dravnik svetovnega formata, vodja bloka neuvrenih itn.
Proslavitev zadnjega rojstnega dneva marala Tita leta 1979
Za njegovega ivljenja so na 25. maj, domnevno njegov rojstni dan, ki so ga razglasili za dan mladosti, prirejali Titu ovacije. olarje so vodili na stadione, kjer so ob muziki po zvocnikih telovadili in prepevali. Nasilen kult jugoslovanskega marala so po njegovi smrti leta 1980 hoteli obdrati e naprej. Nanj je namrec srbski Belgrad postavljal svojo hegemonijo nad drugimi narodi v dravi. Toda belgrajska diktatura in Titov mit sta samo prikrivala idejno in e bolj gospodarsko krizo. In ta je Jugoslavij ob velesrbski hegemoniji vodila in kon?no privedla v njen razkroj.
V Jugoslavijo kot skupno dravo bratskih narodov ni verjel namrec nihce vec. Vendar pa si ljudje prav tako niso predstavljali, da bo e v nekaj letih propadla. Zavedali pa so se, da je s Titovo smrtjo odmanjkal jugo dravi njen temeljni mit, ki je bil zgolj krinka za pohod velesrbstva nad druge narode v dravi. Obenem pa tudi krinka za svet, v katerem se je Tito (in za njim velesrbski Belgrad) el voditelja bloka neuvr?enih.
Velesrbstvo na pohodu
Preko politicnih struktur vladajoca uradniko vojaka kasta v Belgradu je po Titu mrzlicno iskala nadomestilo za njegov mit. lo je predvsem za to, da bi zavrli razcvet nacionalizmov v posameznih republikah. V tem pogledu so bili e posebej izpostavljeni Hrvati. Le tem so e samo zato, ker so bili Hrvati, pridajali vzdevek ustaev. In res so z ustatvom uspeli ustrahovati in krotiti hrvako javnost za nekaj let.
V Sloveniji je bilo drugace. Nekega izrecno slovenskega nacionalizma tukaj ni bilo. Slovensko idejo je belgrajski reim povsem zatrl e med obema vojnama. Smela se je izivljati do neke mere samo v jeziku, knjievnosti in umetnosti. Belgrajska tajna sluba, najbr e takrat Kos, je v Sloveniji vzdrevala celo mreo dobro pla?anih agentov, ki so, postavljeni na kljucna mesta v upravi, gospodarstvu, kulturi, olstvu... poskrbeli, da slovenstvo ni prekoracilo meje, ideje naroda hlapcev in dekel, ki jo je postavljal Belgrad. Na podrocju jugo ideologije ideologije je bila to dejansko SANU, srbska akademija, ki je preko partije, Udbe in vojake Kos izdajala ustrezne smernice.
Paradni konj velesrbstva na smeticu zgodovine (po marksistih). Slika z maralom Titom v prodaji na boljem trgu, Lublana 2006.
V smislu teh smernic naj bi miljenje Slovencev ostalo e naprej ujeto v jugoslovanstvo, pa v ideologijo hlapcev in dekel, kar so utemeljevali na spisih Cankarja. Mit o tiso?letnem hlap?evstvu Slovencev Nemcem je sluil za to, da so slovenskim izobraencem in polizobraencem vcepljali prepricanje, ce da so nas iz tiso?letnega hlap?evstva reili ele bratski Srbi leta 1918.
K temu je aparat zaupnikov Belgrada vztrajno iril prepri?anje, da Slovence lahko samo mo?na Jugoslavija zaciti pred pohodom Nemcev in Italijanov, ki so preko njihovega ozemlje teili na jug oziroma na vzhod. Takno stalice je po drugi vojni vztrajno zagovarjalo tudi slovensko zdomstvo, ki je imelo svoj center v Argentini. Njegov idejni boj je bil usmerjen samo v protikomunizem, za Slovenijo v demokraticni Jugoslaviji. Na taknem stalicu so vztrajali brezkompromisno. Kot vse kae jim ga je narekovala jugoslovanska prostozidarska loa, verjetno preko materine loe v Londonu.
Toda v Sloveniji e dolgo nihce ve? ni verjel v smisel Jugoslavije, ki jo je po Titu za?elo preplavljati velesrbstvo Belgrada. Slovenski polticni oziroma partijski vrh se je sicer pretvarjal, da Jugoslavijo jemlje e vedno resno. V resnici pa je lo samo e zato, kdo bo koga okrog prinesel in javno premoenje cim bolj izropal. Za tisto, kar je potem Belgrad v samstojni Sloveniji izvajal preko svojih tajkunov.
Stari diktator v nekdanji Jugoslaviji, ki je la kmalu po njem rakom vigat. Sedaj mustari in novi pla?anci pojejo slavo, kaken velik dravnik naj bi bil.
Partija je vedno bolj izgubljala svojo vlogo in s tem oblast. Belgrad je spodbudil novo mlado elito, ki naj bi bila liberalna. Zbirala se je okoli Nove revije (od 1982 dalje). Vanjo so elitniki (za dobre honorarje) pisali globokoumne clanke). Nova revija je slovenskemu polizobraenstvu postala nekaken reilni mit v sploni balkanski anarhiji. In Belgrad, zato da bi prikril njen resnicen znacaj, ji je v boju za ?lovekove in tudi za politi?ne oziroma demokraticne pravice odmeril precej velik manevrski prostor.
Samo na nekem prodro?ju so bili omejeni. Niso smeli na?enjati odnosa do katolike vere in Cerkve, ki je stoletja oblikovala duha in zna?aj Slovencev. Kot tudi ne razkrivati slovenskih zgodovinskih korenin, predvsem ne slovenske zgodovinske dravnosti. Druga?e pa so se lahko li po mili volji ?lovekove pravice. Po osamosvojitvi Slovenije jih je v navezi s srbskim in evropskim prostozidarstvom povezala kot ideoloki organ t. i. liberalna akademija in stranka LDS.
Usodna napaka
Velesrbski Belgrad, ki mu je stopil na celo nov partijski voda Slobodan Miloevic, je na svojem pohodu nad jugoslovanske narode naredil v Sloveniji usodno napako. lo je za t. i. skupna jedra, ki naj bi jih uvedli v vse ole v tedani Jugoslaviji. Na ta na?in bi se morali dijaki in tudentje v vsej uciti v olah skupno jugoslovansko literaturo. Bilo je usodnega leta 1985, ko so bila jedra na ukaz Belgrada po vseh republikah sprejeta. Pri tem je bila ocitno tudi slovenska partija brez mo?i.
Toda v Sloveniji je proti jedrom nastal odpor, ki je zajel najprej kulturnike. Slovenski pisatelji, dramati, pesniki, igralci... so se zavedeli, da bodo na tem svetu v bodoce povsem odvec. V takni jugoslovanski literaturi in kulturi bo izmed narodnih ustvarjalcev nael mesto le kak posameznik. Verjetno e iz preteklosti, kot so bili e standardni Preeren, Cankar, kaken upancic in (morda) tudi kak Gregorcic, in dovolj. Za koga le bodo v Sloveniji sedanji kulturni ustvarjalci v takem primeru pisali, peli, igrali...? Nikomur vec potrebni, se bodo, kot kulturni preseek, tudi oni znali na smeticu (jugoslovanske) zgodovine. Zares, predvidena skupna jedra niso bila nikakrno hecanje.
Slobodan Miloevic, srbski predsednik: Slovenci naj bi v skupnih jedrih izgubili svojo identiteto. Pristali naj bi dokoncno na Balkanu ter v svetu cirilice in pravoslavja. Takna poteza Belgrada se je takrat ponesre?ila.
Belgrad je svoja jedra uvajal s silo in z nepopustljivostjo. Pesnik Ciril Zlobec je v nekem pogovoru povedal, kaj so mu v zvezi z njimi dopovedovali njegovi srbski prjatelji in znanci. Priblino takole: Vi se lahko upirate leto, dve, tudi pet, toda prej ali slej boste odnehali, ?esar se tudi sami zavedate. Zakaj bi torej izgubljali ?as in moci? Sprijaznimo se s stanjem, ki dejansko e obstaja
Vendar se niso sprijaznili. Odpor proti Belgradu se je v Sloveniji iril, nastala so gibanja, stranke. Koncno je leta 1990 priel na vrsto e plebiscit, na katerem se je okoli 90 % slovenskih ljudi izreklo za samostojno Slovenijo. Ta je bila razglaena naslednje leto. Belgrad je z jugo armado zacel proti Sloveniji vojno, ki je trajala kak teden, vendar je bil poraen. Sledil je razpad Jugoslavije in potem ve?letna vojna na Balkanu, ki jo je izvajala srbska armada. Prostozidarski Zahod, ki jo je podpiral, pa je vsaj zaenkrat moral odnehati.
?
Leta 2006 v Slovenijo je priel na obisk Jose Manuel Barroso, predsednik evropske komisije, ocitno prostozidar. Blebetal je vztrajno o Zahodnem Balkanu, predsednik vlade Jana pa mu je vkljudno pritrjeval. Na sliki: obisk Barrosa v slovenskem dravnem zboru.
Stara Juga v novih mehovih
Zahodni Balkan?
Obletnica smrti diktatorja 1980 - 2010
Slovenija samostojna, vendar nesvobodna
Drugi del
May 12, 2010
Toda Belgrad se kljub porazu ni vdal. Po letu ali dveh slovenske samostojnosti je v Sloveniji aktiviral svoj aparat, ki so ga sestavljali pripadniki nekdanje tajne slube, to je Udbe in zatem vojake Kos. V politicnem vrhu so nadaljevali svojo vlogo stari predsednik partije in potem slovenske republike Milan Ku?an, pa presednik nekdanje jugoslovanske vlade Janez Drnovek in z njimi stari podtalni belgrajski aparat.
Slovenijo so zaceli znova vleci na Balkan. e zlasti potem, ko je Zahod uklonil srbskega Miloevi?a in njegov reim. Evropsko prostozidarstvo je svoji stari zaveznici Srbiji znova namenilo vodilno vlogo na Balkanu. Postopoma, nikakor ne prehitro, zato da bi se javnost tega ne zavedela, so zaceli s pripravami na tretjo Jugoslavijo, ki so ji iznali tudi novo ime: Zahodni Balkan.
Zahodni Balkan (tretja Jugoslavija - Velika Srbija) po nacrtih velesrbstva in evropskega prostozidarstva. Vkljucuje tudi Albanijo, ne pa Macedonje, ki si jo prisvaja Grcija.
Star jugoslovanski aparat, ki danes nadvlada (in unicuje) Slovenijo, pripravlja dejansko njen zlom. Takoj potem, ko je znova priel do vlade, so bili njegovi nameni jasno razvidni: odkodnine tisocem izbrisanim; srbsko izropavanje kapitala podjetji; na cesti se je znalo okoli 100.000 brezposelnih; srbski ljudje zavzemajo vodilna mesta v vsej Sloveniji (Lublana ima npr. srbskega upana Jankovi?a); gospodarstvo, policija, republika uprava, univerza itd. so v rokah srbske tajne slube Kos...In ta sodeluje v gonji proti Slovencem tudi s prostozidarsko kliko v Trstu in Celovcu.
Prostozidarstvo se je s pomocjo srbskega podzemlja vsidralo v Lublani, v vrhu Slovenije, in jo obkroilo od vseh strani. Sedaj samo e cakamo, kako jo bo dokoncno stisnilo in zaduilo. Na obzorju se e odraa grki sindrom.
Aparat srbske Kos, ki ima danes v rokah Slovenijo, povsem nadzoruje slovenska ob?ila in s tem javno miljenje Slovencev. V soglasju s prostozidarji v Avstriji (v Celovcu so kar tiri prostozidarske loe) ponareja slovensko zgodovino in kulturo in vceplja Slovencem preko olstva in javnih obcil e naprej manjvrednostni kompleks. Leta 2005, na primer, je koroki glavar, prostozidar Haider, znova napadel Slovence in divje razglaal, da Kneji kamen ni slovenski, temve? samo koroki (nemki). V posebnem ?lanku mu je na srbski ukaz pritrdil lublanski dnevnik Delo. Ugovorov slovenskih bralcev ni objavljal.
e v casu Jugoslavije sta Belgrad in Dunaj sodelovala v izni?evanju slovenske zgodovine tudi na na ideolokem polju. Tako je bilo vodi?em tevilnih izletov, ki so jih iz Slovenije prirejali na Koroko, prepovedano, da bi izletnike vodili tudi na Krnski grad. V estdesetiuh letih, ko so za 1400-letnico pokristjanjenja tevilni slovenski romarji odhajali z avtobusi k Gospe Sveti, je slovenska republika vlada, po tajnem ukazu iz Belgrada, e kmalu prepovedala podjetjem oddajati avtobuse za romarje itd.
Jrg Haider pa lds-ovca Jelko Kacin in Mojca Drcar Murko so ob neuspelem zgodovinskem kompromisu glede dvojezicnih tabel na Korokem (pod srbskim dirigentom) vsklajeno igrali isto melodijo.
Prostozidarska naveza, ki jo je Belgrad vzpostavil s sosednjima Avstrijo in Italijo pa z maticno loo v Londonu, je uspeno delovala proti Slovencem. Vse to pa, ko je bila mera polna, ni prepre?ilo slovenske osamosvojitve, proti kateri je bila naveza prvenstveno usmerjena. Vendar pa kljub neodvisni Sloveniji deluje e danes. Velesrbstvo in prostozidarstvo ho?eta Slovenijo na vsak nacin zruiti. Ker doslej druga?e ni lo, so iznesli torej nov geslo: Zahodni Balkan.
Bil naj bi nekaken jugoslovanski Commonwealth, po anglekem zgledu. V njem naj bi bile samostojne dravice. Vsaka bi imela svojo ljubljeno neodvisnost, toda v tej konfederaciji bi vsi financni in kreditni tokovi, kot tudi trgovska menjava s svetom itd. potekali skozi Belgrad, nekaken balkanski London. Zamiljeno konfederacijo Zahodnega Balkana bi na zunaj, to je v svetu, predstavljala krona srbskih Karadjordjevi?ev. Torej tisto, kar je zagovarjala e slovenska emigracija v Argentini. Ocitno po nareku stare jugoslovanske prostozidarske loe, ki je financirala njen vrh.
Na ta na?in Slovenci ne bi bili vec politi?en narod s svojo lastno dravo, temve? samo kulturna entiteta v okviru zahodnega Balkana. In res, ves stari in novi jugoslovanski aparat nam nenehno trobi, in to z akademskega vrha navzdol, da smo narod, ki v zgodovini nikoli ni imel svoje drave. Celo papeu so leta 1996 ob obisku Slovenije podtaknili, da nam je ?estital, ?e da imamo prvic v zgodovini svojo lastno dravo. Ce e ne drugemu, bomo Slovenci, ki smo verni ljudje, verjeli vsaj papeu, saj je vendar (ocitno tudi v zgodovini) nezmotljiv.
Ukaz je priel iz Titovega taba. Ali je po vsem tem geslo Zahodni Balkan za Slovence e lahko prepri?ljivo?
Toda, v ?em je bistvo tako vztrajnega nasprotovanja Sloveniji in njeni zgodovinski dravi, Karantaniji? Izvaja ga ne le staro/novo velesrbstvo, temve? tudi evropski prostozidarski aparat. In v ?em mu je samostojna Slovenija lahko nevarna?
Ce pogledamo na karto, vidimo, da se je e nekdanja velika vojvodina Karantanija nahajala na izredno stratekem poloaju v Evropi. Vzdrala je napade Obrov, zatem Madarov in koncno e Turkov. Ti so zasedli ves Balkan in kasneje e Madarsko, ki so jo imeli v rokah okoli 150 let. Vpadali so tudi v Slovenijo (Karantanijo), vendar so bili premagani: Sisek 1593, Monoter 1664, Dunaj 1683. Najbolj zna?ilna je bila za nas bitka pri Sisku, v kateri so nai Kranjci pod poveljstvom Andreja Turjakega premagali Turke. Srbski Belgrad ta slovenska zmaga tako motila, da jo je leta 1930 ukazal izlo?iti iz olskih u?benikov.
Tisto, kar danes Belgrad ter njegove prostozidarske zaveznike v sosednji Avstriji in Italiji skrbi, je, da bi Slovenija, ki jo vztrajno ropajo in spodkopavajo, preivela. Njeno ozemlje so si namrec med sabo e razdelili. Stara Kranjska bo srbska, spodnja tajerska bo avstrijska, Primorska in Istra pa italijanski. V ta namen vsak od njih, v navezi s srbskim podzemljem, po omenjenih predelih v Sloveniji pridno kupuje podjetja in nepremicnine. Bogato kupnino pa kasira preko svojih tajkunov Belgrad. Zaradi njihove razprodaje padajo delovna mesta in tiso?i Slovencev so se e znali na cesti.
Toda, ali bo izpeljava tega na?rta res potekala gladko? Nedvomno je, da velesrbski Belgrad v navezi s s prostozidarsko Evropo ponovno izpeljuje svoj nacrt brez kr?marja. Spomnimo se, kako ga je Italija financirala ob pohodu na Kosovo, ko je za 3 milijarde lir kupila Telecom Srbija. Vendar je srbski pohod nad Albance kljub temu propadel. Tega se danes ne spomni ve? noben evropski list. Bodo prostozidarji ?ez kako leto financirali Belgradu tudi nov pohod na Slovenijo?
Ni nujno, da bo vojaki. Lahko je tudi kapitalski, ki ga izvajajo preko kriminalnega podzemlja in svoje tajne slube ipd. Na vsak na?in, e vedno smo pri?a pripravam, ki naj bi znova razgibale nemirni Balkan. Za?elo se je v balkanski Grciji. Ali bo jutri na vrsti Slovenija?
Petra Majdic - Zahodna Balkanka?
Mitja Petkovek kot Zahodni Balkanec?
Komentarjev