�

PREKMURSKI TAJKUNI, URADNIKI IN FUNKCIONARJI �E VSTAVLJAJO �AMPANJCE V HLADILNIK

Ni? ne bo pomagal za razvoj Prekmurja in popravo �ivljenjskega standarda Prekmurcev pravkar ponujeni �Top?iderski� model razvojnih finan?nih transferjev, ?e bodo tukaj�nji� dr�avni uradniki in funkcionarji oziroma zaposleni v javni upravi ter politi?na elita v imenu institucij dr�ave �zafrkavali� in se jim obilno ma�?evali, tistim ljudem, ki razmi�ljajo. Razvoja ne prinese noben podarjeni denar, ampak nenehno razmi�ljajo?i, ustvarjalni in seveda dejansko izobra�eni ljudje.

Muro kot politi?ni silos titoizma za� Prekmurce, kateremu danes nekateri pravijo celo ponos Prekmurja, je politi?na elita nenehno oskrbovala z Top?iderskim proizvodom, da so tako du�ili socialne nemire v tej pokrajini. Mednarodna skupnost �e desetletja afri�ke dr�ave oskrbuje z denarnimi pomo?mi, dejansko pa na ta na?in podpirajo diktatorske politi?ne elite v posameznih dr�avah, Afri?ani pa umirajo od lakote. Podoben je problem Prekmurja, ?e �e ne cele Slovenije, na katerega ho?em v nadaljevanju, z njega podrobno raz?lenitvijo in razlago, opozoriti.

?eprav je moj in moje dru�ine eksisten?ni status in status na�ih razvejanih� problemov, ki so se za?eli pred 22 leti, specifi?en, enkraten, je na njem mogo?e razlo�iti problem funkcioniranja slovenske dru�be, delovanje politi?nega sistema, pravnega sistema in sistema javne uprave v Sloveniji, posebej delo dr�avnih uradnikov in funkcionarjev.

Pred dnevi sem bil povabljen na sede� Dav?nega urada v Murski Soboti, ki se nahaja v mavzoleju na desni in levi strani Slom�kove ulice. Institucije Dav?ne uprave v Sloveniji lahko mirne du�e imenujemo �Mavzoleji� ali razko�en nagrobnik, saj so produkt dela v tej stavbi uradujo?ih uradnikov in funkcionarjev, ki izvajajo finan?ni in�eniring v korist politi?ne elite, to pa so trupla propadlih malih, politi?no in rodbinsko nepravovernih podjetnikov.

Povabljen sem bil zaradi ureditve pla?ila nadomestila za stavbno zemlji�?e. Pet let sem DURS-u v Murski Soboti pisal prito�be in jih s podatki utemeljeval, da me od za?etka uvedbe tega nadomestila neupravi?eno bremenijo z dvakratnim zneskom. Moje prito�be so tako z levo roko obravnavali in v vnaprej pripravljen sklep samo vlo�ili besedo zavrnjeno.

Nazadnje je Ministrstvo za finance odlo?ilo, da se mora postopek obnoviti, in tako so obupali, da bi me �e naprej zafrkavali, kar seveda niso priznali. Sprejela sta me uradnica in njej podrejeni uradnik v vlogi pravnika, ki naj bi pisal zapisnik. Na koncu sem ugotovil, da je ta zapisnik bil �e napisan. Vsebina zapisnika, ki sem ga podpisal, je obsegala dve strani, a ves ?as, ko sem bil prisoten pa se zapisnikar ni ukvarjal s pisanjem, ampak z mano. Oba sta mi dokazovala, da oni niso ni? krivi.

Pripovedovala sta mi pravljice o pripadajo?i zakonodaji. Bil sem nejevoljen in sem jima povedal, da bom institucijo to�il, ?e bo �e naprej nadaljevala s tem namernim zafrkavanjem. Uradnica mi je povedala, da se ti problemi napa?nih obremenitev z davki in prispevki pojavljajo, ker se stranke ne prito�imo pravo?asno. Jaz sem ji odvrnil, da se prito�im na vse pravo?asno in kljub temu DURS ne re�i mojega problema, ki je bil re�ljiv �e na za?etku (oba, ta ki se ti?e stavbnega nadomestila, kot tudi davka iz dejavnosti), ampak se moram do onemoglosti razpisati, da se problem re�i po petih letih.

Ob?ina Moravske Toplice je �e pred leti DURS-u posredovala nove podatke za odmero nadomestila. Ne boste verjeli, uradnica mi je rekla, da se �kot izgleda� prito�ujem preve? in me ne vzamejo resno.

Namesto da bi se mi osebno ali v imenu DURS-a� opravi?ila za njihovo petletno zafrkavanje, finan?no in psihi?no iz�emanje, mi je uradnik zagrozil, da me bodo to�ili, ker sem jih �alil s pisanjem tolik�nih prito�b, v katerih sem �e iz obupa vsebinsko na razne na?ine dokazoval svojo resnico.

Vsaka beseda je lahko �alitev za vsakega posebej, ne more pa biti �alitev, ko vidi�, da te nekdo namerno brez vzroka, da bi zakril krivice, ki ti jih s svojim delom povzro?a, in se temu zoperstavlja� z verodostojnimi, strokovnimi, moralnimi, ?love�kega dostojanstva vrednimi argumenti.
�
Odprli smo tudi problem, za mene neobstoje?ega dolga, zaradi katerega imam �e natan?no leto dni blokiran osebni in transakcijski ra?un, na kontu davkov iz dejavnosti. �e sedem let jim, podobno kot v prej�njem primeru, z izra?uni dokazujem, da so njihova knji�enja dav?nih obremenitev v obliki akontacij in vsakoletnih pobotov s prepla?ano dohodnino nepravilna.

Leta 2004 je Ustavno sodi�?e razveljavilo odlok o zara?unavanju previsokih obresti in tega pri meni ne upo�tevajo za nazaj, kot bi to morali, in ne stornirajo tega prepla?ila v mojo korist. S poboti dolga s pomo?jo zneskov prepla?ane dohodnine se ta dolg poravna za vsako leto - morda ostane kak�en EURO razlike. DURS mi pa kar �e naprej knji�ijo obremenitve v obliki mese?nih akontacij namesto da bi stornirali dolg od za?etka dav?nega leta do izdaje dohodninske odlo?be in bi prenehali�s knji�enjem mese?nih akontacij in zara?unavanjem zamudnih obresti od dneva izdaje dohodninske odlo?be naprej. Sami teh, z njihove strani izdanih dohodninskih odlo?b, in tudi drugih, v tem mojem primeru ne upo�tevajo.

V zvezi z dolgom na kontu iz davka iz dejavnosti sta me omenjena uradnika poslala v stavbo ?ez cesto k drugi uradnici. Ta mi je rekla, da ona samo knji�i, da pa imata� uradnika, ki sta me poslala, vse podatke in mi lahko le onadva razlo�ita vsebino dolga. Na ra?unalniku mi je pokazala obrazce z mojimi vsakoletnimi dav?nimi napovedmi. Povedal sem ji, da ni v tem problem, ampak v knji�enju akontacij in zamudnih obresti. Ona pa mi je odvrnila, da tega zdaj ne more tako na hitro preveriti, da me bo ?ez ?as poklicala in bova �la skozi cel spekter teh knji�enj ter bova skupaj ugotovila napake. Do�ivel sem torej to, kar sem predvideval. Da bi se me znebili, so me po�iljali od vrat do vrat in me tako po liniji najmanj�ega odpora odslovili.

Z dopisom, v katerem sem opisal sr� problema, sem se obrnil na generalno direktorico DURS-a go. Mojco Centa Debeljak. V pisnem odgovoru mi je ta spisala neko tabelo obremenitev in pobotov, ki nima ni? skupnega z realnostjo, niti se ne ujema�s tistim zneskom, ki so ga navedli v izvr�ilnem naslovu.

Zneski so dobesedno izmi�ljeni, manjkajo pa zneski pobotov s preve? pla?ano dohodnino. Zapisala mi je, da mi je bilo dne 17.09.2009 na oddelku za samostojne podjetnike pojasnjeno knji�enje akontacij na podlagi dav?nih obra?unov. To je vi�ek sprenevedanja uradnikov DURS-a v Murski Soboti, ki so kot izgleda �pretentali� svojo generalno direktorico.

To dokazuje stanje morale in duha pri uradnikih DURS-a v Murski Soboti in tudi v Sloveniji. Ni nobeno presene?enje, da si ti uradniki kar sami knji�ijo del pobranih davkov na svoje in svojih sorodnikov osebne ra?une. Morda se je tudi z mojimi poboti dolga zgodilo nekaj podobnega. Vse svoje napake s pomo?jo laganja prevalijo na stranke, na male podjetnike, ki si te�ko pomagajo.

Mnogi so sami, glede na izobrazbo ali nezainteresiranost, neve�?i v spremljanju prirejenega, luknjastega, ve?plastnega, pomanjkljivega� slovenskega pravnega reda. Zaradi finan?nih stisk, kot se to meni godi, pa si Odvetnika ne morejo privo�?iti, ?eprav tudi ti niso garant, da bi v sporu z institucijami dr�ave lahko dokazali svojo resnico. Vse preve? je primerov, ko Odvetniki zami�ijo na obe o?esi in dejansko no?ejo ali pa ne smejo dose?i pravne resnice v �kodo dr�ave.

S tak�nimi metodami dela kot jih uprizarjajo slovenski politiki, funkcionarji in uradniki dr�avne oziroma javne uprave v Sloveniji nad mano, v ?loveku ubijejo njegove ?love�ke moralne vrednote in voljo do ustvarjanja. Zato je v Sloveniji ?love�ka ustvarjalnost v zatonu. Bil bi to obroben problem, ?e bi se to dogajalo samo meni, te krivice se dogajajo ve? deset tiso?im v tej dr�avi, vendar si mnogi ne znajo svojih �ivljenjskih te�av, neuspehov na ustvarjalnem podro?ju, ko ho?ejo svoje znanje udejanjiti, razlo�iti.

Po pomo? se obrnejo k tistim, ki jim dejansko delajo �kodo v imenu institucij dr�ave. Ti pa jih potem s svojevrstnimi metodami prepri?evanja prepri?ajo, da so dejansko nesposobni, nimajo dovolj znanja, da so kr�ili slovenski pravni red. Temelj titoisti?ne ideologije je, da ga ne glede na to, ?e tvoj nasprotnik, sogovornik, govori resnico, mora� prepri?ati, da ti kot partijski kader, dr�avni uradnik in funkcionar, ima� vedno prav, da vedno govori� resnico.

?asu in prostoru prilagojeno titoisti?no metodo prepri?evanja sta nedavno proti meni uporabila uradnika DURS-a v Murski Soboti, ko sta me z besedami, da me zaradi tega, ker se prito�im na vsako odlo?bo, ne jemljejo resno.

S tem sta me hotela odvrniti, da bi se prito�eval na njihove pristranske, nestrokovne in celo s slovenskim �Ribi?i?evim� pravnim redom neskladne odlo?be in sklepe. Prepri?ati sta me hotela, da sem umsko bolan in nezrel ?lovek. Na koncu sta mi z gro�njo to�be dala na znanje, da kljub temu, da se upravi?eno zoperstavljam samovoljnim odlo?itvam uradnikov DURS-a, ne bom uspel priti do resnice. Posredno sta mi naznanila, da bo sledilo ma�?evanje, ?e ne bom utihnil. To je modificiran model pranja mo�ganov razmi�ljajo?im dr�avljanom, s katerim jim� politiki, funkcionarji in uradniki dr�avne uprave iz�emajo zdrave mo�gane.

Potem pa aktivirajo svoje kvazi strokovnjake, psihologe, psihiatre in sociologe, ki razglabljajo in raziskujejo, kje ti?i vzrok za tolik�no samomorilnost med slovenskim narodom. Vzroke i�?ejo vsepovsod drugje, samo ne v modelu funkcioniranja dr�ave v skladu s titoisti?no ideologijo in pod njo prilagojeno, z dr�avo upravljajo?o politi?no in uradni�ko elito.

Na osnovi mnogih raziskav slovenski narod sodi v sam vrh lestvice narodov glede visoke inteligentnosti. Inteligenten ?lovek razmi�lja, je ustvarjalen, zato s te�avo prena�a krivice, posebej tak�ne prosta�ko oblikovane krivice, ki mu jih s svojim modelom pranja mo�ganov povzro?a slovenska titoisti?no ideolo�ka javna uprava.

Te sinhronizirane ma�?evalne psihi?ne represalije �e desetletje intenzivno do�ivljam s strani murskosobo�kih in slovenskih sodi�?, DURS-a, Urada za ?lovekove pravice, Zavoda za zaposlovanje, zdravstvenega in pokojninskega zavoda. To se mi dogaja, ker sem �e v biv�em sistemu, ko je to bilo nedovoljeno po?etje, ostro in odprto govoril o zlorabah institucij dr�ave v osebne in politi?ne namene, ki se jih je politi?na, funkcionarska in uradni�ka elita poslu�evala pri obravnavanju razmi�ljajo?ih dr�avljanov.

Ta posodobljen Kocbek - Furlanov model obravnavanja in psihi?nega uni?evanja ljudi v imenu institucij dr�ave iz preteklosti, ki razmi�ljajo in so zato tudi ustvarjalni in so zares izobra�eni in delavni ter se zoperstavljajo modelu dela titoisti?ne politi?ne, uradni�ke in funkcionarske elite, se mora v Sloveniji kon?no nehati, ?e kdo resno �eli slovenskemu narodu, da bo ta postal zares del zahodne civilizacije in bo Slovenija postala gospodarsko in dru�beno razvita dr�ava.

Sam sem za to, da DURS izterja milijonske zneske nepla?anih davkov, vendar moj primer dokazuje, da je mnogo milijonov od tega zneska posledica neupravi?enega obremenjevanja posameznih podjetnikov s strani DURS. Za tak�no po?etje se izgovarjajo na zastarelo tehnologijo, ki jo imajo na voljo za pobiranje davkov, kar moj primer dokazuje, saj izgleda, da knji�enje obremenitev izvajajo z � vilico iz jedilnega pribora�.

Prito�b �rtev tega zastarelega modela pobiranja davkov ne upo�tevajo, �ne jemljejo jih resno�, z njihovim re�evanjem zavla?ujejo leta, ob tem pa pripisujejo obresti in tako se dolg kopi?i. Na koncu te dol�nike po�ljejo iskat pravico na sodi�?e, kamor pa lahko gre le tisti, ki ima denar, tega pa ve?ina teh o�kodovancev nima.

Ta model pobiranja davkov, prispevkov in nadomestil na eni strani in njih oprostitev pla?ila politi?no in �e kako pravovernim dol�nikom, dr�avni uradniki izvajajo na osnovi prilagojene ve?plastne veljavne luknjaste zakonodaje z zakonskimi prazninami. To je dobro zamaskiran na?in prerazporejanja lastni�tva dobrin v dr�avi in njegovega kopi?enja pri posameznikih. Ob tem slu�ijo vse institucije dr�ave, po�ta, pravosodje, odvetniki pa najve?. Za temi neupravi?eno knji�enimi dav?nimi obremenitvami stojijo razne �pekulacije o prevzemih podjetij, ma�?evalno uni?evanje posameznih ljudi, saj z izvr�bami male podjetnike uni?ijo, da bi� politi?no in sorodstveno pravoverni posamezniki na ta na?in pri�li do poceni premo�enja.

Ti privilegirani posamezniki, ki so to postali zaradi politi?nih zaslug v biv�em sistemu ali so potomci zaslu�nih ljudi iz biv�ega politi?nega titoisti?nega re�ima, imajo kot uradniki, funkcionarji, ?lani nadzornih odborov ali uprav podjetij v delni ali popolni dr�avni lasti vpliv na ve? institucij dr�ave hkrati.

To uni?uje slovensko dru�bo in povzro?a podjetni�ko ter razvojno stagnacijo. Zato je potrebno obelodaniti politi?no ter sorodstveno povezanost s preteklim politi?nim sistemom, politi?no in UDBOVSKO pravno ureditvijo tega sistema. Bilo bi dobro, da se tisti, ki na veliko govorijo in resno mislijo, kar se ti?e pobiranja zaostalih davkov in s tem re�itve dr�ave pred bankrotom, malo vzdr�ijo in naj raj�i najprej naredijo red med politiki, funkcionarji in uradniki dr�avne uprave.

Poleg razkritja seznama pedofilov bi se morali zavzeti tudi za to, da se obelodanijo seznami pripadnikov UDBE, ki je ta zlo?inski totalitarni re�im ohranjala pri �ivljenju in izvajala zlo?ine nad ve?inskim razmi�ljajo?im delom slovenskega naroda. Novope?ena Nobelova nagrajenka za knji�evnost, ki je zbe�ala iz Romunije za ?asa vladavine razbojni�ko komunisti?nega diktatorja ?au�eska, prijatelja Josipa Broza, baje �e danes sluti, da ji sledijo romunske obve�?evalne slu�be, v katerih vrstah je zaposlenih kar preve? pripadnikov nekdanje sekuritate.

Ni? ni druga?e v Sloveniji, v to sem prepri?an. Pripadniki nekdanje UDBE so vrinjeni v vseh dr�avnih institucijah, celo svetovalec ministra za finance je zloglasen UDBOVEC.

Tak�nega na?ina polnjenja dr�avne blagajne se lahko poslu�ujejo samo razbojniki, seveda ti nimajo ni? skupnega z Robin Hoodom, v vlogi politi?ne elite na oblasti. Pobiranje davkov, prispevkov, glob na osnovi pisnih in ustnih dekretov je ?isto razbojni�tvo. Na ta na?in so izklju?eni zakoni in ?lovekove pravice - dr�avljani se delijo na va�e in na�e, na privilegirane in podrejene.

Dr�avni uradniki postanejo eksekutorji, orodje v rokah politi?ne elite, ki jih imajo na povodcu, da gospodarju dostavljajo� plen. To ni ve? politika, upravljanje z dr�avo - dr�avljani v skladu s pravnim redom in moralnimi vrednotami ?love�tva, to je razbojni�tvo, to je huj�e od diktature. Proti tak�nemu po?etju dr�avnih uradnikov in funkcionarjev se je potrebno zoperstaviti z vsemi sredstvi, z dr�avljansko nepokor�?ino.

Da se danes to dogaja v Sloveniji, temu ni kriva sedanja gospodarska kriza, na katero se sklicuje politi?na elita in na ta na?in opravi?uje to po?etje uradnikov in funkcionarjev dr�avne uprave. Ta kriza v Sloveniji traja �e 18 let na 45 let podlage in ves ta ?as zaseda ta mesta v javni upravi uradni�ka in funkcionarska elita, ki je lojalna titoisti?ni politi?ni eliti. Vse do danes se ta elita sploh ne odziva na te�ave dr�avljanov zaradi krivic, ki jim jo s svojim delom povzro?ajo. Njihov odziv je kve?jemu diktatorski v prepri?anju, da so dr�avljani zaradi njih. Obstoje?a uradni�ka in funkcionarska elita v teh osemnajstih letih na 45 let podlage sploh ni do�ivela niti najmanj�ih strukturnih sprememb. Izvedena je bila le obnova njih v skladu z negativno kadrovsko selekcijo, kjer so veljali v glavnem politi?ni kriteriji ideologije titoizma in rodbinska ter prijateljska priporo?ila.

Ker se je ta model kadrovanja ohranil do dana�njih dni, je lansko leto Slovenijo zapustilo 4500 ljudi. Zagotovo niso od�li tisti, ki jim je razmi�ljanje in ustvarjalnost postranska zadeva v �ivljenju, ki verjamejo lepore?ju in demagogiji politi?ne elite o uspe�nosti Top?iderskega finan?nega in�eniringa v borbi proti krizi in gospodarskem zaostajanju Slovenije. Ta model finan?nega in�eniringa, s katerim operira sedanja politi?na elita, ni ni? drugega kot metanje peska v o?i dr�avljanom, na drugi strani pa na?in polnjenja �epov pripadnikom tej politi?ni eliti.

Tak�en model negativne kadrovske, gospodarske in finan?ne politike, v Sloveniji povzro?a krizo krize. Ka�?a je bila prazna, je izjavil Golobi? in na ta na?in priznal, da Slovenija ni bila nikoli zgodba o uspehu, kot sta to v en glas po svetu tulila z Drnov�kom. Ne samo da je ka�?a prazna, ampak se je presu�ila.

Ti, ki danes govorijo o setvi, �etvi in prazni ka�?i, so v preteklih osemnajstih letih na 45 let podlage sejali navidezno na osnovi dekretov, zato so mlatili prazno slamo. Kljub temu, da je Jan�a bil slab oblastnik, bil pa je dober vzdr�evalec, ni v �tiriletnem mandatu zapravil premo�enja, ki bi ga morala imeti Slovenija kot zgodba o uspehu, ko so bili na oblasti Ku?an, Drnov�ek in Golobi?. Zato se mora v Sloveniji nehati vladanje politi?ne elite na temelju operiranja s podlimi prese�niki o vsesplo�nem stanju v dr�avi.

Kot �e re?eno, je ta kriza posledica 18-letnega oblastni�tva na 45 let podlage titoisti?ne politi?ne elite. Mora se priznati tako za zgodovino kot prakti?no, da so kratkotrajne vlade Peterleta, Bajuka in Jan�e funkcionirale po taktih titoizma. Nobena od njih ni imela prostih rok, da bi izpeljala strukturne spremembe, kar se ti?e preobrazbe dr�avne uprave v skladu z programom slovenske politi?ne pomladi.

Povrhu tega pa te volje pri Peterletu in Jan�i sploh ni bilo - vse preve? sta bila osebno povezana s titoizmom in politi?no elito iz teh ?asov, posebej s Ku?anom. V Peterletovi vladi je bilo vse preve? vrinjencev oku�enih s titoizmom s Peterletom na ?elu. Tako je ta vlada vladala po volji titoistov, da njihova preteklost ni bila ogro�ena. Bajuk je bil samo za?asni vzdr�evalec, da so si titoisti privo�?ili dopuste in se odpo?ili.

�Jan�evci pa so bili vzdr�evalci v ?asu, ko so� titoisti zaznali, da ?e ho?ejo �e naprej obvladovati Slovenijo, se morajo organizacijsko in politi?no prestrukturirati. To pomeni, da so se strankarsko TOZDIRALI in bila je potrebna kadrovska prenova. Sami se niso hoteli lotiti te kadrovske prenove, kar se ti?e dr�avne uprave in gospodarskih subjektov v dr�avni lasti, saj bi bilo nehigieni?no, da bi sami odstranjevali kadre, ki so bili njihovi u?itelji. To zadovoljstvo so prepustili Jan�i.

Ta trditev se danes ka�e za resni?no, saj titoisti s Pahorjem in T�rkom na ?elu vse kadre, ki jih je nastavil Jan�a, zamenjujejo s svojimi mladimi, partijsko preverjenimi kadri - strokovnost in znanje ni pomembno. Pokazatelj, da ta trditev dr�i, je tudi ta, da se leta 2004 titoisti sploh niso trudili, da bi na volitvah zmagali.

Brez radikalnega reza v strukturo kadrov dr�avne uprave se ne more izpeljati nobena dru�bena in gospodarska strukturna sprememba. Vsaj sto tiso? ljudi iz strukture sedanje ve?insko ma�?evalno usmerjene in nestrokovne dr�avne uradni�ke in funkcionarske strukture je potrebno odpustiti in jih nadomestiti z trideset tiso? sposobnimi in zares izobra�enimi, z druge strani, to je tiste strani, katerih prednike so titoisti po drugi svetovni vojni pobijali, ker so bili sposobni razmi�ljati in tiste, ki so �e 65 let v Sloveniji s strani titoistov zatirani in obsojeni, da opravljajo podrejena vzdr�evalna dela za njihove potrebe in morajo kle?eplaziti pred njimi, ?e ho?ejo pre�iveti, ?e ho?ejo zaslu�iti 400 EUR na mesec.

Tudi Prekmurju ni pomo?i brez radikalnega reza v uradni�ko in funkcionarsko strukturo dr�avne uprave. Noben finan?ni in�eniring, pa ?etudi se bo ta izvajal po� Top?iderskem vzorcu, ne bo te pokrajine obudil iz gospodarske zaostalosti, ?e bodo v dr�avni upravi v izpostavah institucij dr�ave v Prekmurju �e naprej sedeli sedanji ma�?evalni uradniki in funkcionarji, ki bodo v imenu institucij dr�ave zafrkavali in zapostavljali, jih jemali neresno, tiste malo�tevilne ljudi v pokrajini, ki znajo pozitivno in nesebi?no razmi�ljati in ho?ejo na ta na?in ustvarjati dobrine, prese�no vrednost.

Ponujeni denar s strani dr�ave bo imel efekt na razvoj, ?e do njega ne bodo imeli dostopa Pavlinjeki, Polani?i in tem podobni tajkun?ki v Prekmurju. Ti bodo spisali la�ne neuresni?ljive in za razvoj Prekmurja nekoristne projekte in si bodo s pomo?jo obstoje?e uradni�ke elite ves ta denar razdelili. Te firme morajo iti po poti Mure, saj so najve?ja ovira za razvoj Prekmurja. Tako kot Mura njihovo poslovanje sloni na raznovrstnih dr�avnih subvencijah, ne pa na ustvarjanju prese�ne vrednosti, na temelju raz�irjene reprodukcije.

Te firme in trenutna uradni�ka ter funkcionarska elita v Prekmurju so glavni vzrok za to, da Prekmurje zapu�?ajo sposobni in zares izobra�eni ljudje, saj so izgubili vsako iskrico upanja, da bi lahko uspeli uresni?iti svoje �elje po uveljavitvi in uspehu. Odhajajo tisti, ki ne spadajo v krog kadrov negativne kadrovske titoisti?ne elite. Na temelju izku�enj iz preteklosti so spoznali, da obstoje?a uradni�ka elita tudi njim ne bo dovolila, da bi z delom in znanjem dokazali svojo sposobnost, da bi uspeli, da bi tako tej eliti dokazali nesposobnost.

Kan?ek upanja za razvoj Prekmurja bo vzklil pri tukaj�njih ljudeh, ?e bodo ta denar dobili ljudje z znanjem in voljo do ustvarjanja, izdelovanja kakovostnih izdelkov z dodatkom znanja. Od ponujene pomo?i ne bo imel prekmurski ?lovek nobene koristi, ?e ga bodo dobile �e eksistirajo?e razvojne agencije, tudi novoustanovljena Horvat -Pahorjeva ne. Te ga bodo prav tako uporabile za svoje kliente, klientelisti?no in nepotisti?no ga bodo delile, pri ?emer se bo dogajala tudi korupcija.

Zgodovina v Prekmurju se ponavlja in se vra?amo v leta 1920 do 1945 in 1945 do danes. V prvi polovici dvajsetega stoletja od 1923 do 1945 sta Prekmurje na osnovi politi?ne in nacionalisti?ne mo?i obvladovala Benko in Hartner ter nekaj manj�ih trgovcev in podjetnikov. Benko je svoj imperij raz�iril po celi takratni Jugoslaviji in �e preko meja. Premo�enje v denarju in nepremi?ninah se mu je kar ?ez no? mno�ilo. Gradili so dvorce, vinske kleti in vile po celi dr�avi.

Vse to Prekmurju in tu �ive?emu narodu ni pomagalo, kar se ti?e dviga �ivljenjskega standarda in premo�enjskega stanja. Zapu�?ali so doma?a ognji�?a in od�li v zahodnoevropske ter prekomorske dr�ave s trebuhom za kruhom. Med temi izseljenci so na �alost bili tudi moj dedek in dve njegovi sestri, ki se nista nikoli ve? vrnili v doma?i kraj.

Pavlinjeki in Polani?i in �e kateri so si vzeli te ?ase in ljudi za zgled - zakorakali so po njihovi poti - obnavljajo obstoje?e ali gradijo nove dvorce in gradove, po Benkovem in Hartnerjevem vzorcu, sposobni Prekmurci se izseljujejo in Prekmurje gospodarsko in demografsko siroma�i.

Leta 1945 so pri�li razbojni�ki komunisti, ki so Prekmurce zvabili v rudnike, jih naredili za zidarje in natakarje. Tiste, ki so ostali v pokrajini, pa so prepri?evali in prepri?ali, da je za njih kmetovanje na 5 hektarskih njivah perspektivno in zadosti za pre�ivljanje dru�ine. Zgradili so Muro, da so nekatere poleg kmetovanja zaposlili.

Tako so bili skupaj, da so jih imeli UDBOVCI pod kontrolo. V tem betonskem silosu so opravljali dodelavne posle za tujce. Tako so titoisti Muro prikazovali delegacijam iz tujine kot vzor?no firmo, ki je plod vladavine razbojni�kega komunizma. Mura je za njih in njihove dru�ine in prijatelje zastonj �ivala obleke in jim nudila zaposlitev ter dober zaslu�ek. Delavci so dobivali pla?e, vendar je bil ta zaslu�ek plod finan?nega in�eniringa Top?iderske kovnice denarja.

Tudi tistih 100 nem�kih mark, o katerih je tako vehementno govoril sobo�ki �upan �tihec, katere je njegova mati vsak mesec dala na stran, da je lahko on �tudiral. To ni bil plod dobi?ka, ki bi ga ustvarila njegova mama s svojim delom. Kot ekonomist bi to moral vedeti in bi ne smel v namene zbiranja politi?nih to?k operirati z demagogijo in na ta na?in �nategovati� prekmurski narod, posebej ne Murine delavke in delavce, ki so dejansko �rtev politi?ne ideologije titoistov in njej prilagojene ekonomije.

Nobenega razloga ni, da bi se Prekmurci lahko razveselili te dr�avne pomo?i v denarju in bi tako upali, da se bo njihov standard zvi�al in bi se Prekmurje za?elo razvijati. Tako kot vedno bodo od te pomo?i imeli koristi tukaj�nji tajkuni, razvojne agencije, uradni�ka in funkcionarska elita, zaposlena v dr�avni upravi ter v razvojnih agencijah. Zato so ti �e zagotovo vstavili �ampanjce v hladilnike, kmalu pa jih bodo za?eli odpirati, da bi s �ampanjcem proslavili dotok finan?nih sredstev v njihove �epe in manj�i del na ban?ne ra?une.

Ivanj�evci, dne 11.10.2009�������������������������� Karel KOZIC������

��