Vojvodski stol, na katerem so svoj ?as na�i predniki Slovenci ustoli?evali svoje vojvode (kliknite na fotografijo)

�

Koliko vemo o svojih prednikih, o svojem ljubem slovenskem narodu, ?e nam oblast skriva marsikaj, kar bi morali zvedeti, se podu?iti, da bi se za?eli zavedati svojih korenin in bi nehali o sebi misliti, da smo majhni, hlap?evski in posledi?no narod brez potrebne samozavesti. Pomnite, da tujci vas bodo samo toliko spo�tovali, kolikor sami sebe spo�tujete. Tudi, ko gre za osebno, vedite, da vas ljudje vidijo natan?no take, kakr�ne sebe vidite. Povsem enako je z narodom. Ko bo zavedanje, da imamo biti na kaj ponosni, �e zato, da smo stali inu obstali, kljub temu, da so nas zatirali, napadali in o�ali na�e ozemlje.

Da smo obstali, gre zasluga na�im velikim mo�em, ki so se z vso svojo bitjo zavzemali za na� obstoj, in �alostno je, da se njih dobrih dejanj otroci ne u?ijo veliko v �olah, da bi jih tudi sami posnemali. Tega se ne sme, ker potem bi lahko �e naprej obstajali, se krepili in napredovali kot staroselski evropski narod. No, povejte, dragi Slovenci, kdo in kdaj je tako govoril, da bi svoje rojake spodujal k ljubezni do slovenskega jezika in do naroda?

�Ves svet je velik tempelj Bo�ji, od son?nega izhoda do zapada se njemu ?ast in hvala poje in vsaka stvar poveli?uje Vsemogo?nega. Mala pti?ica, slavuj, v zelenem grmu pono?i milo �vrgoli; velika postojna na planinah, ki visoko pod nebom leta in se po hribih in dolinah s svojim mogo?nim krohotom glasi; mali pastir?ek, ki na pa�i svojo stran�?ico piska, kakor tudi grozovitni lev v pu�?avi; mili glas zvonov in orgel sladko petje v hi�i bo�ji, pa tudi strahovit grom, pred katerim se zemlja trese in nebo maje; najlep�e pa ?lovek, kateremu je stvarnik jezik dal, da bi mu z jezikom pel ?ast in slavo. Lepo je sli�ati glasne zvonove peti, �e lep�e orgle �vrgoleti, najlep�i pa je, ?love�ki glas s katerim poje in �vrgoli, �aluje in se veseli, beseda, katero mu je vsemogo?ni stvarnik dal, je naimentnej�i in najve?ji dar. Brez besede ali govora bi bila zemlja �alostna pu�?ava, in vsaka ?love�ka dru�?ina bi bila le iho, dolgo?asno zbirali�?e mutastih divjakov.

Med vsemi jeziki mora Slovencem na� materin jezik najljub�i biti. Bratje in sestre moje! Slovenec bom Slovencem nove besede iz ljubezni materine govoril v slovenskem jeziku. Vselej so Slovenci besedo bo�jo radi poslu�ali, zupam, da tudi vi. Med apostolskimi mo�mi na Koro�kem je bil sveti Modest, prvi �kof gosposvetski, kateri v tej imenitni cerkvi po?iva.

Slovenci, ki so tistokrat po vsem Koro�kem, �tajerskem, Krajnsjkem, Ogrskem, ?e�kem in Moravskem �iveli, so imeli tri imentine kneze: Rastislava, Svetopolka in Koclja, ki so kakor dobri o?etje Slovencem kot svojim otrokom skrbeli za kr�?ansko pou?enje. Dva brata, modra in u?ena mo�a � sv. Ciril in Metod, ki sta v slovenske de�e pri�la, sta Slovence Boga prav spoznati, pa tudi pisati in brati u?ila in sta tako bila slovencev naimenitne�a u?enika in apostola, in Slovenci so se veselili, ki so toliko bo�je re?i v svojem jeziku sli�ali.

Oh veliko se najde Slovencev, ki se svojega materinega jezika celo sramujejo in ne pomi�ljajo, da je pregre�no, se svojega jezika sramovati, ga zatajiti in celo pozabiti.

NA� JEZIK JE BRAT TISTEGA GR�KEGA JEZIKA, V KATEREM SO APOSTOLI IN EVANGELISTI SPISALI SVETO PISMO; �E VE? TISO? LET PO�TENI LJUDJE SLOVENSKO MARNAJO. SLOVENSKI JEZIK JE BRAT LATINSKEGA JEZIKA, V KATEREM SE SPLOH SVETA MA�A SLU�I, IN �E PRED TISO? LETI SO NA�I STARI O?ETJE SVETO PISMO V SLOVENSKEM JEZIKU IN PO SLOVENSKO V HI�I BO�JI PREPEVALI BOGU SLAVO. KDOR SE TEDAJ TAKO STAREGA, IMENITNEGA JEZIKA SRAMUJE, JE PODOBEN ?LOVEKU, KI LEPO PO�TENO OBLA?ILO RAZ SEBE IZTRGA, KI MU GA JE DAL DOBRI O?E, SE OBLE?E PO TUJE IN MISLI, DA BO LEP�I.

Na� imeniten jezik slovenski se ne marnja samo po Koro�kem; ni ga jezika na svetu, ki bi ga tako po �irokem govorili, kakor jezik slovenski. Pojdi za jugom do morja, na�el bo� na Hrva�kem, Dalmatinskem ljudi, ki slovenje govorijo, kakor ti. Prehodi ogrsko, ?e�ko, poljsko in moravsko de�elo, povsod bo� na�el svojo slovensko �lahto.

Slovenski jezik le tisti malo obrajta , ki sveta ne pozna in ne ve, kak�ni ljudje �ivijo po svetu. Podoben je tak nevednemu otroku, kateri tudi misli, da je celov�ko jezero najve?je morje na svetu in da je onkraj Ljubekja �e konec Sveta.

Kdor svoj materin jezik zavr�e ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko �kodo si dela. Slovenski star�i, ki slovenski znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne u?ijo, so nehvale�ni hi�niki, ki svojim otrokom drago doma?o re?, slovenski jezik, zapravijo, ki so jim ga njihovi dedje izro?ili. Podobni so taki o?etje in matere slabim gospodarjem, ki svoje o?etno gospodarstvo prodajajo, drugo pohi�tvo kupijo, poslednji? pa ve?ji del bera�ko palico najdejo.

Kar je o?e dobrega od svojih star�ev prejel, mora svojemu sinu zapustiti in, kar se je mati od svoje matere nau?ila hvalevrednega, bo tudi zapustila svoji h?eri. Materin jezik je najdra�ja dota, ki smo jo zadobili od svojih starih: skrbno smo ga dol�ni ohraniti, olep�ati in svojim mlaj�im zapustiti. ?love�ki jezik je talent, ki nam ga je Gospod nebes in zemlje izro?il, da bi ga uporabljali zato, da bi storili veliko dobrega. Kdor svoj materin slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje; Bog bo enkrat terjal in vsi zani?evalci svojega po�tenega jezika bodo v zunanjo temo vr�eni.

O, ljubi in po�teni slovenski jezik, s katerim sem prvi svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical, s katerim so me moja mati u?ili Boga spoznati, v katerem sem prvokrat svega stvarnika ?astil -� tebe ho?em, kakor najdra�ji spomin svojih rajnih star�ev, hvale�no spo�tovati in ohraniti; v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre, Slovence, najraj�i u?iti; �elim, kakor hvale�en sin svoje ljube matere, da, kakor je moja prva beseda slovenja bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenja bo. Tudi vsak po�ten Slovenec� ravno to �eli, mislim, da �elite ravno to tudi vi.

Usmiljeni Bog, vsemogo?ni stvarnik je dal ?love�tvu du�o in telo. Telo potrebuje po�tenega obla?ila, du�a pa zgovornega jezika; kar je za telo obla?ilo, to je duhu jezik in beseda. Vi skrbite svoje telo lepo oble?i; ali bodete pozabili preskrbeti svoji du�i po�teno govorjenje? Veliko star�ev med vami novo �ego ima, svoje otroke le po novi �egi u?iti in na svoj stari slovenji marenj celo pozabiti. Oh, to je hudo delo in velika izguba! Ravno v tem jeziku, v katerem so vas va�i ljubi star�i �e brati in lepo govoriti nau?ili, ste dol�ni tudi vi svoje otroke u?iti; ako ne, tako niste vredni biti dobri sinovi in h?ere svojih po�tenih star�ev!

Zakaj hudobec je, ki svojih star�ev ne spo�tuje; tudi oni vas kdaj po vstajenju za svoje mlaj�e ne bodo hoteli spoznati. Govorjenje, ki ste ga od svijih prednikov prejeli, ste dol�ni svojim otrokom, kakor �lahte lastnino zapustiti.

Otroci, ki se ne nau?ijo slovensko govoriti od svojih star�ev, izgubijo veliko premo�enje, ki se ve? povrniti ne da. Kolikor jezikov kdor govoriti zna, toliko ljudi velja. Kako nemarno bi bilo, da bi vi star�i svoj materin jezik svojih otrok ne u?ili, kakor so nau?ili va�i o?etje in matere vas. Slovenci, ki svoj jezik malopridno zatajijo, so podobni neumnemu kmetu, ki svojo kmeti�ko suknjo sle?e in za?ne gosposko nositi, da potem ni ne gospod, ne kmet. Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji, je podoben pogreti jedi, ki nobenemu zdrava ni; tak ?lovek svojega rodu �lahtne lastnosti pozabil in se slabostim privadi, in je, kakor preoble?en vran, od vseh zani?evan.

NE BODI VAS TEDAJ SRAM, DA STE SLOVENCI, TO NAJ BO VA�A ?AST!

Prizadevajmo si, vsak po svojem stanu, po�teno in prav po kr�?ansko �iveti, kakor so na�i predniki, stari Slovenci, �iveli. Slovenci so bili od nekdaj dobrega, usmiljenega srca; radi so potrebnim pomagali in sosedom dobro storili. Slovenci so bili od nekdaj pridni delavci, ki so polje marljivo obdelovali in �ivino lepo redili. Krivico komu storiti, jih je bilo strah. Poka�imo tudi mi, da smo PO�TENIH O?ETOV, PO�TENI SINOVI!

LJUBITE SVOJ ROD, SPO�TUJTE SVOJ JEZIK! ZA ?AST SVOJEGA JEZIKA VSAK PO�TENI MO� BOLJ SKRBI, KAKOR PO�TENI �ENIN ZA ?AST IN PO�TENJE SVOJE NEVESTE.�

Zakaj je to po?el ta veliki mo� Slovenec? Da bi spodbudil k narodovi zavesti, ker je �lo za na?rtno germanizacijo, ko naj spomnimo, da so �e leta 1500 vse ma�e na Dunaju potekale v slovenskem jeziku. Si lahko mislite, kam in �e ?ez smo bili naseljeni Slovenci! Tako je tudi tole zapisal in povedal ljubim Slovencem Anton Martin Slom�ek leta 1838.�

"Kdo je ponem?il Gorotana visoke planine in doline zelene ?astite koro�ke de�ele, v koji so svoje dni mogo?no gorotanski knezi gospodovali, kakor nanj pri?a jezer let stari kamniti prestol na starodavni ravnini poleg Gospe svete? Na grobu stare slave knezov prestol v zemljo leze na meji Nem?ije in na bli�njem holmu ?astita stolica Gospa sveta �e v Nem?iji medli, ali visoke gore Grebenca in Ka?ji vrh, Golovica in Svinja sta v nebo kipe?e pri?e, da so svoje dni Slovenci po njih ko�atih livadah svoje ?rede pasli in z njih vi�in v sosednjo Tirolsko, Solnogradsko in Avstrijansko gledali in popevali gorske popevke, kjer sedaj ni slovenskega glasu ni ve? ?uli. Bistrice po vseh krajih Nem?ije po slovensko ro�ljajo, se v Dravo, Muro in Murco odmevajo, pa po njih bregovih ni ve? Slovencev, ki bi razumeli, kaj jim velijo reke in potoki, v starodavnih ?asih po slovensko kr�?ene.

Koro�ke Brezje in �tajerski nem�ki Gradec naj pripovedata v mno�ini veliko varo�ev, trgov in vasi po nem�kih krajih, da so jih Slovenci stavili in v njih prebivali, v kojih so zdaj samo Nemci doma. Kaj so o?itni sovra�niki nekdanje Slovence po vseh teh krajih pobili in si po krvavem boju osvojili vse te slovenske lastnine? Nem�kutarji so jih po malem Nemcem prodali ter sebe in svojo deco ponem?ili.

Tako je postal Ka?nik - Schlangenberg. Ostrovrhar pa Scharfenberg. Taka je �ega nem�kutarije starodavnih in na�ih ?asov...

Kdo je ponem?il na�a slovenska mesta, v katerih so stari ?astitljivi me�?ani sicer nem�ko besedo znali, pa tudi poleg nem�ke lepo slovensko govorili, do sedanjega rodu lepo slovnsko molili in poslu�ali Bo�jo besedo? Dana�nja mladina se u?i poleg nem�ke gostokrat tudi francoske besede, svojega doma?ega jezika pa ne zna, kakor bi bil vseh spo�tovanih jezikov zavr�ek. Kdor ponem?uje �e neprenehoma na�e slovenske trge ter sela in po nem�?ini zeva kakor klopotec po vetru, reko?: le nem�ko, le nem�ko!

Vse to nem�kutarji delajo, ki slovenske zemlje kruh zau�ivajo in pijejo vince slovenskih goric, slovenski naroda pa zasramujejo in napeljujejo proste Slovence nem�kovati in nem�ko vsaj na pol hrustati. Tako se ponem?ijo posli slovnskih roditeljev, ki se nem�kutarjem v slu�bo podajo. Svoje dni so se od takih pestrn in hi�en gosposki otroci slovenske besede igraje u?ili; ako pa zdaj tako srako po slovensko nagovori�, ti bo po nem�ko odgovor dala. Takim nem�konam bo�ja beseda po slovensko dalej ne dopade, ne veselijo jih slovenske pesmi; celo moliti po slovensko je takih sram. Slovensko Bogu slu�iti pozabijo, nem�kega se dosti ne nau?ijo in gostokrat z besedo materno tudi �ivo vero izgubljajo, da se usmili Bogu!

Kaj ho?ejo nem�kutarji slovenskemu narodu storiti? Drhal �elijo v du�ni temi pustiti, svojim izvoljenim pa nem�ko kulturo ali omiko vsiliti, naj bi ubogo ljudstvo za nos voditi - ho?ejo, naj bi Slovenci tiho djali, da bi jim doma?e blago jemali in jih ponem?ili. Tako so svoje dni sovra�ni Tur?ini delali.

�

�

Dunaj

AVSTRIJCI SO PONEM?ENI SLOVENCI

�

Ekipa OPS

�