Vpra�ljive plemenitosti Zmaga Jelin?i?a - padalca

�

�

�

V drugem ?lanku z naslovom Karantanski Paraga je navedeno: �da se je ime Zmaga Jelin?i?a prvi? vidneje pojavilo v zvezi z Organizacijo za samostojno Slovenijo SAMO. V resnici Zmago Jelin?i? nikdar ni bil ?lan Gibanja za odcepitev Slovenije � SAMO, kakor se je �organizacija� uradno imenovala. Nekaj mladeni?ev, ?lanov Gibanja Samo, ki je skupaj z drugimi ne?lani te organizacije, ustanovilo provoja�ko organizacijo z imenom Slovenska garda. ?lani Slovenske garde so na levem rokave uniforme nosili karantanskega ?rnega panterja.

�

Jelin?i?eva vloga in ustanovitev SNS je bila �e od samega za?etka, (leta 1991) v resnici protislovenska. Gre za enako prevaro, kakr�na je med drugo svetovno vojno omogo?ila revolucijo namesto osvobodilnega boja. SNS je bila �e v prvih ?lankih predstavljena kot stranka, katera naj bi predstavljala sredi�?e boja Slovencev proti neslovencem. Res je �lo za ceneno demagogijo, katere namen pa je bil povsem obraten, kot je izgledalo na prvi pogled.

V ?lanku je spet mogo?e zaslediti dvojnost obravnavanja Jelin?i?a. Najbolj zanimivo je pravzaprav to, da je Jelin?i? na svoji spletni strani, katera je bila narejena za predsedni�ke volitve 2007 � imel napisan skoraj identi?en �ivljenjepis kot v zgornjem ?lanku. O?itno je torej, tako ?lanek leta 1992, kot tudi spletna stran 2007, delo istih avtorjev!

13.04.1992

Popularnost Jelin?i?a so zagotovili tudi podpisniki javnega poziva (v glavnem gre za ljudi, ki pripadajo bolj�evisti?ni, komunisti?ni kontinuiteti), ki so se odlo?ili za �javni poziv�, v katerem SNS obto�ujejo, da deluje protiustavno. Zanimivo je, da so se podpisniki odlo?ili za javni poziv za prepoved delovanja stranke, niso pa vlo�ili kazenske ovadbe zoper odgovorne, kar bi bilo najbolj logi?no. Toda s tem bi pravzaprav dejansko onemogo?ili obstoj SNS, kar pa ni bil njihov namen. Jelin?i?a in SNS so potrebovali zato, da so lahko ostali na oblasti reformirani komunisti in da so imeli pod kontrolo del domoljubne javnosti. Zato le �javni poziv�, namesto kazenske ovadbe.

Na drugi strani so s tak�nim pisanjem samo pod�igali in homogenizirali tiste, ki so verjeli v potrebo po obstoju stranke, katera se bo zavzemala za pravice slovenskega naroda in �malih ljudi�. V sosednji Hrva�ki je takrat divjala vojna in marsikdo na Slovenskem je bil zato bolj nacionalno ob?utljiv. Prav tako je bila med ljudmi prisotna bojazen, da se ob morebitni zmagi Srbov, vojna vihra ponovno zgrne tudi na Slovenijo.

Zato je kmalu iz�el naslednji ?lanek z naslovom �V Sloveniji �est protislovenskih centrov�.

11.05.1992

Gre za �e en ?lanek v seriji ekscesov, ki so bili medijsko odli?no pokriti. Brez tak�nega medijskega spremljanja, Jelin?i? ne bi postal znan. Podboni ?lanki kot so ti iz Ve?era, so bili objavljeni tudi v Delu in Dnevniku, �e zlasti pa se je z Jelin?i?em ukvarjala Mladina. Potrebno si je zapomniti Jelin?i?evo kritiko Drnov�ka, katerega je nekaj mesecev kasneje odlo?ilno podprl in mu s tem omogo?il prakti?no dvanajstletno vladavino. Na ta na?in je Jelin?i? vselej izigral svoje volivce! Od njegovih gromoglasnih besed ni ostalo ni?! Dejanja so bila povsem nasprotna�

27.05.1992

�

Ko bomo v parlamentu in to zagotovo bomo � ga bomo zbombardirali s svojimi zahtevami!�, je kri?al Jelin?i?. V slovenskem parlametnu je �e 19 let, pa kak�nih velikih bombardiranj in zahtev SNS ni bilo mo�no opaziti. Je pa SNS vselej pri glasovanju podprla tiste, ki so bili na oblasti, razen kadar je �lo za nepomembne stvari.

Jelin?i? dokon?no prodre v slovensko javnost s pomo?jo zre�irane akcije avgusta 1992

Klju?en dogodek v Jelin?i?evi �politi?ni zgodovini� je zagotovo konec avgusta 1992. Na dan, ko bi moral biti v Ko?evju Kongres SNS, je slovenska policija izvedla �iroko zasnovano akcijo. S pomo?jo te akcije, se je Jelin?i? pojavil kot udarna novica na vseh slovenskih ?asopisih in seveda na takrat edini slovenski televizijski postaji. Spoznala ga je celotna Slovenija. Marsikdo je bil prepri?an, da se Jelin?i?u godi krivica, saj politi?no motiviranega pregona ni bilo mo? zatajiti. Le bedak bi policijsko akcijo spro�il na dan kongresa politi?ne stranke, ko pa bi lahko to storil kadarkoli prej, ali potem.

Ve?er, 28.08.1992, So res pripravljali atentate na Milana Ku?ana, Dr. Janeza Drnov�ka in Igorja Bav?arja

Toda ni �lo za bedake! �lo je za dobro vodeno in na?rtovano akcijo, katere cilj je bil promocija Jelin?i?a kot borca za interese Slovencev. Prav nasprotno torej kot je bilo v resnici! �rtve so bili tisti ?lani SNS, kateri so si resni?no prizadevali za dobrobit slovenskega naroda in ne Jelin?i?! U?inek akcije pa je na slovensko javnost vsekakor deloval v smislu delitve na dva tabora � protikomunisti?nega in prokomunisti?nega.

Ve?er, 27.08.1992

Del slovenske policije, vklju?no z njenimi najvi�jimi predstavniki, je takrat izjavil da �gre za kriminalno dru�bo, ki je pripravljala ali izvedla dejanja najhuj�ega nasilja�. Katera so ta dejanja nismo nikdar izvedeli! Nazadnje je od vsega skupaj ostalo eno samo, skrajno ?udno �dejanje�, (nekak�na podstavljena bomba, ki sploh ni bila bomba) zaradi katerega niso nastale nikakr�ne posledice! Nikomur ni padel z glave niti las in to v dobesednem pomenu besed, kar so potrdili tudi policijski forenziki, ki niso na�li nikakr�nih materialnih sledov. Tresla se je gora, rodila se je mi�! Zlasti zanimivo je, da �vodja� te �kriminalne dru�be�, Zmago Jelin?i? ni bil nikdar zaprt. Nasprotno, prav na ra?un teh neutemeljenih, skonstruiranih obto�b, je bil s precej�njo podporo Slovencev izvoljen v slovenski parlament na volitvah 1992.

Celoten �vihar�, v katerem je sodelovalo 120 policistov, kriminalistov in delavcev obve�?evalne slu�be se je polegel in po�el vsega skupaj dve �rtvi � Matja�a Jeri?a in Andreja �i�ka, torej dve majhni ribi namesto naro?nika Jelin?i?a. Tudi ta dva sta bila nato po ?udnih pripetljajih (gro�nje z umorom vpri?o paznika, nezakonito pridr�anje brez veljavne odlo?be, izpustitev ter ponovno priprtje Jeri?a�) in pet in pol mesecih pripora izpu�?ena iz zapora. Ne povsem nepomembno je dejstvo, da je bil v tistem ?asu v mariborskem priporu skupaj s �i�kom in Jeri?em tudi domnevni morilec ubitega slovenskega politika Ivana Krambergerja�Jelin?i? je v Slovenj Gradcu vedel kaj govori!

Zatem je celotna zadeva bolj ali manj utonila v pozabo in se ponovno pojavila v javnosti prvi? spet pred letom 2000, pred volitami torej. Vmes je minilo dovolj ?asa, da so ljudje pozabili za kaj je �lo leta 1992, mediji jih pa na to niso spomnili tako kot to navadno po?no v �tevilnih politi?nih aferah, katerim smo pri?a. Naklju?je ali ne? Presodite sami!

Zgodba ki je ustvarila Jelin?i?a in v kateri so bili tudi naslovi kot npr. �Pripravljali atentate na Ku?ana, Drnov�ka in Bav?arja�, se je �kon?ala� z ekstremno ?udno razsodbo konec leta 2006, v kateri sta bila �i�ko in Jeri? ponovno �rtvi in torej obsojenca, Jelin?i? kot nalogodajalec pa opro�?en. Zadeva na sodi�?u nikakor nima vseh potrebnih atributov pravi?ne sodbe, �e zlasti pa bode v o?i povsem druga?no obravnavanje Zmaga Jelin?i?a! Spet naklju?je ali ne? Ponovno presodite sami!

Ve?er, 27.08.1992

Dokaz, da so za vsem skupaj stojijo obve�?evalne slu�be (UDBA) in politi?ni re�iserji, je razviden iz pisanja slovenskih ?asnikov v takratnem obdobju. ?lanki so pravzaprav pri vseh ?asnikih enaki ali izredno podobni. Jasno je, da vse skupaj ni zraslo na zeljniku podpisanih novinarjev.

Zamol?ano je najva�nej�e � to, da je bil Jelin?i? registrirani sodelavec UDBE in pa dejstvo, da je bil pravnomo?no obsojen zaradi kraje treh dragocenih pi�tol in pribora iz 16. stoletja iz Narodnega muzeja v Ljubljani. 11. junija 1975 je bil obsojen na 5 let in 6 mesecev strogega zapora. Nemogo?e je, da nobeden izmed novinarjev tega ne bi vedel. Prav tako je nemogo?e, da nobeden izmed Jelin?i?evih �politi?nih nasprotnikov� v drugih strankah tega ne bi vedel in izkoristil v svoj prid!

Namesto tega so sku�ali Jelin?i?evo dejansko kriminalno in protislovensko vohunsko dejavnost preusmeriti na nekak�no neobstoje?e dogajanje, s katerim so hoteli javnost prepri?ati, da se je Jelin?i? �e leta 1970 zavzemal za odcepitev Slovenije. Jelin?i? sam
je s pomo?jo udbovskih kadrov in mre�e sodelavcev tudi �iril zgodbo o svojem sodelovanju v Tujski legiji. La� za la�jo torej!

Vsakdo, ki se �e spomni �ivljenja v SFRJ in dogajanj okrog leta 1970, dobro ve, da je nemogo?e, da bi voja�ki to�ilec odstopil od pregona, ?e bi Jelin?i? v JLA resni?no �iril tak�ne izjave, (da bi Slovenijo in Hrva�ko odcepil od Jugoslavije in da bi prav pri�la vojna med Hrvati in Srbi) o katerih so pisali ?asopisi leta 1992. Da je temu tako in da gre za navadno la� ter zavajanje javnosti, so zanesljivo vedeli tudi novinarji leta 1992!

Evidentno je tudi, da so sku�ali novnarji Jelin?i?a prikazati kot junaka vojne za Slovenijo, v kateri bi naj opravljal pomembno posebno nalogo. Katero ve le on sam, dejstvo pa je, da ni zavzel nikakr�nega tanka, temve? je bil dejansko zaprt zaradi �zagotovitve osebne varnosti najvi�jih predstavnikov doma?ih in tujih oblasti ali politi?nih organov ter najvi�jih predstavnikov mednarodnih organizacij�, iz ?esar torej izhaja, kak�na je bila Jelin?i?eva posebej pomembna naloga.

Stran iz Dosjeja Jelin?i? � Stik Apotekarja (psevdonim za Zmaga Jelin?i?a pri UDBI ni bil le Padalec!) z ameri�kim dopisnikom Palmerjem

Danes je Jelin?i?eva stranka pravzaprav njegovo lastno podjetje:�

V naslednjem prispevku bomo objavili ?lanke, kateri so bili na spletni strani www.zmagojelincic.com imenovani kot del �UDBOVSKE akcije zeli�?ar�. Ve? bralcev na�e spletne strani nas je opozorilo na to, da omenjena spletna stran ve? ne deluje. Ker je bila stran tudi nam zelo zanimiva, smo na sre?o shranili njeno vsebino.

Zmago Jelin?i?

Povzeto po spletni strani www.zmagojelincic.com
Pojasnilo: menda spletna stran ve? ne deluje, je pa besedilo s spletne strani objavljeno na forumu Karantanska Zaveza http://karantanskazaveza.mojforum.si/karantanskazaveza-about321.html

Besedilo na zgoraj omenjeni spletni strani www.zmagojelincic.com smo na sre?o shranili. Ker je besedilo na strani napisano v 1. osebi, hkrati pa tudi namenjeno volitvam za predsednika RS, smo ga spremenili v 3. osebo in ga nekoliko skraj�ali. Zanj ne sprejemamo odgovornosti, objavljamo pa ga zato, ker je na nek na?in podobno ugotovitvam, o Jelin?i?u, ki smo jih tudi mi �e objavili na na�i spletni strani

Na kratko o Zmagu Jelin?i?u

Rodil se je 7. januarja 1948 v Mariboru, o?etu Radu in mami Lei. Oba sta bila partizanska prvoborca � komunista. O?e je bil tudi pripadnik zlo?inske komunisti?ne likvidatorske organizacije VOS, iz katere je kasneje nastala OZNA ter UDBA. Tudi mama je bila sodelavka UDBE (Za la�je razumevanje, so vse obve�?evalne slu�be VOS, VDV, UDBA, SDV, KOS, VIS in SOVA, imenovane z najbolj znanim imenom � UDBA. VIS in SOVA sta sicer za razliko od ostalih jugoslovanskih komunisti?nih slu�b, slovenski obve�?evalni slu�bi, vendar obe �prestreljeni� z dvojnimi agenti UDBE, zato sta tudi oni poimenovani UDBA). O?e rado je menda zelo rad v stanovanjih pregnancev takoj po vojni pobiral vse kar je bilo premi?nega in vrednega. Od tod potem tudi velika vnema sina za prekup?evanje z starinami. (originalne slike, zlatnina, kovanci, staro oro�je in druge vredne starine)

�e preden je za?el obiskovati osnovno �olo, se je njegova dru�ina preselila v Ljubljano. O?e Rado je bil v 60. letih zaposlen v trgovini z umetninami Borec pod Slavijo, v kateri je bil sede� UDBE za Slovenijo. Konec 60. let je bilo v stanovanju njegovega o?eta Rada ustreljeno 18. letno dekle, kar je UDBA uspe�no prikrila.

Po osnovni �oli je Jelin?i? obiskoval Poljansko gimnazijo in srednjo baletno �olo, zatem pa je �tudiral farmacijo, ki jo ni nikoli dokon?al. Leta 1970 je od�el na slu�enje voja�kega roka. Po prihodu iz vojske se je honorarno zaposlil v Ameri�kem kulturnem centru v Ljubljani. Nekega dne so iz predala upravnice izginile devize, zaradi ?esar je kmalu dobil odpoved.

Julija 1974 je Jelin?i? napeljal dva �tudenta, Mitjo Arnautovskega ter Milana Sim?i?a, h kraji treh dragocenih pi�tol in pribora iz 16. stoletja iz Narodnega muzeja v Ljubljani. 11. junija 1975 je bil zato obsojen na 5 let in 6 mesecev strogega zapora. Arnautovskega je napeljal k temu, da je storil to tatvino. Povedal mu je kak�na je vrednost teh zgodovinskih predmetov, kje jih lahko dobi in kako lahko pride do njih. V ta namen mu je priskrbel orodje, gumijaste rokavice, copate, belo haljo in polaroidno kamero.

V zaporu na Dobu je Jelin?i? odsedel 3 leta in pol, zatem pa se je za kratek ?as zaposlil v Leku. Nato je skupaj s partnerjem odprl obrt in izdeloval zeli�?ne preparate. Pri �osamosvojitvi�, mu je zelo verjetno pomagala UDBA, saj je iz�el iz Udbovske dru�ine. Seveda je tudi on pomagal Udbi. V ta namen se je ukvarjal tudi s parapsihologijo. Udele�eval se je tudi mednarodnih kongresov na temo parapsihologije, kjer je vohunil za slovenskimi emigranti.

Njegovi vzdevki, psevdonimi in �ifre so Padalec, Apotekar in Plesalec. Med leti 1986, 1987 in 1988, je po nalogu Udbe vohunil za Slovenci po svetu in v zamejstvu. Delal je na naslednjih linijah Udbe: inozemstvo, 122 OS Velika Britanija in 210 slovenska emigracija. Teritorialno je pokrival Ljubljano, Trst, Celovec in London. Njegova neposredna zveza je bil delavec Udbe Rado Rozman (sektor II/2). Jelin?i? je vohunil za Noro Beloff, Stanislavom Cikanekom, Ljubom Sircem, Pavletom Ferlugo, Markom Allenom, Randallom Palmerjem ter �tevilnimi drugimi jugoslovanskemu re�imu zanimivimi osebami v strukturah v zamejstvu.

V procesu slovenskega osamosvajanja med leti 1989 in 1991 je Jelin?i? o?itno �e naprej deloval po navodilih Udbe, najbr� direktno iz Beograda. Njegova naloga je bila prodreti v tiste slovenske domoljubne kroge, kateri so delovali v smeri odcepitve Slovenije od SFRJ. Aprila 1990, je zato kandidiral na listi Pu?nikovih Socialdemokratov in bil izvoljen v skup�?ino ob?ine Ljubljana Center. Poleti 1990 je tudi po nalogu Udbe in z njenim kapitalom ustanovil Kranjsko hranilnico in posojilnico. Pred volitvami 1992 je hranilnica bankrotirala, uradno zato, ker bi naj bil denar napa?no nalo�en v podjetje Plutal, dejansko pa zato, ker je bilo treba pred volitvami zakriti, kako in s katerim kapitalom je njegova hranilnica poslovala. V Plutalu naj bi takrat �poniknilo� okrog 30 milijonov nem�kih mark.

V za?etku leta 1991 je najbr� spet po nalogu Udbe ustanovil Slovensko nacionalno stranko. Jelin?i?eva naloga je bila, da vanjo vklju?i ?im ve? slovenskih domoljubov in protikomunistov. Na ta na?in je imel pod kontrolo slovensko nacionalisti?no �sceno� ter o njej poro?al Udbi. Ker je takrat javno razgla�al protijugoslovanska stali�?a, je to izkoristil in se povezal z obve�?evalno slu�bo TO ter Ivanom Bor�tnerjem. Skupaj z njim je marca 1991 obiskal provoja�ko organizacijo slovenskih domoljubov z imenom Slovenska garda v Mariboru. Fantom je tudi podaril denar za nakup uniform, katerega mu je najbr� dala Udba, da bi si s tem pridobil njihovo zaupanje.

Ko se je leta 1991 za?el spopad med jugoslovansko vojsko in slovensko TO ter policijo, se je Jelin?i? kot �prostovoljec� vklju?il v TO. V njej je deloval po svoje in sku�al izzvati oboro�en konflikt med civilisti v ljubljanskih naseljih z velikim �tevilom neslovencev. �lo je za kr�itve vojnega prava, saj civilisti niso vojaki. 30. junija 1991 je bil zato s strani slovenskih obrambnih sil 3 dni zaprt. 2. julija istega leta, so mu kazen podalj�ali na 21 dni zapora, zaradi �zagotovitve osebne varnosti najvi�jih predstavnikov doma?ih in tujih oblasti ali politi?nih organov ter najvi�jih predstavnikov mednarodnih organizacij�.

Po porazu jugoslovanske vojske v Sloveniji je Jelin?i? od Udbe kot ka�e prejel nova navodila. Moral je aktivirati Slovensko nacionalno stranko in se udele�iti prvih volitev v samostojni Sloveniji. V ta namen je tednik Mladina 9. julija 1991 objavil celostranski ?lanek o njegovem �bojevanju� z naslovom �Zmagal je Zmago�. ?lanek je opremljen z fotografijo na kateri je Jelin?i? v voja�ki obleki z baretko tujske legije na glavi. V ozadju je velik grb - modri orel nekdanje de�ele Kranjske, prav tak, kakr�nega so na svojih uniformah med drugo svetovno vojno nosili domobranci. Tako bi naj Jelin?i? med svoje vrste pritegnil ?im ve? slovenskih protikomunistov.

Da bi postal �e bolj znan, je Jelin?i? dne 28.3.1992 v Tr�i?u streljal proti �tirim �ju�njakom�. Pri propagandni vojni, mu je zelo pomagala tudi �skupina dr�avljanov�, ve?inoma iz vrst LDS, ki je v peticiji pravosodnemu ministru predlagala, da bi SNS prepovedali. Uslugo jim je Jelin?i? vrnil �e leta 1993, ko je njegova SNS podprla novo vlado Janeza Drnov�ka.

Sredi julija 1992 je v okviru predvolilne kampanije dal natisniti veliko koli?ino propagandnih plakatov, s katerimi je nato preplavil Slovenijo: �Naredimo to de�elo spet slovensko�, �Slovenijo Slovencem�, �Edina prava stvar SNS� ter �Bodi Slovenec in voli nas�. Namen celotne akcije je bil dolgoro?no uni?enje slovenskega nacionalizma oziroma domoljubja. Akcijo je najbr� pripravila in financirala Udba, izvedena pa je bila ob sodelovanju nekaterih uslu�bencev slovenske VIS (danes SOVA), kateri so bili tudi na pla?ilnem seznamu Udbe. Jelin?i?eva glavna oseba za stike z Udbo je bil uslu�benec SOVE Rado Rozman.

V okviru SNS je imel Jelin?i? stike z Andrejem �i�kom iz Maribora in Matja�em Jeri?em iz Nazarij. Bila sta ?lana Slovenske garde, v katero se je Jelin?i? leta 1991 infiltriral z zlorabo dobrega imena Ivana Bor�tnerja. Fanta sta mu meseca julija 1992 povedala za ve? milijonov ponarejenih tolarskih bankovcev, katere so natisnili na Hrva�kem (verjetno v organizaciji hrva�kih tajnih slu�b), da bi jih v Sloveniji zamenjali za originalne, z njimi pa nato kupili devize oziroma oro�je za hrva�ke branilce. Jelin?i? je o tem obvestil svoje nadrejene pri Udbi, kar bi naj nato vklju?ili v nekak�no �operacijo Zeli�?ar�.

Prvotna �operacija Zeli�?ar� naj bi obsegala Jelin?i?evo �aretacijo� in kasnej�o izpustitev. Vse je bilo medijsko odli?no pokrito in na?rtovano. Obto�en bi naj bil, da je na?rtoval teroristi?ne aktivnosti skupaj z ostalimi ?lani SNS, kateri bi naj pripravljali atentate na Milana Ku?ana, Janeza Drnov�ka in Igorja Bav?arja. Seveda je bilo vse skupaj le megla, namen operacije pa je bil, da Jelin?i? med Slovenci postane junak osamosvojitvene vojne in edini pravi borec za interese slovenskega naroda.

V ta namen je Udba poslala na uredni�tvo ?asnika Slovenec ga. Majdo Pirc, dekle Janka Lavri?a, prav tako ?lana SNS. Pir?eva je novinarju izpovedala dramati?no zgodbo, v kateri bi se naj Lavri? sprl z Jelin?i?em ter navezal stik z VIS�om (SOVA). Lavri? naj bi sku�al prepri?ati uslu�bence VIS-a, da se vsi predsedniki obmo?nih odborov SNS ukvarjajo s tihotapljenjem in preprodajo oro�ja ter na?rtujejo teroristi?ne aktivnosti. VIS bi naj zato njo in Lavri?a zavaroval tako, da jima je dodelil apartma v hotelu Turist, kjer ju je med 13. in 21. avgustom varoval oboro�eni stra�ar.

Cilj �operacije Zeli�?ar� je bil dose?i ?im ve?jo medijsko pozornost posve?eno Jelin?i?u in SNS. Zato se je slovenska policija vklju?ila v akcijo to?no na dan kongresa stranke SNS, ki bi moral biti 27. avgusta 1992 v Ko?evju. Ve?ina ?lanov SNS ni imela pojma o ozadju akcije. Tudi slovenski mediji so javnosti poro?ali to?no to, kar je Jelin?i?u najbolj ustrezalo. Tako so mu naredili ogromno in odlo?ilno reklamo pred volitvami 1992.

Slovenska policija je na dan predvidenega kongresa SNS, na ljubljanskem, celjskem, kranjskem in mariborskem obmo?ju aretirala 18 ljudi. �lo je v glavnem za predstavnike obmo?nih odborov SNS, kateri so bili �osumljeni hudih kaznivih dejanj zoper splo�no varnost�. Nekaj ur po aretaciji je MNZ RS sklicalo tiskovno konferenco.

Na njej je pomo?nik ministra, Mitja Klavora povedal, da je v akciji sodelovalo 120 policistov, kriminalistov in visovcev (uslu�bencev takratnega VIS, danes SOVA). V Ljubljani so opravili 11 hi�nih preiskav in zasli�ali 20 oseb, v Kranju so opravili dve hi�ni preiskavi ter zasli�ali 4 osebe, v Mariboru pa so opravili 3 hi�ne preiskave in zasli�ali 8 oseb.

Dva izmed osmih zasli�anih v Mariboru, Andrej �i�ko in Matja� Jeri? sta bila izro?ena preiskovalnemu sodniku in je bil zanju odrejen pripor. Namestnik notranjega ministra dr. Bogo Brvar je novinarjem dejal, da gre za kriminalno zdru�bo v kateri je tudi Jelin?i?, predsednik SNS. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi direktor Visa (SOVE), dr. Miha Brejc, ki je dejal da so obve�?evalci podatke o delovanju skupine zbirali �e dalj ?asa in se nato odlo?ili za akcijo.

Jelin?i?a je slovenska policija najprej aretirala in izro?ila preiskovalnemu sodniku v Ljubljani, ki pa ga je v skladu z navodili Udbe izpustil na prostost. Zatem ga je policija ponovno aretirala in ga odpeljala k preiskovalnemu sodniku v Maribor. Tudi tamkaj�nji preiskovalni sodnik ga je izpustil na prostost, ?eprav sta ga s svojim pri�evanjem obremenila oba priprta v mariborskih zaporih, Andrej �i�ko in Matja� Jeri?. Preiskovalnemu sodniku sta povedala zgodbo o poskusu umora in o nastavitvi bombe v osebno vozilo Milana Klementa iz Brestrnice. Jelin?i? naj bi jima dal razstrelivo ter vse strokovne napotke za ravnanje z njim.

Neizpeljani kongres SNS, aretacije ?lanov SNS, trditve o politi?nem terorizmu (atentati na Ku?ana, Drnov�ka in Bav?arja) ter nazadnje obto�be o poskusu umora Milana Klementa, so zado�?ale za medijsko ofenzivo v korist Jelin?i?a osebno in SNS. Naslednji dan se je Jelin?i? zna�el na vseh naslovnicah slovenskih medijev. Ve?er in Delo sta mu naredila najve?jo reklamo, v kateri sta ga predstavila kot dolgoletnega borca za odcepitev Slovenije od Jugoslavije in kot junaka osamosvojitvene vojne. Sam je nato vzroke za �aretacijo� komentiral z besedami: �Mislili so, da me bodo uni?ili. Ali pa, da me bodo ubili, oziroma zaprli za 15 do 20 let�. Slovenska javnost je temu naivno nasedla in tako je bil cilj �operacije Zeli�?ar� dose�en.

Jelin?i? je postal slaven in na volitvah 6. decembra 1992 je zanj in za SNS glasovalo 10 odstotkov volivcev, kar je pomenilo 12 poslancev v Dr�avnem zboru. 25. januarja 1993 je njegova stranka podprla vlado Janeza Drnov�ka, ?eprav je Jelin?i? pred tem svojim volivcem razgla�al svoje nestrinjanje z nasledniki komunisti?ne preobrazbe. Zato je povsem logi?no pri�lo do spora znotraj SNS, kar je nazadnje povzro?ilo izstop kar 8 poslancev iz SNS (2/3 izvoljenih poslancev na listi SNS). Slovenska domoljubna sredina si po tem udarcu ve? ni nikoli opomogla, sam Jelin?i? pa je od takrat stalno prisoten v slovenskem Dr�avnem zboru in razpolaga z denarjem, ki so ga SNS namenili volivci.

Njegovi idoli
V posebnem delu spletne strani so bili predstavljeni Jelin?i?evi idoli:


1. Josip Broz - Tito
Kot sin primorskih star�ev bi naj bil Jelin?i? najbolj ponosen nanj zato, ker je ukazal umik partizanske vojske iz Trsta, slovenske obale in Gorice. Enako bi naj bil ponosen nanj zato, ker je Hrvatom prepustil tiso?letno slovensko Istro in dele ozemlja vzdol� slovensko-hrva�ke meje, prelomil obljubo dano slovenskim partizanom, da bodo lahko Slovenci po koncu vojne slu�ili voja�ki rok v Sloveniji in da bo poveljevalni jezik slovenski. To?no tako ravna sin slovenske matere! �e posebej pa bi naj bil ponosen na to, da je Tito zibelko slovenstva, Koro�ko s Celovcem in Gosposvetskim poljem, zamenjal za 12.000 domobrancev, ki so bili potem izvensodno poklani.


2. Edvard Kardelj
Idejni vodja slovenskih bolj�evikov iz komunisti?ne partije, ki naj bi postali avantgarda sveta, ve?vredni dr�avljani, s polo�ajem nad vsemi drugimi Slovenci, ki niso ?lani partije, takoreko? mali bogovi. Nanj bi naj bil Jelin?i? ponosen zato, ker je Kardelj vsem Slovencem in Jugoslovanom razlo�il svoje teze o umiranju naroda, predvsem slovenskega naroda in nastanku internacionalnih proletarcev, ki bi nadomestili Slovence. Zato zanj ni bilo pomembno kje je meja med Slovenci in Hrvati v Istri. S tem je Jelin?i?u omogo?il, da trosi meglo dana�njim slovenskim volivcem in se jim predstavlja kot za�?itnik slovenskih interesov.


3. Milan Ku?an
Jelin?i?ev ljubljeni vodja, ki se vedno rad zavzema, da slovenski davkopla?evalci pla?ujemo dolgove drugih!


4. Slobodan Milo�evi?
Predstavlja pravega Srba in je torej sovra�nik Slovencev. To je dovolj, da ga Jelin?i? ljubi. Zato je pla?al prelet voja�kih letal nad njegovim pogrebom. On bi ga naj tudi ustvaril.


5. Dra�a Mihajlovi?
�e en pokon?en Srb. Jelin?i? se je nasmejan slikal z isto ?etni�ko kapo in kokardo. Pod vodstvom Mihajlovi?a je bilo storjeno veliko vojnih zlo?inov med drugo svetovno vojno.


6. Arso Jovanovi?
Ta pa je bil partizan, poslan od Jospia Broza - Tita v Slovenijo, da bi nadziral sumljive domoljubne Slovence v partizanskem vodstvu in organiziral njihove likvidacije. Obvladal je svoj posel. In pa, bil je titov partizan!


7. Janez Drnov�ek
Njegovi so Jelin?i?u pomagali pred volitvami leta 1992, da je bil la�je izvoljen. Uslugo jim je vrnil leta 1993, ko je podprl sile komunisti?ne kontinuitete.


8. Saddam Husein
Imel je dosti denarja in je lahko po?el kar je hotel. Kar nekaj jih je dal pobiti. Nasploh so Jelin?i?u o?itno ljubi tak�ni karakterji narodnih voditeljev.


9. Vladimir �irinovski
Kri?a? in hujska?, kot Jelin?i?, le da je sin velikega Slovanskega naroda � Rusov

10. �El Commandante� Fidel Castro
Jelin?i? je tudi obo�evalec komunisti?nega diktatorja Fidela Castra, ki je najdlje izmed vseh �ive?ih diktatorjev na oblasti.

Vir: arhiv Andrej �i�ko, Maribor

�

�

�