Boljševizem se je pojavil leta 1903, ko je prišlo v ruski komunistični partiji do razkola med Leninom in Martovom. Radikalni Lenin, ki je zagovarjal trdo roko izvajanja komunistične revolucije, je s svojimi boljševiki zmagal, rival Martov, ki je zagovarjal mehkejše pristope, je bil s svojimi manjševiki poražen.

Leninov nauk je veleval, da bo boljševistična revolucija uspešna samo, če boljševiki v državi, v kateri jo izvajajo, umorijo najmanj 10% najboljših ljudi, ki so cvet inteligence, razvoja in napredka naroda. Boljševiki Broz, Kardelj, Kidrič, Maček, Ribičič in drugi, ki se izšolali na boljševistični šoli Đerđinski in so organizirali OF (beri boljševistično revolucijo), so ta Leninov nauk dosledno izvajali ves čas zlorabe NOB in še posebej takoj po drugi svetovni vojni leta 1945, ko so lezli preko deset tisoče trupel naših najboljših ljudi na totalitarno oblast in jih oropali življenj, dostojasnstva in premoženja.

Potem pa so po Stalinovem zgledu, ki je nadaljeval delo Lenina, organizirali vse tako, da so s svojo politično policijo UDBO vzdrževali stalni strah v ljudeh, ki so molčali, delali udarniško in plačevali davke in samoprispevke. To je boljševistični duh, ki se ga Slovenci nismo otresli niti leta 1990, saj so se boljševiki na prehod iz odkritega enoumja v t.i. demokracijo zelo dobro pripravili in si nadeli maske te demokracije. Miselnost v njihovih glavah je ostala povsem enaka kot je bila od samega začetka, ko se je na teh tleh sploh pojavila.

Najlažje spoznamo boljševika tako, da vemo, kakšne so njegove karakteristike:

KARAKTERISTIKE BOLJŠEVIKOV

1. Sladkobesednost in površinski šarm – tendenca k milozvočnosti in uglajenosti; privlačnost, šarmantnost, gladek in tekoč govor. Šarm boljševika v nobenem slučaju ne vsebuje sledi sramu, niti strahu ali skrbi. Boljševiku nikdar ne zastane jezik.

2. Grandiozna samovrednost – velik napihnjen pogled na svoje sposobnosti s pretirano samozavestjo, močna trdoglavost, narcisoidnost in hvalisanje. Boljševik praviloma nikoli ne drži besede, niti se ne opraviči, ko ne naredi kar je obljubil, da bo storil.

3. Patološko laganje – lahko je umerjeno ali pretirano; v umerjeni formi bodo zviti, prebrisani, pretkani, skrivnostni.
V ekstremni formi: so goljufivi, lažnivi, zahrbtni, potuhnjeni, manipulativni in nepošteni.

4. Varanje in manipulacija – poslužujejo se vsakovrstnih prevar, da bi dosegli neko osebno korist. Krasi jih pohlep, napuh in predrznost.

5. Boljševik se nikoli ne pokesa za svoje zločine in nima občutka krivde – pomanjkanje občutka ali obzira za izgubo, bolečino in trpljenje žrtev; tendenca k ravnodušnosti, pristranskosti, hladnokrvnosti in popolno pomanjkanje empatije. So oholi, prezirajo in omalovažujejo svoje žrtve.

6. Plitki občutki – emocionalno siromaštvo, omejen obseg ali globina občutkov. Kazanje hladnosti, čeprav družba kaže ekstrovertiran značaj.

7. Neobčutljivost in pomanjkanje empatije – pomanjkanje občutkov do ljudi;  hladen, prezirljiv, brezobrazen, netakten značaj, ki pa ga skrivajo. Ko jih kdo pritisne ob zid z argumenti, takrat to jasno pokažejo in niso nikoli pripravljeni priznati, da se motijo, priznati zmoto in se povleči nazaj. 

8. Boljševiki imajo radi parazitski življenjski stil – namerna, manipulativna, sebična in finančna odvisnost od drugih. Niso sposobni in nočejo živeti od svojega dela, vedno vse uredijo tako, da živijo na račun drugih in za to ne izbirajo sredstev. 

9. Boljševik, ne spoštuje navadnih ljudi, vedno vas bo TIKAL, pa tudi, če vas je srečal prvič v življenju. Če vi vikate njega, mu to zelo godi, a on ne vika, ker se s tem čuti manjvrednega, vika pa vse, ki jih on določi, da jih je treba spoštovati. Vodje, ki so za kakšne tri stopnje višje kot je on sam na primer.

10. Zgodnji problem v obnašanju zaradi boljševistične vzgoje – razne vrste vedenja do 13. leta, vključno z laganjem, prevarami in drugim, a v šoli so vedno uspešni, ker je sistem narejen tako, da so favorizirani in tudi, če jim ne gre, boljševiki na položajih poskrbijo, da se jih potisne naprej. 

11. Impulzivnost – izvajanje nalog brez razmišljanja in dobrega planiranja, nesposobnost upreti se negativnim nagonom, pomanjkanje premišljenosti, nepredvidljivost in vedno izgovarjanje na druge, da niso stvari narejene.

12. Nesprejemanje odgovornosti za svoje postopke, za neopravljene naloge in napake – niso v stanju izpolnjevati svojih obvez in vedno najdejo za to izgovore kot tudi za napake in škandale, v katere so vpleteni ali odgovorni.  Pomanjkanje vesti, pomanjkanje predanosti delu, negiranje svoje osebne odgovornosti in poskusi manipulacije drugih.

13. Boljševiki  že od rane mladosti zaznavajo, da se razlikujejo od večine drugih ljudi. Imajo sposobnost, da se medsebojno prepoznajo in se družijo. V zvezi s tem spadajo med tiste, ki so vključeni v različnih tajnih ali poltajnih društvih. Glej društvo direktorjev in elite YES ali Forum 21 ali Društvo 11, Združenje Manager ipd… S pomočjo teh društev, podobno celicam raka napredujejo čez vse pore družbenega  sistema in zavzemajo ključne funkcije s protekcionizmom. Korupcija, klientelizem in nepotizem jim je normalna zadeva kot beli dan.

Kljub njihovim pomanjkljivostim v smislu psihološkega ali moralnega zavedanja ter etike, o kateri javno redno in vseskozi govorijo, boljševiki razvijajo neka svoja osebna znanja, katera si potem dajejo na razpolago samo svojim, kar je nekaj, kar ni običajno pri ljudeh z naravnim zdravim pogledom na svet.

Hitro se naučijo medsebojno prepoznati. Zavedajo se, da se njihov svet razlikuje od sveta, v katerem živi večina navadnih ljudi, ki nimajo privilegijev. Oni gledajo na nas z distance kot na neko eksotično manjvredno človeško vrsto, čeprav tega ne kažejo, ker igrajo ljudske osebnosti, ki da jim je mar za vsakega posameznika in to tudi ves čas razlagajo ter si s pojavljanjem med ljudmi, tudi reveži, brezdomci in ob naravnih nesrečah tako delajo reklamo ljudskosti. 

Postajajo eksperti za naše slabosti. Včasih izvajajo brezbrižne eksperimente nad nami.

Boljševiki nikoli ne morejo doumeti pogleda normalne osebe na svet, čeprav to velikokrat poskušajo. Rezultat njihovih naporov je zgolj njihova nenehna igralska vloga ali maska, izza katere skrivajo svoj boljševistični brezbrižen značaj, ki ga pokažejo takrat, ko pregloboko pogledajo v kozarec, ki jih sprosti ali pa, ko mislijo, da jih ne snemajo mikrofoni, ali pa, ko  jim prekipi, ko so potisnjeni v kot  in namesto argumenta uporabijo mišice. 

Za razliko od odprto agresivnih boljševikov, ki so to lahko bili še v odkritem boljševističnem režimu pred letom 1990, je veliko več tistih, ki po letu 1990 spadajo v skupino tako imenovanih skrivnih boljševikov. 

Glavne karakteristike so:

1. Vedno se prizadevajo, da se stvari delajo tako, kakor oni mislijo, da je potrebno. Vedno jim je najpomembnejša zmaga, položaj in denar. Vladati drugim. 

2. Ko gre za pridobivanje boljševistične moči, so ambiciozni in dominirajo nad drugimi. Vedno težijo na vrh, da kontrolirajo druge. Uporabljajo različne strategije, ki so se jih naučili do svojih vzornikov še iz časa enoumja, a jih prilagajajo zdajšnjemu času, da bi pridobili prednost pri medčloveških odnosih.

3. Trudijo se, da bi bili zelo kulturni, šarmantni in zapeljivi. Poznajo načine, kako dobro izgledati in kako zmagati. Vedno vedo, kaj vam govoriti z zelo izbranimi besedami, za kar redno obiskujejo retorične šole za vaš denar, da pozabite na svoj občutek v trebuhu, ki vam govori, da jim nikakor ne verjemite.

4. Boljševiki so zahrbtni, potuhnjeni, maščevalni…Zelo, tudi, ker imajo svoje službe za raziskovanje javnega mnenja, vedo, kako na vsaki človeški slabosti obrniti stvari v svojo prid, da se obdržijo in utrdijo svoj položaj. Če ugotovijo, da so zgrešili, vedo, kako ujeti človeka - narod v trenutku nezavednosti in nepripravljenosti. Če ugotovijo, da ste jih v nekaterih stvareh prekosili ali ste dobili več od njih, bodo poskušali situacijo preobrniti sebi v korist ali se vam bodo maščevali. Borbo ne smatrajo zaključeno, dokler sami ne zmagajo.

5. Z obzirom, da boljševiki nimajo vesti, ne obstaja nič, kar bi jih zaustavilo na njihovi poti. Razlikujejo pravilna dejanja od napačnih, vendar ne dovolijo, da jim kdo prekriža pot. Varajo sebe in druge v zvezi s tem, kar v resnici delajo. Cilj opravičuje sredstva, ne glede na posledice za soljudi. 

6. Izkoriščajo ljudi, s katerimi so v skupnosti. Na ljudi gledajo kot na šahovske kmete v igri.

7. Boljševiki pozivajo soljudi, naj gledajo naprej, ker naj bi bila zgodovina nepomembna. To seveda govorijo takrat, ko bi se s pomočjo raziskovanja zgodovine ljudje osvestili in bi spoznali, kakšne vse zločine so boljševiki počeli nad narodom v preteklosti. Ko jim ustreza in se hvalijo o svojih domnevnih (zlaganih) zaslugah za narod (na kakšnih svojih praznovanjih), pa pozivajo, naj vendar narod gleda v preteklost in na njihove (domnevne) zasluge.

8. Boljševiki so pogosto dobri strategi, izključno za svoje dobro. Večinoma so preokupirani z zunanjim izgledom, s formo, ker vedo, da ljudje zaradi njihovega kreiranja sistema nasedajo predvsem na zunanje forme. Ni pomembno  kaj boljševik pove, pomebno je kako pove, saj so povzročili pri večini, da se osredotočajo na izgled. Niso v stanju, da se kaj naučijo na osnovi lastnih izkušenj kot je to v primeru pri normalnih ljudeh.

9. Nimajo smisla za odločitve, kdaj je resnično potreben boj, niti mimogrede pa ne poznajo v boju s komerkoli »fair- play-a«. Za njih vsakdanje življenje predstavlja bitko in vsak, ki jim prekriža pot, ga imajo avtomatsko za svojega sovražnika. Obsedeni so z zmagami, vedno so voljni in pripravljeni na borbo za voljo ohranitve svojih pozicij in kopičenja materialnega.

10. Konstruktiven ali »fair« boj je njim nepoznan. Razumejo, da je vsak tak boj lahko prevelika zguba za njihov položaj ali žep. Po navadi pa so boljševiki premalo inteligentni in delovni, da bi se s komerkoli lahko spuščali v konstruktiven in pošten boj. Zato za svoje zmage uporabljajo laži, prevare in manipulacije ter mišice, ki so podprte z denarjem.

11. Boljševiki so sebični in egocentrični, ko to največkrat očitajo prav drugim, in celemu narodu razlagajo, da je narod sebičen in zavisten. Ne morejo razumeti, da nimajo pravice imeti vse, kar želijo, zato si vedno vzamejo, pa tudi, če za druge ne ostane nič. Po vsaki uspešni manipulaciji drugih njihov ego postaja vse večji.

12. Resnično nimajo spoštovanja do drugih ljudi, tudi ne občutijo empatije. Poznajo emotivne slabosti drugih ljudi. So mojstri, da izzovejo željene emotivne reakcije pri drugih ljudeh. Od tod tudi režirani protesti množic in izpeljava dirigiranih tudi krvavih revolucij in sprememb sistemov, ko vedno ostanejo glavni oni, pa tudi, če to počno iz ozadja preko svojih nameščencev v ospredju.

13. Boljševiki brezkompromisno kradejo ideje in intelektulano drugo lastnino navadnim ljudem in jo uporabljajo ter prodajajo, kot svoje domislice in ideje. O materialni lastnini, ki so si jo nagrabili pa ne bomo razglabljali, ker vemo kdo se je že leta 1945 naseljeval v vile z njihove strani pregnanih ustvarjalnih ljudi.

14. Boljševiki favorizirajo multikulturnost, spodbujajo in ustvarjajo razmere, da se avtohtono prebilvalstvo izseljuje v druge države, uničujejo tradicionalno družino in favorizirajo vse oblike drugačnih skupnosti. Favorizirajo in reklamirajo enako spolno usmerjenost. Favorizirajo in spodbujajo splav.

Ko boljševiki zasedejo ključne funkcije v sistemu vodenja države, takrat se prične proces »boljševizacije« naroda. Neki psihologi uporabljajo pojem »boljševiška trans personalizacija«. To pomeni, da gre za prenos boljševističnih lastnosti in načina razmišljanja boljševika na »normalne« ljudi.

Gre za spodbujanje preko šolskega sistema, medijev in na druge načine, da se še drugi nalezejo takega razmišljanja in delovanja, saj tako dosežejo, da jim veliko ljudi ne more ničesar očitati, ker so tudi sami podlegli kraji, laži in manipulacijam. Seveda navadni ljudje na malo, boljševiki pa na veliko.

Prenos simptomov te bolezni - raka na človeško populacijo se še posebej izvaja s pomočjo medijev, ki so pod njihovo kontrolo. Ta vrsta mentalnega programiranja se lahko prepozna po odsotnosti duše pri boljševikih urednikih in njihovih skrbno izbranih podložnih novinarjih.

Boljševika lahko odkrijemo s pomočjo grafološke analize in v vsakdanjem življenju, ko ga opazujemo kaj počne.  Ponavadi misli nekaj, govori nekaj drugega in dela povsem nekaj tretjega. Nima usklajenih misli, besed in dejanj.

Če bodo karteli, multinacionalke, korporacije, združenja, podjetja in države kadrovali osebe, ki so brez moralnih vrednot, ki so glavna značilnost za boljševike, na vodilna delovna mesta, lahko pričakujemo še večjo represijo take vodilne boljševistične elite. 

V razmislek in bodoče razumevanje ter ugotavljanje zakaj je Slovenije vse bolj zavožena država. Jo morda še vedno vodijo BOLJŠEVIKI?

Ekipa OPS