Bodimo odkriti: NIKOLI ne boš zadel na loteriji. Pomisli, zakaj. Naj ti malo namignem: tudi tu imamo vse pod kontrolo. Po drugi strani pa imaš veliko možnost, da boš ostal vprežen v svojo bedno službo (ČE JO ŠE IMAŠ) do konca svojih dni, s torbo kreditov (na bivališče, na avto, na dopust, in celo za vsakdanje preživetje! Najemanja kreditov na tvoj račun smo ravno mi, ki »upravljamo« državo, zelo vajeni…), ki jih – da ti Bog da – odplačaš sam in ne tvoji otroci in otroci njihovih otrok. Oropan vsakršnega razmišljanja s svojo glavo, oropan spoštovanja in dostojanstva. In to samo zato, ker smo mi prvorazredni ti pa drugorazredni državljan. Sprijazni se s tem in ne bodi preveč jezen ali pa žalosten, saj je takih, tebi podobnih že preko 85%. Ostalo so pa naši, seveda prva klasa za katero moraš s svojimi rednimi plačili davkov in raznih dajatev, ki si jih kar sproti izmišljamo, z rednim plačevanjem, skrbeti za naše lagodno in razkošno življenje.

Posledično hodiš in tavaš kot zombij, nimaš ne zvez, ne navad, in ne poguma da bi se uprl in ne zgleda, ki bi te lahko povzdignil. Pravzaprav bi porabil knjigo, debelo kot »Rumene strani telefonskega imenika«, da bi ti lahko naštel vse nepravične prednosti, ki jih imamo pred teboj. Zato nam je bilo v veliko olajšanje izvedeti, da še vedno verjameš v naivne zgodbice o socialni pravičnosti in enakosti v naši dragi Sloveniji in v obstoj pravne države in demokracije, ki jo nikoli nisi niti okusil.

Naredili smo špekulativni kapitalizem in demokraturo, krivdo za to pa smo zvalili na demokracijo in kapitalizem. Zato tako močno hrepeniš po socializmu, ki je bil prav tako uničujoč in celo zločinski, ker smo vse naredili tako, da se je ljudem strah zasidral v kri in meso, ko smo javno linčali vsakega, ki si je dovolil samo pogledati v prvi razred. Ampak poskrbeli smo, da je zdaj strah še večji, kot je bil takrat, saj se nam to na vsakem koraku obrestuje.

V resnici v našem hierarhičnem kastnem sistemu na vrhu nikoli ni bilo veliko prostora. Kar ga je, smo ga že zasedli in tudi naprej nameravamo ostati zgoraj, saj nam je tu zelo všeč. Še dobro, da se vedno najde nekdo, ki je socialno nižji od tebe in ga lahko občasno brcneš v zadnjo plat. Vsaka snažilka ali tovarniški delavec bosta vedno našla nekoga, na kogar lahko pljuvata. Zato bodite hvaležni, ker imamo sezonske delavce, čefurje, pijance, brezposelne ter vse več prostitutk in brezdomcev.

Dobro si zapomni, če ne bi bilo tebe in toliko tebi enakih, če bi vsi postali FINANČNO TRDNI IN SOCIALNO NEODVISNI, potem ne bi bilo nikogar, da bi zapolnil vsa dolgočasna, nevarna in premalo plačana delovna mesta v našem gospodarstvu. Nikogar bi ne bilo, ki bi se boril v naših in »naših« vojnah ali slepo sledil ukazom naših totalitarnih institucij. In vsekakor nikogar, ki bi tako POHLEVNO stopal v svoj grob, ne da bi kdajkoli okusil polno in ustvarjalno življenje.

Zato te prosimo, da nadaljuješ z dobrim delom, od katerega imamo toliko koristi, tudi vnaprej.

Prav tako ti verjetno ni poznana naša neustavljiva sla po bogastvu, moči, vladanju in razkošju. In čeprav si iskreno želiš sprememb v svojem bednem življenju, se bojiš teh istih sprememb in tako ostajaš, kot vsi ostali, zlovoljen, zagrenjen in razočaran. Skozi življenje greš kot lutka; kot truplo, ki hodi. Mehanično igraš svojo predpisano socialno vlogo, ker si preveč prestrašen, da bi si upal stopiti ven iz kalupa. LE KAJ BI REKLI DRUGI?!

Povsem razumljivo je, da te ob vsaki priložnosti hujskamo samo zato, da služiš našemu namenu; povzročamo spore med slabše in bolje plačanimi, čeprav ni bistvene razlike, med moškimi in ženskami, med generacijami, priseljenci in tistimi, ki ste se rodili tukaj. Med Slovenci in Hrvati, med Ljubljano in obrobjem, med črnimi in rdečimi…levimi in desnimi.

Neprestano vam znižujemo že tako nizke plače zaradi »konkurence iz tujine«, »državne varnosti« ali zaradi »proračunskega primanjkljaja«. Takoj ko ogroziš naš dobiček, si samo še ime na seznamu brezposelnih. Drugače pa nebodigatreba strošek.

Da pa ti damo vsaj občasen oddih od vsakodnevnega izkoriščanja vsakih nekaj let, no v zadnjem času vse pogosteje, da sprostimo tvojo jezo, lahko sodeluješ v naših vnaprej določenih tekmah za stolčke. Tebi bolj znane pod imenom volitve. Seveda se ti najmanj ne sanja, kaj se godi. Zato kriviš upokojence, štipendiste, kmete, begunce, čefurje, jehove priče, in nešteto drugih za svoj pomilovanja vreden položaj.

Ugaja nam tudi, da še vedno upoštevaš delavski kodeks obnašanja, kljub temu, da čakaš na bedno mezdo po več mesecev, kljub temu, da večina služb v našem gospodarstvu naravnost uničuje okolje in s tem spodnaša tvoje telesno in duševno zdravje. Da niti ne govorimo o nervozi in emocionalnem stanju! Mi očitno res ne vemo, kaj delo je – še kako pa smo veseli, da to veš ti!

Življenje bi bilo lahko drugačno. Družba bi bila lahko organizirana na način, ki bi ustrezal potrebam večinskega prebivalstva. Ti in tebi enaki bi se lahko skupaj borili proti naši dominantnosti. Ampak ti tega ne veš. Še več! Sploh si ne znaš več zamišljati, da obstajajo še drugi načini preživetja. In to je verjetno še največji dosežek našega sistema, ki mu brez kančka sramu rečemo kar demokracija: oropali smo te sanj, domišljije, ustvarjalnosti in sposobnosti, da ravnaš po svoje.

Z raznimi spletkami in prevarami ter tudi umetno ustvarjenimi aferami in igranimi prerekanji med nami, ti dajemo zglede, da tako ravnaš tudi ti v svojem lokalnem okolju in v službi, priskutili smo ti spremljanje kaj počnemo, ampak ti ne veš, da smo najsrečnejši, da se ne zanimaš, da si pasiven in vdan v usodo.

Tako nemoteno počnemo kar nas je volja, saj nimamo nobenega civilnega nadzora, institucije nadzora pa smo tako in tako postavili mi, a te nadzorujejo predvsem tebe in tebi podobne drugorazredne državljanke in državljane. Pa tudi vam malce gledajo skozi prste, saj si želimo, da si tudi ti nepošten, ker potem nepoštenosti ne moreš očitati nam.

Zato bi se ti rad za vse tvoje razumevanje in omejenost v ogradi, ki smo ti jo postavili iskreno zahvalil iz dna našega brezčutnega srca. Tvoja predana žrtev nam omogoča razkošje; tvoje delo omogoča naši ljubi kasti in režimu, da funkcionira. Res hvala ti, da se zavedaš svojega, za nas nepogrešljivega položaja, pa čeprav se ga v resnici ne….

V imenu peščice špekulativnih kapitalistov in oblastnikov - povzpetnikov, ki jih mi postavljamo – tudi na tvoj račun zelo bogatih v Republiki Sloveniji, iz udobnega fotelja,

doc. dr. Grabigrabi Prepotreben