��

Kot temelj vsebine tega mojega pisanja sem izbral Franklov ?lanek pod naslovom �Re�itelja Pahor in Jan�a�. Cel ta njegov ?lanek vsebinsko izkazuje dejansko kadrovsko stanje na politi?nem prizori�?u v dr�avi Sloveniji. V njegovem zadnjem odstavku pa je avtor v slogu pre�vekovalca tobaka opravil obilen srk sline prepojene z aromo tobaka in s tem pljunkom prekril to resnico.

�Frankl v glavnem vedno razmi�lja pozitivno, zato si naj te moje kritike preve? ne �ene k srcu. Njega sem izbral na osnovi tega njegovega ?lanka, ker s tovrstnim modusom razmi�ljanja pooseblja tip slovenskega urednika in mened�erja, politika, funkcionarja in uradnika, ki mu je dovoljeno, da se javno giblje na politi?nem prizori�?u in izra�a svoje misli, ki mu je zagotovljen uspeh, ne glede na znanje, strokovnost in sposobnost in oseben �ugled� ne glede na njegov prispevek k vsesplo�ni blaginji v dru�bi, v dr�avni instituciji, finan?ni in gospodarski dru�bi.

Te ljudi ne skrbi stagniranje� gospodarskega, vrednostnega, izobra�evalnega, blaginjskega razvoja dru�be, trpljenje naroda zaradi rev�?ine, pohoda pravne zapostavljenosti ali drugorazrednosti in z njo povezane korupcije, klientelizma, nepotizma. Za njih je pomembno, da se njim in njihovi privilegirani eliti godi lepo, da se imajo lepo, da u�ivajo sadove dela svojih tla?anov-su�njev, ki za njih ustvarjajo dobrine.

Ne morem sicer ugotoviti, ali se Frankl spreneveda, ali je pla?an ali izobra�en demagog.� ?e dr�i to drugo, potem mi je jasno zakaj potrebuje to nohtanje pri sedanji enojaj?ni dvopolni slovenski politi?ni eliti, posebej pa pri Pahorju in Jan�i. V svojih pisnih in ustnih komentarjih, saj je reden gost vseh slovenskih TV hi�, so ga polna usta trditev, da so v Sloveniji potrebne strukturne spremembe, kar je res. Zaradi tega bi mu moralo biti jasno, da diktatorji iz preteklosti in njihovi u?enci ter gojenci v imenu titoisti?ne ideologije umsko ne morejo in niso sposobni izpeljati potrebnih strukturnih sprememb.

Mislim, da Frankl razlikuje strukturne spremembe od delanja reforme reform, ki so bile popularne pred letom 1990 in so jih izvajali vedno isti ljudje, spremenilo pa se nikoli ni ni?. ?e bi ti ljudje hoteli izpeljati resne strukturne spremembe, bi morali poru�iti svoje podstre�je, in kapaciteto ter ideolo�ko vsebino mo�ganov zamenjati. Za tak�en poseg pa v tem trenutku ni nobene zunanje tehnologije pa tudi samo obnovitvene tehnologije� ne more zagotoviti ?loveku mati narava edini bog v kozmosu.

Titoisti?nega razmi�ljanja, ki ima korenine v biv�em politi?nem sistemu, ki nekako izzveni tako: �Pustimo ga na vrhu, mi pa bomo �e za njegovim hrbtom delali po svoje in mu v tem smislu svetovali� se mora slovenski narod kon?no znebiti. Na prakti?nem primeru imenovanem Slovenija vidimo, da tak�no razmi�ljanje pomeni sistem kolektivne odgovornosti-neodgovornosti, kjer posameznik ni odgovoren za svoja zla dela. To vodi dr�avo, narod in dru�bo v prepad.

Zato Slovenija tako kot nove politike z novodobnim razmi�ljanjem rabi tudi, zares ne pa kvazi, novodobno razmi�ljajo?e urednike, ki se ne bodo nohtali pri politikih, da bi jim ugajali ampak bodo objektivno obve�?ali dr�avljane o njihovih gospodarskih in politi?nih zlo?inih nad Slovenskim narodom.

Strukturne spremembe lahko izvaja ?lovek, ki ve, kaj je �ivljenje, kar Frankl v tem svojem ?lanku prav lepo pojasnjuje, kaj to pomeni, ko je zapisal: �Slovenski levi ali desni politik je praviloma neko? bil mladinsko-partijski funkcionar�, ti pa lahko prodajo nek bizaren izdelek drago samo prek politi?nih zvez (para)dr�avni ustanovi, ali Libiji, Koreji, Kubi, Iranu, Venezueli. Ne more pa v nobenem primeru teh resnih strukturnih reform izvajati ?lovek, ki vsako besedo, ki jo izre?e na tiskovni, poslovni, politi?ni konferenci, ?aka, da mu jo bo serviral pri�epetovalec s strani.

�Tak�en ?lovek ne sme biti ma�?evalen zaradi tega ?e mu kdo ugovarja in mu prakti?no doka�e, da dela nepopravljive napake, da je nesposoben za delo, ki ga opravlja. Za Pahorja in Jan�o so pripombe, nasveti in mi�ljenje druga?e misle?ih sovra�nost, posebej, ?e ogro�ajo obeh politi?ne polo�aje, zato nista tista, ki bi bila �Re�itelja Slovenije in slovenskega naroda� ampak predstavnika dveh specializiranih pogrebni�kih podjetij za izvedbo pogrebnih ceremonij ob pogrebu bankrotiranih dr�av.

Neko? davno tam leta 1990 sem pisal o �novi demokraciji�, kjer sem mislil na druga?no demokracijo o kateri so nam do tedaj govorili titoisti vse tam od leta 1945 naprej. Pisal sem, da do nje lahko pridemo le po poti mehkega odklona od demokrati?nih na?el skladnih z zahodno demokracijo. Lokalni titoisti so �sko?ili kot panterji� in me obto�evali, da kot pripadnik DEMOSA ho?em vpeljati diktaturo. Ta moj mehki odmik ni bil ni? drugega kot izvedba lustracije, da se slovenska dru�ba, uradni�ka, politi?na, represivna, funkcionarska dr�avna ali javna uprava o?isti od vpliva ljudi, ki so v preteklem titoisti?nem politi?nem sistemu bili nosilci njegovega politi?nega, gospodarskega, represivnega funkcioniranja.

�Zdaj po 20. letih se je izkazalo, da je bila storjena napaka tistih ljudi, ki niso prisluhnili meni in somi�ljenikom ampak so prisluhnili Ku?anu in njegovim pisanjem, s katerimi je prepri?eval doma?o in tujo javnost, da v Sloveniji ni potrebna nobena oblika lustracije. Skupni imenovalec teh njegovih pisanj je �la�� o dejanskem politi?nem, ideolo�kem, gospodarskem stanju v Sloveniji vse tam od leta 1945 in do dana�njih dni.

Ne samo, da ni pri�lo do lustracije v samostojni Sloveniji, zaradi tega ni pri�lo niti do politi?nih sprememb in ta resnica je vzrok dana�njemu gospodarskemu, politi?nemu in pravnemu kaosu v dr�avi. Da ni pri�lo do politi?nih sprememb pa so krivi Jan�a, Peterle, Oman, Podobnika, Bu?ar, Brejc in �Gospoda tovari�ija�, ki so kot vidni ?lani Evidence UDBA ter opredeljeni kot zunanji sodelavci v raznih oblikah sodelovanja, prevzeli vodenje slovenske politi?ne pomladi. Vsakega resni?no druga?e misle?ega, ki je nasprotoval njihovi obliki mehkega prehoda v �demokracijo�, z dejanskim znanjem in sposobnostjo so odstranili iz pomladnih strank in DEMOSA.

Tedaj sem se, kljub temu, da sem glede na njihove slu�be v biv�em sistemu vedel, da so sodelavci z titoisti, sam spra�eval, zakaj to po?nejo. Evidenca UDBA mi je dala odgovor na to vpra�anje. Tako so s titoisti, ki so bili nosilni ideologi te zlo?inske zdru�be imenovane UDBA, utrdili medsebojno za�?ito svoje preteklosti.

Zato nobeden od teh vklju?no z Jan�o, ne more stopiti v ?evlje re�itelja sedanjega pravnega, gospodarskega in politi?nega kaoti?nega stanja v Sloveniji. Frankl in drugi uredniki medijev, analitiki in komentatorji se bodo morali kon?no znebiti prepri?anja iz preteklosti in� svoje strokovne ter ideolo�ke zdresiranosti iz teh ?asov, ki so si jo pridobili skozi izobra�evanje in z njim povezano vzgojo, da mora politik ostati vedno politik, da je isti politik sposoben spremeniti svoje ideolo�ko prepri?anje pri 50., 60., ali celo 70. letih starosti in da je v vsakem trenutku svojega �ivljenja v enaki meri naklonjen radikalnim strukturnim spremembam in sposoben te spremembe strokovno izvajati. S tem prepri?anjem ti ljudje s Franklom na ?elu Slovenijo ume�?ajo med zahodne dr�ave EU, kar je poleg nohtanja tudi nehigieni?no njihovo po?etje.

Kako to, da ti ljudje ne poznajo ali pa se tako obna�ajo zaradi nohtanja pri sedanjih slovenskih politikih, morda tudi sami niso naklonjeni spremembam, ki bi jih strukturne reforme povzro?ile na podro?ju njihove strokovnosti in finan?nega donosa, da v teh zahodnih dr�avah politiki prihajajo in odhajajo takrat ko je potrebno nekaj spremeniti, kar se ti?e funkcioniranja politi?nega, gospodarskega in dru�benega sistema v dr�avi.

V sosednji Avstriji so, ko je bilo potrebno izpeljati nujne strukturne spremembe, od�li s politi?nega prizori�?a politiki, ki so nekaj pomenili kot so Gusenbauer, Schussel, Molterer, Grasser in politi?ni sistem deluje naprej in dr�ava gospodarsko, politi?no, dru�beno funkcionira na temelju spremenjenih pravil. K odhodu so jih prisilile osebne moralne in strokovne vrednote. Na�i politiki, med njimi tudi Pahor in Jan�a teh lastnosti in vrednost nimajo. Oni se �e vedno dr�ijo Brozovega nauka, ki je podoben pape�evemu in Zakonu o Obrtni zbornici, ko lahko preneha njegova politi?na kariera ali pla?evanje ?lanarine, le z smrtjo.

V ta namen, da se obdr�ijo na oblasti, za vsako ceno ali pa na politi?nem olimpu, so vsi, posebej nasilni�ki originalni titoisti, spro�ili akcijo jalove prepoznavnosti Slovenije v svetu. Da bi v tem uspeli izkori�?ajo celo slovenske �portnike, v tem trenutku dr�avno nogometno ekipo. V Ju�no Afriko so s tem namenom poslali celo novinarja nacionalne televizije Ladiko, ki se je sprehajal po dr�avi, vla?il leve za rep in slovenskemu narodu slikovito sporo?il, da se je ta dr�ava povsod okrasila s slovenskimi zastavami in da sedaj vsak Ju�noafri?an ve, kje je Slovenija in kaj je to za eno gospodarsko, moralno vrednotno bogate dr�ave na svetu, raj pod Triglavom na son?ni strani Alp. Ko bi le vedeli, da se mnogo ne razlikujemo od njihove dr�ave, vendar jim tega Ladika zagotovo ni razlo�il.

Ku?anova ideja o �Ku?aniji ali Ku?anovi Jugoslaviji� je propadla. To bi bila dr�avna tvorba podobna Kitajski, Venezueli, Iranu sredi Evrope, prilagojena evropskim razmeram. Kitajska je prilagojena diktatorska dr�avna tvorba Azijskim politi?nim razmeram, Iran bli�njevzhodnim, Venezuela Ju�noameri�kim. Ta dr�avna tvorba bi bila mo?nej�i in pomemben sogovornik in politi?ni faktor v Evropskem prostoru in tudi �ir�e. Slovenija je v tem smislu skoraj ni?na, zato je ta sedanja ofenziva titoistov za prepoznavnost Slovenije v svetu, da bi postala prepoznavna kot dr�avna neizmernih razse�nosti, poklicnih, finan?nih in gospodarskih mo�nosti, naravnih lepot in gostoljubnih ljudi. Ta ofenziva za votlo in jalovo prepoznavnost v svetu je namenjena le temu, da bi si na ta na?in titoisti, po vzoru svojega u?itelja Broza in njegove politike �neuvr�?enosti� tako kot neko? on, izborili osebno pomembnost in zaslu�nost v evropskem in svetovnem politi?nem prostoru.

Tudi Broz se je hotel na ta na?in uveljaviti kot pomemben politik, ki vodi miroljubno politiko. Dejansko pa je na ta na?in le spretno zakrival svoje zlo?ine, mno�i?na grobi�?a v Sloveniji, ki so posledica njegove revolucionarne zlo?inske politike in Udbomafijskih hord, ter ekonomski, nacionalni in politi?ni bankrot Jugoslavije.

Aktualna politi?na afera� Golobi?-Lahovnik je pokazala nujo, da se v Sloveniji mora takoj pristopiti k izpeljavi lustracije pod pokroviteljstvom EU, saj demokrati?na in pravna dr�ava Slovenija in svoboden ter enakopraven slovenski narod ostalim evropskim narodom, mora biti tudi interes te zdru�be demokrati?nih in pravnih dr�av. Tako, kot je EU pomembna aretacija Mladi?a in preostalih srbskih hudodelcev je za slovenski narod pomembna izlo?itev, titoistov iz preteklosti in njihovih gojencev, iz prilo�nosti krojenja sedanjega politi?nega, pravnega in gospodarskega sistema v dr�avi.

Morda bo nekdo vztrajal pri razmi�ljanju, da� krivda Mladi?a in slovenskih titoistov nista primerljiva, vendar je tak�no razmi�ljanje zmotno. ?e nekdo v Evropi celo razmi�lja o tem, in tak�ne te�nje obstajajo, da bi za Srebreni�ki pokol na odgovornost poklicali v tistem trenutku, skoraj goloroke Nizozemske vojake, zakaj niso prepre?ili tega pokola, potem je vsaj nekajkrat vi�ja krivda Slovenkih titoistov, ki so bili na ?elu razbojni�ko komunisti?ne diktature v Jugoslaviji in tako grobo kr�ili ?lovekove pravice drugorazrednemu slovenskemu narodu.

Ta politi?na elita je dolga desetletja zakriva povojne zlo?ine in med vladanjem sama storila kar nekaj zlo?inov. Vemo pa, da je zamol?anje zlo?ina samo po sebi zlo?in. Sedanji predsednik dr�ave titoist Turk javno obsoja fa�izem, nacizem in kolaboracijo, ne obsoja pa zlo?inskega titoizma, ki v Sloveniji stra�i �e 65 let. Odgovorni ljudje Evropske unije bi se morali zamisliti nad tak�nim njegovim obna�anjem, sprenevedanjem in laganjem ter se vpra�ati, ?e je sploh legitimen predsednik Slovenije in dobrodo�el ter zaupanja vreden njihov sogovornik iz Slovenije. Potrebno bi ga bilo izlo?iti in izob?iti zaradi te in mnogo podobnih njegovih izjav v �ele kratki predsedni�ki preteklosti.

S to lustracijsko potezo� se bo v Sloveniji ukinil veljaven model vodenja udbomafijske politke in ekonomije. Ta Golobi?-Lahovnik afera je namre? pokazala, da tudi gojenci starotitistov Ku?ana, Potr?a, Ribi?i?ev, Stanovnika, ki so danes na oblasti, ne odstopajo od njihovega modela obvladovanja oblastni�kih foteljev ter finan?nih in gospodarskih pozicij. �e vedno svoje pozicije branijo po vzoru:�Revolucija �re svoje otroke�.

�Golobi? je gojenec starotitoistov, zato pripada sloju privilegirancev, ki ne odgovarjajo za svoja kriminalna, nemoralna in neeti?na dejanja. Lahovnik je kot intelektualec, ki ima znanje, samo posredni pripadnik te titoisti?ne privilegirane kvote. Potrebujejo ga, ker jim oddaja znanje, ki ga titoisti nimajo, vendar je dobrodo�el samo tako dolgo, dokler s svojim delom in svojimi uslugami ne ogro�a njihovih politi?nih, kriminalnih, zlo?inskih in fa�istoidnih, udbomafijskih pozicij. Ni prvi, ki je tako oplel v zadnjih 65. letih vladavine titoizma. ?lovek z znanjem, relativno zadostnimi moralnimi in eti?nimi vrednotami, kot je to Lahovnik, ne more biti tiho in gledati stran od po?etij, ki jih izvajajo in uprizarjajo ti titoisti?ni elitne�i nad slovenskim narodom in njihovim premo�enjem. Ker je o tem spregovoril so ga odpisali, za njih je naenkrat postal bedak, fa�ist, izdajalec.

Le lustracija to stanje uni?i ali re�i, da bi manekeni, bedaki, udbomafijci bili na ?elu slovenske dr�ave, da bi zaradi njih bil slovenski narod razklan na privilegirance in su�nje. ?imprej se bo zgodila tem bolj�e za obstoj in bodo?nost slovenskega naroda, ki ga ta �pat� pozicija, ki je posledica politi?nega neo?i�?enja od titoisti?nega zlo?inskega sistema �ene v brezno. Titoisti to stanje izkori�?ajo in slovenski narod uni?ujejo, iztrebljajo, mu jemljejo mo�nost materialnega, ekonomskega, duhovnega, narodovega razvoja in na ta na?in mu onemogo?ajo enakopravno borbo za lasten obstoj in ohranitev pripadajo?ega mu etni?nega ozemlja.

Za lustracijo ni nikoli prepozno. V nem�kem Bundestagu je pravkar v postopku zahteva, da se opravi preizkus vseh poslancev, ?e je kateri od njih bil sodelavec nekdanje Vzhodnonem�ke STASI, ki je enaka zlo?inska organizacija kot slovenska UDBA. Pri nedavni izvolitvi nem�kega predsednika se je pokazalo, da nem�ki �Die Linke�, nasledniki stalinisti?ne oziroma Honeckerjeve SED ne morejo iz svoje ko�e. Iz ma�?evalnih nagonov niso volili Gauka, ?loveka, ki se je v DDR zoperstavil tedanjemu stalinisti?nemu re�imu, po padcu berlinskega zidu pa je razodeval pripadnike STASI in njihove zlo?ine. Enako ma�?evalno postopajo slovenski titoisti, ki so nasledniki diktatorske razbojni�ko komunisti?ne partije, razpr�eni v strankah SD, ZARES, LDS DESUS in tudi v t.i. desnih jih ne manjka, proti tistim, ki smo se resno uprli temu re�imu in zahtevali, da poleg osamosvojitve pride v Sloveniji tudi do spremembe politi?nega sistema.

Politiki, ki gre�ijo in delajo pomembne in nepomembne napake, morda ali zagotovo tak�ne, ki so skladne z kaznivimi dejanji, kriminalnimi dejanji nemoralnimi in neeti?nimi po?etji, se ne morejo ena?iti z �portniki. �portnik do�ivi poraz, stopi pred kamere in pove, da bo na naslednjem tekmovanju poizku�al zmagati. Zato je Franklova primerjava re�itelja Slovenije z nogometa�i neprimerna. Slovenski politiki opravi?ilo svojega poraza ne zadovoljijo s tem, da bi se pokesali in obljubili, da bodo naslednji? delali bolje ampak so povrhu tega �e agresivni, in �eljni ma�?evanja zaradi svojega strokovnega, moralnega in vrednotnega poraza. Zadnji, ki je to pokazal je bil Golobi?, vendar so se pred njim enako obna�ali Kresalova, Ku?an, Pahor, T�rk, torej pripadniki titoisti?ni politi?ni eliti.

Opravi?ila za to njihovo po?etje ne morejo najti niti v medijskih �pekulacijah, da so med politiki in mened�erji� enako kot pri �portnikih priljubljene tudi droge. ?e je v tem kaj resnice, potem slovenska policija lovi napa?ne ljudi in obsoja drobne ribice, kamor spadajo pouli?ni dilerji, namesto, da bi za?ela po vzoru iz �portnega sveta loviti �slavne� porabnike iz vrst politi?ne elite. Lahko samo �pekulira ?lovek, da ti ljudje dilerje prisiljujejo v to, da jim za vsako ceno priskrbijo drogo, saj brez nje ne morejo funkcionirati. Morda bi Frankl bil bolj vsebinski, ?e bi tudi o tej primerjavi med politi?nimi re�itelji slovenije in slovenskimi nogometa�i zapisal kak�no besedo. Morda so zaradi te povezanosti nekateri mened�erji in politiki tako neizprosni, neomajni in skoraj patolo�ko hrabri kar se ti?e njihovega mi�ljenja o svojih politi?nih in poslovnih sposobnosti. Ker pa se ta njihov napuh dogaja v posebnem stanju so njihovi rezultati ni?ni, kar se ti?e koristi dr�ave in slovenskega naroda.

Slovenska nacionalna televizija je pokazala slikovno potek zadnjega sre?anja v hrva�kem biseru Dubrovniku, kot je to Pahor slikovito opisal to mesto, med hrva�ko premierko Kosorjevo in slovenskim premierom Pahorjem, vendar samo tisti del, kjer sta se, kot navadno, ljube?e pogledala in �poljubila�. Hrva�ka nacionalka je pokazala slikovni material z njihove tiskovne konference, kjer je Pahor govoril hrva�ko, kar ne pride nobenemu hrva�kemu politiku niti na pamet, da bi v Sloveniji spregovoril v slovenskem jeziku, in se vedel dokaj ?udno. Bil je smrtno resen, �e v naslednjem trenutku pa je med govorom pahnil v raz�irjen smeh, ko so se mu ustnice raztegnile do u�es.

Samo trenutek za tem �irokim nasme�kom je postal njegov obraz spet hladno resen. Morda mu je bilo nerodno, da je govoril hrva�ko ali pa je psihi?no na psu, saj se zaveda, da v tem svojem politi?nem presingu, ko se zaveda, da dela tako na doma?i kot na mednarodni sceni v nasprotju z voljo slovenskega naroda, dr�ave Slovenije, izgublja. Morda so kak�ni drugi razlogi za tak�no njegovo vedenje v javnosti. Tak�no stanje, tak�ni mrzlo-hladni obraz se mu namre? mnogokrat zgodi na tiskovnih konferencah ali drugih javnih nastopih.�

V Sloveniji je potrebno opustiti titoisti?ni politi?ni sistem, ki temelji na zaslu�karstvu in revolucionarnih izro?ilih izpred 65 let. Vsaka ?ast partizanom, bilo jih je malo, vendar so tisti, ki so se zares borili proti okupatorju skoraj vsi svoja �ivljenja pustili na oltarju slovenske dr�ave. Nedavno tega sem prebral intervju z zadnjim jetnikom s streljanja v ?rnskih mejah v Prekmurju, ki je pod ?udnimi okoli�?inami ostal �iv.�

O Prekmurskem partizanstvu in revoluciji ter zaslu�karstvu je spregovoril tik pred smrtjo. Vseskozi, celih 65 let je mol?al, na �alost. Povedal je nekako tako, da vse to, kar se govori o tem, o partizanstvu je mnogo la�i v korist privilegiranih izbrancev. Tisti, ki so torej ostali �ivi in so se pozneje zoperstavili povojnemu nasilju titoistov, revolucionarjev, OZNOVCEV in UDBOVCEV so jih slednji spravili ob �ivljenje ali pa jim zavezali usta.

�Ministrica Jelu�i? pa vsakih toliko ?asa, zbere vedno ve?jo mno�ico partizanskih borcev in jih naslavlja s tovari�i in tovari�icami ter v njih vlaga upanje, da bodo premagali slovensko politi?no in gospodarsko krizo, ki traja �e 65 let. ?e je niso premagali v tem ?asu, je tudi v naslednjih stotih letih ne bodo. Prepri?an sem, da ministrica sploh ne ve o kom ali ?em govori. Za njo je �e to, da jo Stanovnik za uspe�no opravljen govor stisne na srce, zadovoljstvo in se po?uti kot zmagovalka, pomembnica, ki je opravila koristno delo.

Zato bo moral Frankl, ?e bo hotel postati verodostojen urednik in komentator dnevnopoliti?nih dogodkov, spremeniti svoje mnenje in napisati demanti na svoj ?lanek katerega sem vzel kot temelj svojega pisanja. Re�itev za Slovenijo je skupina �nepoliti?nih junakov�, sposobnih, zares izobra�enih, neobremenjenih z modelom titoisti?nega politi?nega in gospodarskega sistema.� Ta skupina mora dobiti 2/3 politi?no ve?ino, da bo lahko izpeljala lustracijo v vrstah dr�avne uprave, pravnega, politi?nega in gospodarskega sistema. To so potrebne sistemske spremembe, ne pa odpu�?anje v dr�avni upravi, zmanj�evanje pla? tam zaposlenih, materialno ubijanje zdravnikov, profesorjev, �olnikov.

Ta skupina �nepoliti?nih junakov� bo vedela, da je Slovenija mala ekonomija, da je Slovenija politi?no in voja�ko nepomemben faktor v Evropskem, �e bolj pa v svetovnem merilu. Zato se upravljanje z njo ne more odvijati po Brozovem scenariju z �neuvr�?eno� Jugoslavijo. Nezaposlenost se bo morala re�evati z dovolitvijo svobodnega podjetni�tva in zmernimi obdav?itvami, ne pa z nova?enjem mladih ljudi v voja�ke vrste za potrebe Kosova in Afganistana. Z na�tetimi ukrepi bo ta ekipa dosegla, da preostanek neko? velikega evropskega naroda ne bo v kratkem dokon?no zbrisan zaradi Jugoasimilacije.

Jan�a �pekulativno sanja o vrnitvi na mesto predsednika vlade in to celo kot re�itelj. Za vzornika teh sanj si je morda vzel sedanjega Mad�arskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ki se je vrnil, ko so preoble?eni stalinisti do onemoglosti zafurali dr�avo in dobil 2/3 politi?no zaupanje, da izpelje prepotrebne sistemske spremembe v dr�avi.

Slovenski narod je pripravljen to zaupanje dati posamezniku ali skupini nekompromitiranih ljudi s hrbtenico, brez UDBOVSKE in Udbomafijske tajkunske preteklosti. Jan�a zato nikoli ne bo postal Viktor Orban in nikoli ne bo dobil na volitvah 2/3 zaupanje. Tega bi se moral zavedati, zato bi moral imeti toliko moralnih vrednot, da prostovoljno zapusti vrh strank slovenske pomladi in se umakne s politi?nega prizori�?a.

Ne v senco po vzoru Ku?ana, da bi novi ljudje, kot to delajo Pahor, Golobi?, Kresalova, hodili k njemu po nasvete in bi morali plesati po njegovi muziki, ampak v politi?ni pokoj. Jan�a se mora zavedati, da se je sam v preteklosti toliko kompromitiral po svoji krivdi nekaj pa so k temu pripomogle tudi titoisti?ne zarote, da nima zadosti velikega zaupanja med dr�avljani. ?e bi dobil mandat za sestavo vlade, oblast pa bi si moral deliti s katero od strank titoistov, pa itak nima smisla, saj bo tako samo lahko vzdr�eval sedanje stanje pri �ivljenju.

Jan�a pa tudi nima ekipe, ki bi bila vredna zaupanja. Njegova ekipa ki jo poleg sebe predstavlja kot re�itelje, Rupel, Vizjak, Mate, �turm imajo �e manj zaupanja, kot on sam. Mlaj�i in izobra�eni ljudje pa ne bodo �li z njim re�evat sedanjega stanja, saj njihovo znanje ni kompatibilno z njegovo ma�?evalno diktatorsko jugovoja�ko ideologijo.

Vem, da mi bo to moje razmi�ljanje Jan�a vzel za zlo, kot napad na njegovo politi?no kariero in njegovo ideologijo in se mi bo ob priliki ma�?eval. Morda bo celo povedal kot neko?, da sem neuravnove�en, vendar ?e no?e Frankl povedati resnice in se raj�i nohta pri Jan�i in Pahorju, potem mora resnico o re�iteljih Slovenije povedati javno nekdo drug.

Ivanj�evci, dne: 11.07.2010����������������������������������������������� Karel KOZIC

�