Na zgornjega je odgovoril v stilu, ki ste ga sami ocenili. Bolj pomenljivo pa je, da ni odgovoril do danes na spodnja zelo konkretna a enostavna vprašanja:

Vprašanja Janezu Janši, predsedniku vlade - ODPRTO PISMO   

Vlada Republike Slovenije
Kabinet predsednika Vlade RS
g. Janez Janša
Gregorčičeva ulica 25
1000 Ljubljana

15. november 2008

Spoštovani gospod predsednik vlade Janez Janša!

 
V dneh, ko razpolagate z nekoliko več prostega časa, kot nedavno, bi bilo koristno, da ga toliko, kolikor je potrebno, namenite tudi obdobju, kateremu je namenjeno tole pisanje.

Ob gotovo obojestranskem zavedanju, da – po več kot desetletju – mora nastopiti trenutek pojasnitve slovenskih orožarskih poslov z začetka devetdesetih let minulega stoletja, in ob prepričanju, da tedanjega dogajanja nedvomno ni moč razčistiti brez vašega sodelovanja, vam – upoštevaje javni interes in pravico javnosti vedeti – ob dejstvu, da ste v kritičnem času, kakor tudi danes, zasedali javno funkcijo in s prepričanjem, da je za dvig nivoja demokracije v Republiki Sloveniji, kakor tudi zavedanja vseh, ki zasedajo javne funkcije, o dolžnostih, obveznostih in odgovornostih, povezanih z zasedenjem tovrstnega mesta, postavljam naslednja vprašanja:

1. Kako komentirate vsebino poročila druge parlamentarne preiskovalne komisije, ki je preiskovala orožarske posle, (glej Kaj nam pa morete!2, strani: 690-696; strani v nadaljevanju navedene zgolj v oklepaju) – komisija je poročilo sprejela – v katerem, denimo o domnevno celovitem poročanju Predsedstvu RS o orožarskih poslih, preberemo, da »nobeden od obeh ministrov pa ni predsedstva informiral o prodaji orožja in streliva. Edina informacija so bile omenjene kompenzacije, za katere pa ni bil povedan niti obseg«, nadalje: »cene orožja in streliva so bile različne, določala pa sta jih takratni obrambni minister ali pa predstojnik Varnostnega organa ministrstva za obrambo,« med sklepnimi ugotovitvami komisije pa npr. še: »Orožje, oprema, strelivo in minsko-eksplozivna sredstva so se prodajala: za kompenzacije; za gotovino; za nakazila v tujino na osebne račune udeležencev ali na račune podjetij v tujini«?

2. Prosim, da pojasnite, kako to, da v dopisu MORS z dne 06. 08. 1993, ki ste ga podpisali in posredovali MNZ, navajate zgolj devet izdanih dovoljenj za tranzit (179-189), saj kaže, da jih je bilo v istem časovnem obdobju izdanih še nekaj (190-196).

3. Kako komentirate navedbe, zapisane v uradnih zaznamkih VOMO o pogovoru z Ludvikom Zvonarjem in Elom Rijavcem (24, 27 in 28), kjer preberemo: »Poleg zabojnikov s tem orožjem (uradnih pet pošiljk za RS, op. M. F.) je vedno prispelo še nekaj zabojnikov za kupce iz Hrvaške in BiH. Tudi ti so bili odpeljani iz Kopra, in sicer na podlagi ustreznih dokumentov za tranzit. Dokumente je podpisal Janez Janša, ki je bil tudi navzoč pri vseh prevzemih orožja,« »Rijavec je navedel, da sta vse posle v zvezi z odprodanim orožjem interesentom v južnih državah izključno vodila direktor VI. uprave Andrej Lovšin in načelnik obveščevalnega oddelka Anton Painkiher.« »Kontejnerji so se odprli, izločilo se je orožje in opremo, ki je bila namenjena za potrebe slovenske vojske, ter se poklicalo ministra Janeza Janšo, ki je osebno pregledal vsako tako prispelo pošiljko. Običajno je vsaka ladja ob naročeni količini orožja za potrebe slovenske vojske, ki je tvorila približno 10 % celotnega tovora, pripeljala še 90 % za slovensko vojsko nezanimivega orožja in opreme (kalašniki kalibra 5,45, pištole Makarov, uniforme, čelade ipd.), ki so jo imenovali balast in so jo pozneje odprodali kupcem v južni državi.« »Količino orožja in opreme, ki so jo imenovali balast, je osebno odrejal v nadaljnjo prodajo minister Janez Janša. Vse operativno delo v zvezi s tranzitom, zavarovanjem prevoza in pobiranjem denarja pa je, kot ve, opravljala VI. uprava MORS. Kam je šel na ta način pridobljeni denar, Rijavec ne ve«?

4. Ker iz različnih dokumentov jasno izhaja, da so posamezni delavci MORS v času, ko ste bili minister, razpolagali z velikimi gotovinskimi zneski, vas prosim, da pojasnite, v katerih dokumentih so ti gotovinski prihodki evidentirani, kje je knjižena morebitna poraba teh sredstev za potrebe oboroženih sil in kako so bile v računovodskih evidenca MORS (ali proračunu) evidentirane morebitne razlike.

Iz uradnih zaznamkov namreč izhaja, da naj bi v času, ko tudi zaradi nekega dolga MNZ dobavitelj ni želel dobaviti raket, tedaj nujno potrebnih za obrambo domovine, za pokritje primanjkljaja na MORS razpolagali z zadostnim zneskom, in sicer v gotovini. Kot lahko preberemo v UZ VOMO (28), naj bi šlo za 24 milijonov nemških mark. »Minister Janez Janša naj bi sicer imel potrebno gotovino, pa je ni hotel dati.« Iz istega UZ izhaja, da »so za pokritje poiskali sredstva v različnih podjetjih v Sloveniji ter tako zbran denar prek firme SCT v tujini nakazali prodajalcu. Kot ve, je MNZ višek orožja s pomočjo Janeza Janše odprodal kupcem na Hrvaškem, ti pa so nakazali plačilo na omenjeno firmo, ki je pokrila devizni primanjkljaj MORS pri prodajalcu. Prav tako mu je znano, da je del orožja za svoje potrebe od tega kontingenta dobila tudi obramba.« V tej zvezi sprašujem še: kako, kdaj, v kakšnem znesku in iz katerega vira je bil poravnan morebiten tako nastali primanjkljaj podružnice slovenskega podjetja v tujini?

Prav tako lahko na podlagi bančnih potrdil avstrijske banke ugotovimo, da je 17. septembra 1991 predstojnik VOMO očitno v gotovini vplačal kupnino za 21 osebnih avtomobilov, v skupni vrednosti 6,956.760 ATS oz. 9,923.981 DEM. Od kod šefu obveščevalne službe MORS skoraj deset milijonov nemških mark gotovine?

Iz primopredajnih zapisnikov (273-275) izhaja, da je v dneh med 4. in 16. aprilom 1992 delavec MORS od delavca MNZ prejel skupno 3,3 milijona ameriških dolarjev. Kje je knjižen oz. evidentiran ta gotovinski prihodek MORS?

5. Kot je razvidno iz dopisa VOMO z dne 08. 12. 1993 (583), vas je predstojnik vojaške obveščevalne službe obvestil, da Martin Božidar Njavro ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa pooblaščene uradne osebe in posledično službene izkaznice, »ker nima opravljenega izpita za pooblaščeno uradno osebo; ker formalno ni v sestavi Uprave za varnostne zadeve MORS, niti njenih organizacijskih enot v PŠTO.« Zato sprašujem, kateri predpis je predstavljal pravno podlago, da ste podpisali izkaznico, ki je izdana bila 9. 12. 1993, in sicer pod zaporedno številko 094.

6. Na podlagi odločitve katerega organa in kakšni pravni podlagi je bilo v juliju 1991 na področju Kočevske Reke izvedeno urjenje paravojaške enote, pripadnikov stranke HOS? Kdo je bil izvajalec urjenja?

7. Ali nameravate preklicati vaše izjave o lastništvu in namembnosti v juliju 1993 na mariborskem letališču 'odkritega' orožja, sploh, ker je druga parlamentarna komisija, ki je preiskovala orožarsko afero, v vmesnem poročilu zapisala ugotovitev, da je »bilo orožje nesporno last Bosne in Hercegovine,« »da so bile še manj utemeljene domneve o mariborskem orožju, ki naj bi bilo dekonzervirano in pripravljeno za vojaški udar zoper obstoječi ustavni red« (687) in da lahko komisija z gotovostjo trdi, »da je za orožje med humanitarno pomočjo vedel takratni direktor VIS-a dr. Miha Brejc« (686)?

8. Ali so navedbe v vladnem poročilu o prejetih sredstvih od prodaje orožja v letih 1991-1993 (221-223), poslanega v DZ RS 03. 08. 2000, ko ste bili obrambni minister, skladne z vašo izjavo: »če sprašujete, ali smo orožje prodajali za gotovino, je moj odgovor da,« podano konec leta 1999, predvsem, ker v poročilu gotovinsko poslovanje ni omenjeno?

9. Ali se zavzemate za umik oznak zaupnosti s celotne zbirke, s katero v tej zadevi razpolaga Državni zbor RS?

Ker verjamem, da zgolj razjasnitev tedanjega dogajanja (pa četudi v najmanjšem še mogočem obsegu) nudi temelj za dokončno zaprtje nerazčiščene afere in nujno razbremenitev odnosov v državi in prek njenih meja, iskreno upam, da boste na vprašanja odgovorili iskreno, celovito, upoštevaje vse informacije, s katerimi razpolagate, in z vedenjem, da zgolj resnica naši družbi – posredno dejansko slehernemu državljanu – omogoča napredovati.

Sicer pa naj izkoristim to priložnost, da vas povabim na intervju o navajani temi. Kraj in termin izvedbe seveda podrejam vašemu urniku, dovolite pa mi, da povsem skromno sporočim, da menim, da pogovor tematika zahteva vsaj devetdeset minut ter da bi bilo koristno, da je pogovor izveden na javnem mestu.

 V upanju na čimprejšnji odgovor,
vas lepo pozdravljam!

Matjaž Frangež

Poslano:
- na zgornji naslov s priporočeno pošto.
V vednost:
- Predsednik Republike Slovenije, gospod dr. Danilo Türk, Erjavčeva cesta 17, 1000 Ljubljana,
- Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, gospod dr. Pavle Gantar, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana,
- Predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana,
- medijske hiše,
- parlamentarne stranke, poslanske skupine v DZ RS in poslanca narodnih skupnosti v DZ RS.
 

In če koga kaj več zanima, nekateri lahko samo rečemo, da so bile stvari točno takšne kot so zapisane. Če želite pogledati resnici v oči pa preglejte še več  dokumentov in zapisov:

KAJ NAM PA MOREJO?