Brez spoznanja resnične preteklosti ni razumevanja sedanjosti!

 

 

Stran 49, Partijski sekretar, poglavje Partijski sekretar v zunanjem ljubljanskem okrožju

…V okrožju ni bilo bilo odbora OF, kjer Partija ne bi imela glavne besede, pa tudi drugače je vse odbore OF tako in tako vodila Partija. Partija jih je organizirala in jih vodila pod krinko OF. Vse moje partijsko delo je bilo v imenu OF, usmerjal pa sem člane Partije, ki so delali v odborih OF in jih tudi vodili. Koalicija v odborih je bila le na papirju.

Razlik med Partijo in OF ni bilo. Mi v Partiji smo delovali kot OF. Predsedniki odborov OF so bili povsod tudi člani Partije. Večina članov OF je bila prav tako članov Partije. …

 

Stran 57, Partijski cilji

 

…Linija, ki jo je izvajala partija, je bila zelo ostra. Edino vprašanje pri vsem je bilo, ali si za nas ali si proti nam. Srednje poti ni bilo. To se je pokazalo tudi po osvoboditvi. Razen Partije ni ostala nobena politična skupina. To je bil pravi boljševizem….

Stran 58, 59, Osvobodilna fronta

…Enakopravnih odnosov med  skupinami OF že od samega začetka ni bilo. Partija je bila vseskozi nad drugimi skupinami, v katerih so si prav tako prizadevali za socialno preobrazbo slovenske družbe, pri tem pa so si lahko samo želeli, da bi jih Partija upoštevala. Pod starim partijskim vodstvom bi bilo to še mogoče. Ko so vodstvo slovenske Partije sredi tridesetih let prevzeli mlajši, partijsko bolj izšolani in revolucionarno bolj zagreti, celo fanatični komunisti in se je komunistična ideologija zanesla tudi na univerzo, pa je slovenska Partija postala brezkompromisno revolucionarna. Kardelj, Kidrič in Kraigherji so po Titovem zgledu uvedli dosledno politiko agresivnega revolucionarnega boja, ki drugim nikakor ni bila pripravljena priznati enakopravnega statusa. …

Levo: Boris Kidrič, desno: Edvard Kardelj

Boris Kraigher

Sergej Kraigher

OF je bila vsaj na začetku zares široka antifašistična fronta, vendar je Partija v njej že od začetka izpostavljala svoje revolucionarne cilje, ki so postopoma postajali prepoznavnejši. OF ni bila samo politična organizacija. Njene terenske organizacije so bile predvsem v pomoč partizanstvu pri zbiranju orožja, hrane, obleke in denarja, pri propagandi, pri razširjanju partijske literature in nenazadnje tudi pri zbiranju pripadnikov in simpatizerjev OF ter pri agitaciji za odhod v partizane. Partija brez pomoči terenskih organizacij OF ne bi mogla uspeti. …

…OF se je v Partijo prelevila s tem, da so člani Partije, ki so bili v Partijo sprejeti v strogi tajnosti, prevzemali funkcije v OF. To je bila partijska igra, v kateri so pred javnostjo nastopali kot člani OF, v resnici pa so bili člani Partije. In kdor je bil član Partije, je moral izvajati, čeprav v tajnosti, partijsko linijo. Partija je bila med vojno ilegalna in zato se ves ta čas večinoma ni vedelo, kdo je njen član. Vse je bilo tajno in nihče niti po vojni ni smel govoriti, da je član Partije.

BROZ in Kardelj

Stran 67, Uboj Franca Straha

…Obračunavanje z nasprotniki se je začelo s partijsko diktaturo, ki je povzročila zaostritev, nočne aretacije, likvidacije. Kot posledica tega so se pojavile vaške straže. V ta namen je CK preko svojega aparata postavil ljudska sodišča. Vendar na njih ni odločalo ljudstvo, ampak skupina komunistov, ki je bila za to zadolžena. Na smrt ni obsojalo ljudstvo, temveč samo partijska skupina ljudi, ki so ji rekli »ljudsko sodišče«. Pri tem ni bilo v prvi vrsti vprašanje likvidacij kot takih, ampak vprašanje prevzema oblasti. Ni bilo vprašanje, ali bo OF ali ne bo OF. Tu je bil spor in Partija je morala začeti s terorjem. Belo gardo so ustvarili tisti, ki so ponoči odvažali ljudi in jih likvidirali. Kaj pa je lahko tako ljudsko sodišče obsodilo? Kje je bila v CK ljudska oblast? Tu je bila samo diktatura. In vse to so izvajali preko svojega partijskega aparata. …

Stran 69, Nastanek bele garde v zunanjem ljubljanskem okrožju

Ko v začetku okupacije bele garde ni bilo, so ljudje večinoma podpirali OF. Ne sicer vsi, ker so jo nekateri sprejemali z rezervo, pa vendar pretežni del. V Vidmarjevi tovarni smo imeli to srečo, da smo se dobro organizirali. Začetek diferenciacije med prebivalstvom so povzročile prve likvidacije in odkrit partijski boljševizem. Ko so vosovci likvidirali vplivne politične osebnosti, ki so bile proti takojšnjemu boju proti okupatorju in proti komunizmu, so bili partijski cilji razkriti. Partiji ni bil primarno za osvoboditev, ampak ji je šlo za komunizem, v katerem ni bilo prostora za druge politične stranke. …

Popit in BROZ

Stran 78, 79, poglavje Vodstvo partizanskega gibanja v Dolomitih

…Hodil sem v hišo, kjer se je zadrževal CK. Bila je dolga kmečka hiša, v kateri so bile pisarne in kuhinja, kjer sem včasih dobil hrano. Zraven so bile tudi čevljarska in krojaška delavnica ter intendanca. CK je imel svojega intendanta Povha, ki je velja za  najsposobnejšega intendanta v partizanih. Kar so mu naročili, vse je dobil. Če je bilo treba jajc, piščancev, klobas ali kaj drugega, je že nekje staknil. Če ni šlo drugače, je izsilil od kmetov. Povh je skrbel, da so v CK dobro jedli. Poleg kuhinje je skrbel tudi za delavnice, da so lahko vsi člani CK in IO OF imeli škornje in uniforme. Za člane CK in IO OF je bilo v vsakem pogledu dobro poskrbljeno. Za varnost so imeli v hišah in domačijah, kjer so živeli, bunkerje. Čez dan so imeli dobro postrežbo in dobro hrano, ponoči pa so se umaknili na varno v bunkerje. Če bi do česa prišlo, jim ne bi bilo treba niti bežati, temveč bi se lahko hitro poskrili v bunkerje. Vsi funkcionarji so jih imeli. Po kleteh in pod hišami domačij so bile skrite cele sobe. Vhodi so bili dobro zamaskirani. Ponekod je bila v bunkerjih vlaga, drugače pa so bili dobro opremljeni. V njih so imeli celo elektriko, na voljo pa je bilo vedno dovolj hrane.

Kakšno herojstvo in kakšno vodstvo sta bila to? Pravzaprav je bila to posebna kasta, ki je izkoristila rajo, ki se je bojevala, pa še sama ni vedela za kaj. Proti fašizmu? Kako? Zakaj pa so potem zapirali kmete in jemali njihovo premoženje? V Dolomitih se je uveljavila že prava boljševiška republika….

Stran 83, poglavje Krščanski socialisti in Dolomitska izjava

…Vrh Partije je držal vso oblast trdno v svojih rokah. Vodstvo je postalo bolj stalinistično kot sam Stalin. Stalinizem je bil tako v Sloveniji že med vojno. OF je sicer še naprej obstajala, vendar brez vsakega vpliva. Vse je vodila Partija.
Krščanski socialisti in ob njih tudi sokoli so se pridružili komunistom, ki so jih izrabili že pred koncem vojne. Niso jih prisilili, da se izločijo iz OF, temveč da se odpovedo svojemu bistvu. Po Dolomitski izjavi v OF ni bilo več zaveznikov. V Partiji so jim odkrito povedali, da niso stranka in zato tudi nič ne pomenijo, da pa lahko sodelujejo z njimi. OF je dokončno postala drugo ime za Partijo. Dejansko OF ni bilo več, ostala je samo še parola. Partija je iz OF prešla v odkrito diktaturo….

Stalin

…Partija se je odločno postavila kot avantgarda, ki ne dovoli nobene druge stranke. In ker je bila avantgarda, se je tega tudi držala. To je bila popolna partijska diktatura, ki se je pozneje zlagoma prenesla v diktaturo Ozne. (Pripis OPS, zaato je Partija pobijala TIGR-ovce, ki so se borili in organizirali NOB zoper italijasnki fašizem že veliko prej)

Kardelj, Ribičič, BROZ

Stran 89, 90, poglavje Žrtvovanje bataljona v Dolomitih

…Ko je prišla ofenziva, je bilo vojaško in politično vodstvo prvo v bunkerjih. To je bilo vedno najpomembnejše, usoda vojaških enot pa je bila drugotnega pomena. Ko so Nemci s Sv. Katarine in Toškega čela med ofenzivo spomladi 1943 zaprli mejo in so Italijani in belogardisti z južne strani zasedli dolomitsko območje in obkolili partizane, ki so varovali najvišje partijsko in politično vodstvo, je CK za svojo varnost žrtvoval cel bataljon. Veliko partizanov je padlo samo zato, da se je partijsko vodstvo pravočasno umaknilo in se poskrilo po bunkerjih.

Bataljon Dolomitskega odreda bi se napadalcem sicer lahko še umaknil, toda zaradi partijskega vodstva v neposredni bližini je ostal na svojem mestu. CK je ves bataljon namerno prepustil napadalcem, da so lahko vodilne strukture ostale nedotaknjene. Pred tem je tudi ves poveljniški sestav zapustil partizansko enoto. Med partizani, ki so varovali partijsko vodstvo in so bili prepuščeni bridki usodi, je bilo veliko ujetih, ranjenih in pobitih. Člani CK, IO OF in GŠ niso želeli ničesar prepustiti naključju. Več desetin partizanov so žrtvovali z izgovorom, da je obstajala nevarnost, da bi sovražnik našel bunkerje.

Partijsko vodstvo se je ohranjalo na ta način med vsako ofenzivo. Tako kot v Dolomitih je bilo že leta 1942 med italijansko ofenzivo v Rogu in tako je bilo tudi med nemško ofenzivo jeseni 1943 prav tam. Vodstvo je najprej zavarovalo svoje glave, partizani pa so bili prepuščeni predvsem lastni iznajdljivosti. Nihče iz CK in GŠ ni vodil partizanskih enot. Niti v Dolomitih niti na Rogu še vedeli niso, kje so.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj so v Dolomitih v bližini bunkerjev pustili tako veliko skupino partizanov. Ravnanje, ki je zahtevalo toliko mrtvih, je bilo zlasti za poveljnike v bataljonu nesprejemljivo. Ali je bilo to zavarovanje potrebno, da so člani CK v bunkerjih mirno jedli in pili ter čakali, da bo konec ofenzive? Sprašujem se, zakaj nihče do danes ni pisal kritično o teh stvareh. Zakaj so žrtvovali toliko partizanov?...

Stran 96, poglavje V drugi coni pri Popitu na Notranjskem

…Kdor je zbežal, je veljal za dezerterja in skrivača. Ob prvi priložnosti so ga likvidirali. Vseeno je bilo, kdo in kaj je. Vsak se je moral odločiti po načelu, ali si z nami ali si proti nam. Kdor ni bil z nami, je bil proti nam in s tem obsojen na smrt. Do prvih pobojev med Slovenci je prihajalo prav zato, ker Partija ni nikomur pustila, da bi svoje mišljenje in svojo nacionalno pripadnost izražal zunaj Partije in zunaj njene diktature v OF.

Stran 98, 99, poglavje Vojvodstvo

…V partizanih je najprej vladal kolektivni duh in medsebojna pomoč. Kdor je ukradel košček kruha, konzervo ali jajce, so ga ustrelili. Ko so štabi uvedli svoje kuhinje, je bilo s solidarnostjo konec. Najprej so dobili svojega kuharja in svojega intendanta v brigadnih in nato v bataljonskih štabih. Ko sem šel v četo, so še imeli nekaj, naprej pa je bilo vse lačno. Tako se je delalo in taka je bila partizanščina. In če je nekdo »spodaj« nekaj naredil, je bil to velik prekršek, medtem ko se »zgoraj« za to niso menili. V štabih jih je je skrbelo za druge reči. Kmalu so dobili krojače, da so komandantom šivali obleke….

Pedofil Broz (kliknite TUKAJ)

…Za štabi brigad so takšno stanje izkoriščali tudi štabi bataljonov. V štabih je bilo vedno dovolj hrane. Glavni intendant je vzel več partizanov in šel z njimi v vas, kjer so od ljudi zlepa ali zgrda izterjali hrano. Vojska je morala živet. Pobrali so toliko krompirja, toliko tega in toliko onega. Najprej in največ so pobrali tistim, za katere so menili, da so sovražniki OF. Odgnali so jim tudi živino in jih pustili brez sredstev za preživljanje. Tudi terenci so kaj prinesli, a navadni partizani so večinoma ostali lačni. Ko so bataljoni dobili svoje kuhinje, so vse, kar so po vaseh pobrali ljudem, najprej dobili v štabu. …

Stran 119, 121, poglavje Mačkova pot k Titu v Drvar

Ivan Maček - Matija

Med Mačkovo odsotnostjo sem hodil po njegovem naročilu vsak teden s kurirjem v Rog v CK in tam poročal o stanju na oznovski bazi na Stražnjem vrhu. Njihova baza v Rogu ni bila daleč. Ko sem šel prvič, sem bil naiven, ker sem mislil, da je demokracija, in zato sem pogorel. Na partijskem sestanku v CK, kjer so bili Kidričeva, Šentjurčeva, Leskošek, Marinko, itd., sem navedel pritožbe in stališča članov partijske organizacije Ozne s partijskega sestanka, ki sem ga vodil na Stražnjem vrhu. Proti Mačku je med oznovci nastalo precejšnje negodovanje, kajti njegov način vodenja je bil diktatorski. Člani Ozne so bili nezadovoljni predvsem zato, ker v Ozni ni bilo partijske demokracije. Pritoževali so se, ker na Mačkove odločitve ni smel nihče več nič reči, kaj šele odgovarjati. Vsak predlog iz baze je Maček takoj zavrnil. …

…Po Mačkovi vrnitvi iz Drvarja je prišlo do prave organizacije Ozne v Sloveniji. Maček je prišel s Titovim naročilom, da jo je treba razširiti in z njo prevzeti nadzor nad armado in nad političnim terenom. Po Mačkovi vrnitvi je bila zato v Ozni ena prvih nalog izpopolnitev oznovskega aparata. Treba je bilo pridobiti povsem nove kadre. Tito je Mačku v Drvarju maja 1944 dejal, da se bliža konec vojne in da bo imela Ozna zelo pomembno nalogo pri prevzemu oblasti. Maček se je s Titom o teh stvareh pogovarjal neposredno in je Titove ukaze in ozračje iz Titovega štaba osebno prenesel k nam. Tito mu je prav tako posredoval mnenje in nasvet sovjetske misije, da je treba ob koncu vojne  čim več političnih nasprotnikov pobiti, da z njimi niti tožilstva niti sodišča ne bodo imela nobenega opravka več. Tito je s pomočjo sovjetske misije odločil, da za politične nasprotnike ni milosti, da zanje ne bodo uporabljali sodišč, da ne bo sodb, ampak da bodo samo likvidirali. In tako se je potem dejansko dogajalo.

 

Stran 123, poglavje Oznovska baza na Stražnjem vrhu (Nad Črnomljem)

…Na oznovsko bazo na Stražnji vrh, ki je bila v strogi konspiraciji, ni prišel nihče, samo tisti, ki smo delali na njej. Prehoda ni bilo. Vsenaokrog so bile straže. Tujca ni bilo, ni mogel priti. Maček je bil nedostopen. Izjemoma so na bazo prihajali nekateri člani CK, med njimi zlasti Kidrič, njegova žena Marjeta, Leskošek, za Partijo najbolj zanesljivi iz IO OF ter sovjetska misija, ki je bila v Beli krajini. Prišli so samo tisti, ki jih je povabil Maček. In to so bili lahko samo stoodstotni komunisti.

Stran 132, poglavje Ivan Maček – Matija

…Ker je Maček imel pooblastilo CK, da organizira Ozno in jo samostojno vodi, je lahko delal samovoljno. Brez njega kot načelnika Ozne za Slovenijo se ni zgodilo nič. V CK so se ga bali. Zaradi svoje agresivnosti in odnosa do CK je avtoriteto priznaval samo Kardelju, Rankoviću in Titu. Drugih ni upošteval.  Za sebi enake je sprejel tiste, ki jim je bilo izključno samo za revolucijo in komunizem….
…V Mačku je prišla do izraza nizka etična vrednost človeka, ki je dobil v roke oblast. …

Stran 139, 141 in 142, poglavje Vstopanje v Ozno in oznovski kader

…Pri tem delu sem spoznal, kakšni kadri so prihajali v Ozno. Podlaga za sprejem v Ozno je bila, da je bil kandidat pripravljen sovražnika Partije likvidirati, in to ne na fronti z orožjem, ampak drugače, v svoji okolici ali kjerkoli. Ozni so bili potrebni preprosti in predani ljudje, samo da so izvajali ukaze in partijsko linijo in da so bili pri tem pripravljeni ubijati. Maček mi je dejal, da mora biti oznovec človek, ki je pripravljen sovražnika, pa naj je to sorodnik ali kdorkoli, tudi likvidirati. Po njegovem je bil oznovec človek brez duše, ki je pripravljen izvršiti to, kar Ozna od njega zahteva. Zaradi tega je Ozna v svoje vrste novačila morilce – ljudi, ki so bili pripravljeni ubijati….

V Ozno so prišli preizkušeni likvidatorji. To so bili ljudje, ki so imeli krvave roke. In tudi temelj, na katerem je Maček gradil Ozno, je bil krvav. Oznovci, od Mačka naprej, so imeli krvave roke. Nagnjeni so bili k pobijanju. More in Šilih sta uživala, ko sta pobijala celo partizane. Krvniki so bili srž Ozne, Ozna pa morilska banda, prepojena z duhom boljševizma in stalinske brezsrčnosti.

…V kratkem času je bilo organiziranih več tisoč oznovcev. Delovali so povsod, po brigadah in na terenu. Do konca vojne je aparat postal tako velik, da med vojno niti Italijani niti Nemci niso imeli takšnega.

Stran 145, poglavje Preskrba Ozne v Beli krajini

…In čeprav je prebivalstvo v Beli krajini trpelo veliko pomanjkanje, smo bili v Ozni z vsem dobro preskrbljeni. Lakote nismo občutili. Zjutraj smo zajtrk začeli z žganjem. Med raznovrstnimi živili smo imeli na razpolago klobase, jajca in kruh, ki so ga kmalu pekli tudi v Črnomlju. Opoldne smo imeli dobro kosilo, zvečer pa dobro večerjo. Imeli smo vina in vsega je bilo dovolj. Intendant nam je vozil ogromne količine hrane. Ni mi bilo jasno od kod. Poleg tega, da smo ljudem hrano jemali za ničvredno posojilo, smo jo tudi kupovali. Maček je imel denar. Plačevali smo z dolarji, če je bilo treba. Ne vem, kje jih je Maček dobil, kajti o tem ni nihče govoril niti spraševal, toda nekajkrat mi jih je dal, da sem za bazo kupoval prašiče.

Stran 147, Knoj

…Ko se je organizirala enota Knoja (opomba: izvršilni organ Ozne za aretacije in likvidacije političnih nasprotnikov Korpus narodna obrane Jugoslavije), so njene kadre zbrali iz partijske organizacije. V vsaki enoti divizije je bil partijski komite divizije, v brigadi partijski komite brigade in v bataljonu prav tako. V partijskih komitejih partizanskih enot je potekalo močno politično delo in Partija je vsakega člana preverila v bojih. Samo preverjene kadre je nato poslala v knojevske enote. Knoj je bila elitna vojska Ozne in Partije. V enotah Knoja so bili najzanesljivejši partijski in skojevski kadri in najboljši kadri iz bojnih enot. Partijsko vodstvo in Ozna sta divizijo Knoja pripravila za njene najpomembnejše naloge pri prevzemanju oblasti ob koncu vojne. Partizanska vojska za posebne naloge ni bila najbolj zanesljiva, v Knoju pa so bili izbranci, od stražarja do komandanta. Komandanti so bili najbolj preizkušeni komunisti in likvidatorji. Če ni bil skojevec ali član Partije, ni mogel biti član Knoja. V štabih knojevskih enot so bili vsi prekaljeni komunisti….

Stran 148, Kartoteka političnih nasprotnikov

Ko se je najvišje jugoslovansko partijsko vodstvo začelo zavedati, da se nepreklicno bliža konec vojne, je Ozni med pomembnejšimi nalogami, s katerimi se je pripravilo na prevzem oblasti, poverilo pripravo posebne kartoteke nasprotnikov komunistične partije, ki so bili predvideni za aretacije in likvidacije….

Huda jama pri Laškem

Stran 149

…Pred koncem vojne je bilo v kartoteki več kot 17 tisoč registriranih nasprotnikov komunizma. ..

Slovenska Ozna je zvesto izvajala to, kar je bilo sporazumno sprejeto v dogovoru s sovjetsko obveščevalno službo leta 1944. Ko je rdeča armada na vzhodni fronti napredovala na vsej črti, so se obveščevalne službe že pripravljale na obdobje po koncu vojne in na prevzem oblasti. Zaradi tega je Ozna pohitela s svojim delom. Na Stražnjem vrhu se je to pokazalo s tem, da so oznovci, ki so bili v oddelku za pripravo kartoteke, delali tudi ponoči.

Huda jama

Seznami političnih nasprotnikov, predvidenih za likvidacije, so bili narejeni za vso Slovenijo. Tako kot je centralna Ozna na Stražnjem vrhu zbrala podatke za območje predvojne Slovenije, sta pred koncem vojne tudi v Ozni v Trstu in Gorici za svoja območja s svojim aparatom zbrali kartoteko nezanesljivih in nevarnih oseb, ki so jih predvideli za likvidacije. Ker se je kartoteka stalno dopolnjevala, do konca vojne so namreč nenehno prihajali novi seznami, je število predvidenih za likvidacije do konca vojne gotovo krepko preseglo število 20 tisoč. Z izpopolnjeno kartoteko je Ozna pripravljena čakala na konec vojne. Za povojno obdobje si je precej olajšala delo. Seznami za aretacije so ji bili pri roki. Na podlagi kartoteke je takoj po prihodu v Trst, Gorico, Ljubljano in druga mesta in kraje izvedla obširne aretacije, ki so trajale več dni ponoči in podnevi, dokler seznamov iz kartoteke niso izčrpali. Scenarij za konec vojne je Ozna pripravila že veliko prej v Beli krajini.

Stran 153, Komandant Stane

…Pogreb je v celoti potekal pod mojim nadzorom in vse je bilo opravljeno tako, kot je ukazal Maček. Najprej je bilo slovo v Črnomlju, potem pa smo ga odpeljali na pokopališče, kjer so bili izkopani trije grobovi. Z dvema spremljevalcema smo vse tri žrtve pripeljali na pokopališče. Trije grobovi, drug poleg drugega, so bili pripravljeni. Ko so bile pogrebne slovesnosti končane, je Ozna izpraznila pokopališče. Ljudje so odšli in straža je pokopališče zaprla. Zasuli smo trupli komandantovih spremljevalcev, prav tako tretji grob, ki pa je ostal prazen.

Komandant Stane

Komandanta namreč nismo položili v jamo, temveč smo ga naložili na manjši italijanski tovorni avtomobil. Obložili smo ga z deskami in krsto pokrili z odejami, da se ne bi videla. S tremi spremljevalci in šoferjem smo ga odpeljali proti Semiču v Rog. Pred naseljem smo zavili proti Rogu, kjer smo iskali prostor za pokop. Vozili smo po ozki gozdni cesti, ki so jo kmetje pred vojno uporabljali za spravilo drv, med vojno pa jim tega nismo več dovolili.

Ob cesti globoko v Rogu smo poiskali z grmovjem poraslo dolino. Ker je bilo vsenaokrog veliko skalovja, smo truplo odnesli do njenega roba, kjer je bilo malo več zemlje. Tam smo izkopali meter globok grob in ga položili vanj. Pet nas je bilo tam in vsi smo jokali. Mislil sem: »O, človek, nikdar več te ne bo od tod.« Nemogoče je, da bi ga pozneje kdo našel. Ni mogoče. Niti jaz, ki sem ga pokopal, ga ne bi več našel. Leta 1952 pa naj bi ga bili vseeno našli. A to zagotovo ne drži. Po osmih letih v Rogu…gozd se vendar tako hitro spremeni. Kako naj bi ga našli po tolikšnem času? Nihče ga ni mogel najti. Komandant Stane nikdar več ni mogel priti od tam.


Stran 159, Anglo-ameriška misija v Beli krajini

S primorskimi padalci, ki jih je bilo več sto, se je Ozna posebej ukvarjala. Ker je bilo njeno delo tajno, se njen odnos do njih ni kazal neposredno. Najprej jih je izolirala, jih obkrožila s svojimi agenti in o njih zbrala vse podatke.  Oznovci so jih nato zaprli in iz njih izvlekli razne podatke in priznanja, da so se jih lahko znebili in jih likvidirali.. Ozna je vse zaprla, zasliševala in likvidirala.

Stran 163, Izbranci akademije Dzeržinski

Ko so  v najvišjih sovjetskih vojaških in političnih krogih leta 1944 slutili konec vojne, je prišla iz Titovega štaba v Belo krajino pobuda, da se domači oznovski kadri pošljejo v Sovjetsko zvezo na šolanje.  Vprašanje šolanja domačih kadrov so načeli že  ob Mačkovem obisku pri Titu v Drvarju. Kakor so v pričakovanju konca vojne, sovjetske zmage in likvidacij političnih nasprotnikov ustanovili Knoj in Ozno, so načrtovali tudi »primerno« šolanje domačih kadrov za najpomembnejše in najodgovornejše naloge pri prevzemanju oblasti. …

Dokumentarni film, ki ga si ga je vredno ogledati, ko že v začetku govori o Leninoivi doktrini pri izvajanju boljševistične revolucije, ko poravi, da je ta lahko učinkovita samo, če revolucionarji umorijo vsaj 10% ključnih ljudi v državi. Intelektualcev, izobražencev, toranarajev, obrtnikov, duhovnikov in drugih, ki razmišljajo s svojo glavo.
(Za ogled filma kliknite na sliko golootočana)

 

Stran 166, 167, Oznovski zapor v Beli krajini

…Ko je bila ofenziva in smo se morali iz Bele krajine umakniti, so zapor v Črnomlju izpraznili. Kam naj bi peljali ujetnike, ko je pred ofenzivo iz Bele krajine vse, kar je bilo partizanskega, zbežalo? Zapor so morali izprazniti. Po Mačkovem ukazu sem takrat odgovarjal za našo bazo s Stražnjega vrha, toda tega, kar se je zgodilo z zaporniki, nisem vedel, ker v zapor nisem odhajal. Nisem vedel, kam so jih odpeljali, zvedel sem samo to, da so izginili. Ali je mogoče zapornike med ofenzivo umakniti na varno? Druge možnosti, kakor da so jih likvidirali, ni bilo. Med našim umikom iz Bele krajine se je za zaporniki v Črnomlju izgubila vsaka sled.

Partija je že od vsega začetka na različne načine poskušala opravičiti poboje, ki jih je zagrešila. Eden od načinov, s katerimi so uprizarjali prave farse,  so bila t.i. ljudska sodišča in v partizanih partizanska vojaška sodišča. Z ljudskimi sodišči, ki jih je postavila in vodila Partija, je partijski vrh obračunaval s svojimi političnimi nasprotniki. Na podlagi odločb partijskih sodišč je tudi Ozna pobila veliko ljudi. …

…Ni bilo pravnikov, žrtev pa največkrat niso niti zasliševali, ampak samo likvidirali. Kdor je bil spoznan za sovražnika, je imel samo eno možnost – likvidacijo.
Z zakonom, ki je bil samo na papirju, je Partija poboje legalizirala. Za likvidacijami je med vojno stal Polič, ki je ljudska sodišča postavil za legaliziranje likvidacij. Vse likvidacije so izvrševali tajno. …
…Prej in pozneje so pobijali v imenu ljudstva.

Mitja Ribičič


Stran 186, V Ozni ob koncu vojne, poglavje V Trstu

…Poleg vseh načelnikov oddelkov Ozne, ki so z Mačkom prišli iz Bele krajine, je bilo tukaj tudi vodstvo Ozne za Trst in izbranci iz akademije Dzeržinski (Mitja Ribičič in drugi). …

Stran 191, Prihod v Ljubljano

Ko je Ozna prišla v Ljubljano, je bilo v Slaviji veliko stanovalcev, tudi še iz časa gestapa. V Slaviji so prespali ljudje, ki niso imeli stanovanja, razni načelniki, bilo je veliko praznih sob in tudi dobro opremljenih stanovanj.  Nismo jih takoj izselili, vendar se je izseljevanje kmalu začelo; Maček je Slavijo kmalu izpraznil. Sovjetska misija je skupaj z Ozno zasedla celo Slavijo. Sovjetska misija je Mačku še naprej svetovala. Ob Mačku je tedaj s Sovjeti najtesneje sodeloval Mitja Ribičič, ki se je vrnil z nekajmesečnega »študija« na akademiji Dzeržinski v Moskvi. Sovjeti v Slaviji so bili tudi predstavniki sovjetske armade in so se med drugim ukvarjali z vračanjem protikomunističnih pribežnikov z območja Sovjetske zveze, ki so se pod okriljem Nemcev bojevali proti Sovjetom in so jih zavezniške britanske sile zajele na Koroškem v Avstriji. Izročitev teh ljudi sovjetski armadi v prvih povojnih dneh je potekala prav prek sovjetske misije v Ljubljani. V Slaviji so bili svetovalci Ozne vse do resolucije informbiroja. Za vstop v stavbo je bilo potrebno dovoljenje. Če so prišli na obisk domači, sem se moral z njimi srečati zunaj Slavije. V njej so se odločale usode stotisočev ljudi.

Slavija

Slavija je za nekaj tednov postala moj novi dom. Tukaj sem dobil nove zadolžitve, tukaj sem spal in stanoval. Odgovoren sem bil samo Mačku. Zaradi vsakodnevnih obveznosti se v stavbi čez dan nisem prav veliko zadrževal. Prihajal sem predvsem zvečer, da sem prespal, zelo redko tudi popoldne. V stavbi je bilo na stanovanju tudi veliko drugih oznovcev. Maček je bil v zgornjem nadstropju, kjer je imel stanovanje in dve kuharici. Ker ni bilo druge kuhinje, smo tudi drugi prihajali k njemu na kosilo in sedeli smo skupaj z njim za veliko in dolgo mizo.

Hrana je bila zelo okusna; v hotelu ni bilo take. Vso oskrbo smo imeli pri Mačku, kajti prvo plačo smo dobili šele septembra. Vedno je bilo dovolj konjaka. Pili in jedli smo, kolikor smo hoteli.
Imeli smo svoje trgovine, v katerih smo raznovrstno blago in hrano dobili zastonj. Veliko stvari je bilo od Unre, drugo pa je Ozna zaplenila v trgovinah na Zaloški cesti, okrog šempetrske cerkve, na Lipičevi ulici itd. Vse zaplenjeno blago je prevzel Apih in pri njem smo se preskrbovali vsi oznovci. Veliko stvari smo nosili tudi svojim sorodnikom. V prtljažnik avta sem naložil, kolikor sem le mogel: meso, riž, mast, itd. in odpeljal svojim.

Stran 192, 193, Mačkov pomočnik za ekonomske zadeve

…Maček je zahteval popolno predanost. Njegove ukaze je bilo treba izpolniti natančno in brez ugovora. S preskrbo Ozne sem po prihodu v Ljubljano začel tako, da sem začel krasti. Šlo je počasi. Z ekipo oznovcev, ki so mi jo zaupali, smo kradli po trgovinah. Imel sem tri avtomobile, spremljevalce in svojega šoferja. Ker sem se po Ljubljani potikal že med vajeniško dobo, sem vedel, kam in h komu je treba iti….

…V moji pristojnosti so bila tudi vsa stanovanja. Ozna jih je najprej zaplenila tistim, ki so zbežali ali so bili v taboriščih in zaporih. Ključi vseh teh stanovanj so bili pri meni v Slaviji. Za ljudi, ki so bili v Ozni ali pa na visokih partijskih položajih, je bilo treba preskrbeti stanovanja. Hodili so si jih ogledovat, po ključe so prihajali k meni, vendar so jih pogosto tudi vračali, ker so želeli najboljša stanovanja. Ker je veliko ljudi zbežalo, veliko stanovanj pa je Ozna zaplenila, je bilo na razpolago zelo veliko stanovanj.

Spomenik Borisu Kidriču, ki stoji še danes


Stran 196, Mačkovi sodelavci maja 1945

…Oznovci smo bili privilegiranci. Ko so začeli izplačevati prve plače, so bile največje v Ozni. Vse smo dobili zastonj. Imeli smo protekcijo, selili smo se iz stanovanja v stanovanje, iz vile v vilo, nabavljali pohištvo, ne da bi ga plačali. Prebivalstvo je to početje zelo motilo. Ko sem po prihodu v Ljubljano vodil plenilske pohode, nisem mogel iz Slavije pri glavnih vratih, temveč sem šel zadaj na dvorišče in nato v avto. Hodil sem okrog trgovcev, ki so kmalu vedeli za nekega podpolkovnika. Vedeli so, da jemlje kamione blaga in med sestavljanjem računov  izginja. Zverinsko in primitivno je bilo vse to. To je bil Mačkov način….

Stran 197, Ozna prevzame vso oblast

…Iz OF je izšla diktatura Partije, ta pa je prešla v diktaturo Ozne. Potem je Ozna vse pozicije držala v svojih rokah….
…Brez Ozne se ni dalo ničesar več narediti….

Stran 199, Aretacije in zapori

…Glavni zapor v Ljubljani je bil zares oznovski, popolnoma izoliran. Ozna ga je imela trdno v svojih rokah. To je bil najstrožji zapor z bunkerji. Poleg tega je Ozna v vsakem večjem mestu imela še druge zapore….

Stran 205, 208, Množični povojni poboji

…Po stopnicah in po hodnikih v Slaviji se je javno govorilo, da je bilo do konca junija 1945 likvidiranih že okrog  40 tisoč ljudi. …

Z vse sezname je bil odgovoren Ribičič in s tem tudi za usodo tisočev ljudi. Ribičič je točno vedel, koliko je vojnih ujetnikov po taboriščih. Dobil sje sezname iz Štajerske, iz Šentvida, iz vseh taborišč torej. Ribičič in Maček sta skupaj odločila, seznam so poslali Knoju in Knoj je bil zadolžen za transporte (npr. iz Šentvida do Dravelj, od tam pa naprej v Kočevje). Na podlagi Ribičičevega predloga, koga je treba likvidirati, je Maček to potrdil. Gladko je priznal in odredil likvidacijo. Ribičič je izvajal praktično vse. Bil je tudi najbolj obveščen, kako je v zaporih in taboriščih, kako so polni. Taborišča likvidacij niso nikoli izvajala samostojno, ampak samo prek centralne Ozne za Slovenijo. Likvidacije so bile organizirane in ljudi niso pokopavali na pokopališča, temveč so jih metali v jame. …

Likvidacije so se vedno izvrševale v največji tajnosti. Čeprav sem bil v Ozni, nisem vedel, kdo jih izvaja in kje, ker nisem bil v operativnih linijah. O tem se je med oznovci bolj šušljalo kot govorilo. Zelo redki si upajo o tem sploh kaj govoriti. Za vojaške enote jugoslovanske armade, ki so prišle z juga, se ve, da so sodelovale pri likvidacijah. Ne vem pa, kakšen je bil njihov delež v celoti. Milka Planinc je bila na primer politična komisarka Dalmatinske brigade, za katero je znano, da je sodelovala v obsežnih pobojih.

Stran 209, Množični povojni poboji

…O najtesnejšem sodelovanju slovenske Ozne z eksekutorji političnih nasprotnikov takoj po vojni ni bilo nobenega dvoma. Ozna je vse vodila. Kako pa naj bi sicer v Slovenijo prišli ljudje iz Hercegovine ali Dalmacije, ki bi se v trenutku znašli in vedeli za vsa brezna, v katera so množično metali pobite ljudi? Kako naj bi Srbi vedeli za te jame? Brez Ozne, ki je vedela vse podrobnosti tako o breznih kot tudi o ljudeh, ki so jih streljali, armada z juga ne bi mogla tako ravnati. …

Stran 210, Grobišče v Brezarjevem breznu v Podutiku

Potem ko sem se vselil v svoje novo stanovanje v  vili nasproti stadiona,me je Maček poklical in rekel: »Poslušaj ti, prečitaj!« Pokazal mi je manjši listek in nadaljeval: »Prebivalci vasi Podutik se pritožujejo.« Še izpred vojne sem vedel, da je blizu Brezarjevega brezna pri vasi Dolnice tekel potok. Vaščani so se pritožili, da so imeli najprej krvavo vodo, zdaj pa naj bi jim poginile nekatere živali, prav tako pa naj bi se okrog širil strašen smrad. Maček mi je zato naročil, naj grem to pogledat.

Odšel sem skupaj s svojim spremljevalcem, z zdravnikom, majorjem Turnom in šoferjem. Ko sem vaščane povprašal, če so se  res pritožili, so mi prikimali, me napotili k vodi in mi rekli: »Ja, kar poglejte.« Voda je zares zelo smrdela, potok pa ni bil velik. Ko sem se zanimal, od česa smrdi, so dejali, da ne vedo, da pa so v začetku maja po odhodu Nemcev v bližini slišali streljanje. S spremljevalci smo šli v smer, ki so nam jo vaščani pokazali in od koder naj bi se slišalo streljanje. Po približno sto metrih smo videli gozd in nekaj čistine. Vse naokrog je bilo polno lastovk, ki so neprestano letale gor in dol pa spet gor in dol. Bilo je vse polno mušic in tako močan smrad, da se breznu nismo mogli približati in ugotoviti, za kaj gre.

Vrnili smo se v Slavijo, si nataknili maske na obraz in z njimi le prišli do brezna. Še vedno je zelo smrdelo. Tudi maska je strašno smrdela. Videl sem, da je nekaj minirano. Drevje je bilo obrnjeno navzdol, na njem pa so bile velike skale. Okrog je bilo vse steptano, zminirano in posuto z živim apnom. Bilo je grozno. Znova sem se vrnil v Slavijo in o vsem poročal Mačku. Razložil sem mu, da so tam grozne stvari: da so trupla in zelo močan smrad.

Po Mačkovi reakciji na moje poročilo sem razumel, da so mu te stvari že znane. Zdelo se mi je nekoliko nenavadno in sem ga vprašal: »Kaj naj naredim?« On pa se je zadrl name: »Kaj, odpreti je treba, pogledati in pobrati!« Niti pomislil nisem, da mu ugovarjal. Vrnil sem se k breznu, dobro pregledal in razmislil, kako bi to strašljivo delo lahko izvedli.

Za tehniko je v Ozni skrbel Apih. V Šiški je zasedel večje podjetje, ki se je ukvarjalo s popravili in različnimi mizarskimi deli. Na razpolago je imel veliko lesa in strojev, zanj pa so delali tudi zaporniki v prisilnih delavnicah. Zato sem najprej odšel k njemu. Povedal sem mu, kakšno nalogo sem dobil od Matije, in mu razložil, da za začetek del potrebujem 15 do 20 metrov dolge smreke. Apih je zato poslal v Borovnico več svojih delavcev in ti so jih kmalu pripeljali. Maček mi je tudi naročil, naj grem v Šentvid in iz taborišča vzamem nemške ujetnike, ki bodo to delo opravili. Šel sem tja in prevzel okrog 60 nemških ujetnikov, ki so bili fizično videti dovolj močni. S četo vojakov smo zastražili okolico brezna in nato poslali nemške ujetnike na to strašljivo delo. Najprej so očistili dostop k breznu, nato pa postavili oder. Pri Apihu sem za to delo dobil tudi ves drug potrebni material: stojala, nosila iz pločevine in dvigala, s katerimi so vlekli trupla iz jame.

Nemški ujetniki najprej niso hoteli delati. Prinesli smo jim hrano, ki jo je sicer imel Knoj, jim dali žganja, potem so začeli. Bili so pač ujetniki in jim ni preostalo drugega. V neznosnem smradu so prenašali iznakažena in razpadla trupla v nekaj sto metrov oddaljeno dolino in jih polagali ter zasipali v skopane jarke. Prav tam so trupla še danes zakopana.
Delo je trajalo približno tri tedne. Brezno je bilo na ta način končno izpraznjeno. Posuli smo ga z živim apnom in ga spet zaminirali. Po končanem delu so nemški ujetniki še nekaj dni ostali pod knojevsko stražo v poslopju blizu brezna. V šentviško taborišče se niso več vrnili. Ko sem bil že na drugih dolžnostih, so jih knojevci odpeljali neznano kam.

Tako strahotnih prizorov do takrat še nisem videl. Bilo je okrog osemsto popolnoma iznakaženih trupel: razbitih in razpadlih. Po dve in dve sta bili zvezani z žico. Takrat še nisem vedel, kdo so bili pobiti. Moja naloga je bila samo to, da trupla spravim iz brezna. Na Podutiku je bila ena prvih množičnih likvidacij ljudi, ki so ostali po bolnišnicah v Ljubljani, nemških ujetnikov, naših domobrancev, veliko hrvaških domobrancev, bili so moški in ženske, veliko civilistov. Identificirali jih nismo.

Stran 222, 224, Ozna na Primorskem

…Center Ozne za Primorsko je bil v Ajdovščini. …

…Zaradi nizke izobrazbene strukture članov in sodelavcev Ozne in slabega znanja slovenskega jezika je bilo pri organizaciji Ozne na Primorskem nemalo težav. Primanjkovalo je zlasti za  obveščevalno delo sposobnih ljudi.  V osrednji Sloveniji so bili oznovci v glavnem izkušeni in zavedni partijci, prekaljeni v vojnih razmerah. Na Primorskem oznovci niso obvladali svojega dela. Vpliv italijanizacije v obdobju fašizma je bil pri tem zelo močan. V Istri so bili oznovci , ki so govorili pol slovensko in pol italijansko. Podobno je bilo tudi v Idriji.

Stran 225, Samopreskrba Ozne na Primorskem

…Potemtakem smo lahko živeli od ropanja in tihotapljenja blaga iz cone A. Ker nismo imeli denarja, smo z nabranim blagom še prekupčevali. …

Stran 231, 232, Tihotapljenje iz zavezniške cone

V Miljah pri Trstu je Ozna leta 1946 iz tovarne za izdelavo orožja izmaknila veliko denarja, ki je bil pripravljen za mesečno izplačilo delavcem. Odnesla ga je več vreč….
Ta akcija pa ni bila edina. …Ozna je to delala množično, kajti kradlo se je, kolikor se je moglo. Za oznovska podjetja je bil potreben denar. Maček je potreboval milijone. S slovenskimi podjetji je delal kot s svojo zasebno lastnino. Kar je hotel, je izbral in odpeljal.

Ker se je oznovska mreža v zavezniški coni in drugod po Italiji močno razrasla in je bilo za njeno vzdrževanje potrebno veliko sredstev, se je kmalu po vojni začela rojevati tudi posebna oznovska gospodarska  linija. Ozna je imela svoje ljudi v raznih podjetjih in po njih je prevzela nadzor gospodarstva v Sloveniji in zunaj nje. Ustanavljala je tudi svoja podjetja. Na ta način je bila odprta pot za najrazličnejše špekulacije, tihotapljenje in goljufije. Ker so nekatere oznovske zaupnike v tujini prijeli in zaprli, so se večkrat preorganizirali. Uvažali so alkohol, videl pa sem tudi mamila…. Najprej nisem vedel, da je blago, ki je prehajalo mejo, ukradeno. …

Tisti Oznovci, ki so bili disciplinsko ali kako drugače kaznovani in so bili iz Ozne odpuščeni, so prišli v gospodarstvo in postali direktorji oznovskih podjetij po Italiji in drugod. …
…Gospodarstvo je bilo v rokah Ozne.

Stran 252, 255, Izključen iz Ozne, poglavje Izključitev

Borisa Kraigherja sem prvič srečal leta 1943 v Dolomitih. Iz internacije v Gonarsu je ušel skupini internirancev, ki je pod taboriščnimi barakami izkopala jarek in se rešila skozenj na svobodo. Že na pogled ni bil prijazen. Bil je majhne postave s poudarjeno glavo. Sogovornika nikdar ni gledal naravnost v oči, ampak vedno odstrani. Deloval je nenavadno in ni bil dostopen. V Dolomitih se je družil z vodilnimi; z njimi je jedel, delal in se seveda tudi skrival. Ko je bila najmanjša nevarnost, je skupaj z njimi iskal varno zavetje po bunkerjih….

…Sistem, po katerem je Ozna prevzela popoln nadzor v družbi, je bil kopija boljševističnega sistema v Sovjetski zvezi. Razlika je bila samo v neizmerni razprostranjenosti Sovjetske zveze, kjer je režim uničeval cela ljudstva in so njegove žrtve šteli v milijone. Sistem je bil brezsrčen, brezdušen,  nemoralen in nečloveški. Človek pri tem ni pomenil nič….

Evidentirana grobišča - zemljevid

…Zakon je bila Ozna…
…Temelj Partijske organizacije v Sloveniji je bila boljševiška partija, Stalin in metode, ki so jih uporabljali v Sovjetski zvezi. Do odklonov ni moglo priti.

Stran 257, 258,  Izobraževanje Oznovcev

Večina oznovcev je imela samo vojaške in partijske šole iz medvojnega časa. Tisti, ki so bili pred vojno v šolah, po vojni rednega šolanja niso nadaljevali. Med temi se je npr. Mitja Ribičič pred vojno ravno dobro vpisal na pravno fakulteto, saj ni končal niti drugega letnika, in pri tem je ostal.  Večina oznovcev je imela samo nekaj razredov osnovne šole. …
…V prizadevanju za pridobitev formalne izobrazbe je nastala politična šola na Kodeljevem. To je bila v prvi vrsti šola za stare borce, člane Partije, ki so med vojno aktivno sodelovali v partizanih, pa niso imeli izobrazbe. Prišli so na vodilne položaje ne le v vojski, temveč tudi na drugih področjih….

…Maček je na vsak način hotel, da stari partizani dobijo papirje, ki dokazujejo, da so nekaj končali. Samo na ta način bi se ljudje, ki so zasedli pomembne položaje, pred javnostjo pokazali, da so nekaj, da imajo izobrazbo. Glavni cilj šole je bil v tem, da partijci brez vsake izobrazbe dobijo papirje, ki dokazujejo njihovo formalno izobrazbo.

Stran 263, Poverjenik za komunalne zadeve v Mestnem ljudskem odboru

…Po volitvah v mestni ljudski odbor leta 1948 so zamenjali veliko poverjenikov. Vanj je prišlo veliko udbovcev, ki so prevzeli ključne zadeve. Veliko jih je prišlo tudi v mestno upravo. Ozna jih je tja prestavljala po kazni, se opirala nanje in od njih vlekla koristi. Pri prevzemu nadzora v mestnem ljudskem odboru je bilo za Ozno pomembno zlasti stanovanjsko področje, ki so ga dobili popolnoma v svoje roke. Za poverjenika za stanovanja in urbanizem so ustoličili svojega človeka, da so lahko svojim ljudem dajali prednost pri delitvi stanovanj. To so naredili na zelo grob način, a stanovanja so le imeli zagotovljena. Tako kot je bila groba Ozna, se tudi poverjenika za stanovanja spominjam predvsem po njegovi grobosti.

Stran 256, Nacionalizacija

Po mojem prihodu na MOL (poleti 1947) se je začela tudi nacionalizacija zasebnih podjetij. Poverjeniki MLO smo pri zasegu zasebnih podjetij aktivno sodelovali. Nacionalizacijo smo izvajali  dosledno. Nacionalizirali smo tudi manjša podjetja,…
…Dobili smo natančen seznam. Po katerem smo morali zjutraj ob točno določeni uri zavzeti in prevzeti izbrano podjetje. S posebno komisijo smo ta podjetja  takoj zaprli in spravili pod državno upravo. …

…Z nacionalizacijo je prišel najhujši stalinizem. Hkrati z njo so uvajali tudi kolektivizacijo. Pri tem sta bila dejavna zlasti Janez Hribar in Viktor Avbelj…
…Dogodki so bili grozljivi. Zasegli smo podjetja, odvzemali hiše, stanovanja in drugo. Kdor je bil označen za kapitalista, je bil takoj ob premoženje. Pri tem pa ni bilo dovolj vzeti samo tistim, ki so imeli veliko, ampak tudi tistim, ki so komaj kaj premogli. Vse, kar je bilo mogoče, smo morali nacionalizirati. Tako je bilo na vseh področjih, tudi na komunalnem.

Viktor Avbelj

Stran 266, Politični procesi

…Na procesne razprave na sodišče niso prihajali navadni ljudje s ceste, ti si na sodišče niso niti upali. Množica, ki je sodelovala na političnih procesih, je bila množica partijcev in oznovcev. Ozna je dogajanje na procesih popolnoma obvladovala. Vse je bilo do podrobnosti izdelano. Nič ni bilo naključno. Izbrala je tudi množica partijcev in oznovcev in jih na sodišču tudi vodila.  Za obtožence in posebej za obsojence je ta množica na političnih procesih zahtevala najhujše kazni in tudi smrt…

Stran 267, Razkošje za Tita

…Za Titova letovišča je bilo treba poiskati izvirne perzijske preproge. Kolikor jih ne bi bilo mogoče dobiti brez denarja, naj bi jih poskušali kupiti. Pozneje so ugotovili, da niso bile za Tita, temveč da so Titu potrebne zato, da jih reprezentira. … To niso bile navadne, temveč prave perzijske preproge. Na ta način so partijski funkcionarji od Tita navzdol nabirali  dobrine in se predajali razkošju. Ko sta Partija in Ozna prevzeli oblast, so lahko delali, kar so hoteli. Živeli so čedalje razkošneje. Pred vsemi pa je bil seveda Tito, ki je imel bogata letovišča v vseh jugoslovanskih republikah , na morju pa Galeba.

Stran 267, Odnosi z armado

Armada je bila nedotakljiva. Na nikogar se ni ozirala, nikogar nič vprašala.

Stran 270, Med Titom in Stalinom

Poudarek pri razmnoževanju komunistične literature je bil prav na širjenju vere v Stalina. Mitja Ribičič, ki je bil v prvem obdobju vojne odgovoren za propagando, je tudi zato pozneje prišel iz Ljubljane. V nekem bunkerju je imel tehniko za razmnoževanje Poročevalca in Zgodovine boljševiške partije. Te komunistične literature je bilo največ, kajti pri vseh, ki so bili partijski kandidati, je bil njihov odnos SZ in Stalina na prvem mestu. O Titu se med vojno niti približno ni toliko slišalo. O Stalinu je vsak v vojski in tudi na terenu nekaj vedel. Povsod je bil – Stalin! Tito je bil druga figura. Do sprememb v tem razmerju je prišlo mnogo pozneje, ko je Tito utrdil svojo oblast.
Stran 273, Goli otok

Ribičič je zaradi svoje brezkompromisne projugoslovanske politike postal predsednik zveznega izvršnega sveta v Beogradu. Tudi po letu 1990 je bil na raznih meddržavnih konferencah. Ob tožbi, ki sem jo proti njemu sprožil sredi devetdesetih let, pa je še vedno imel diplomatski potni list.

Stran 282, Posledice mojega bega

…Če sem pobegnil, da rešim svojo glavo, kaj je bila pri tem kriva moja žena? Že skoraj petintrideset let sem imel, pa naj moja mati, moj brat ali žena z dvema otrokoma odgovarjajo za moja dejanja in odločitve? Zakaj so se zaradi mene spravili nanje? Tako nizkotne stvari, kot jih je izvajal Ribičič z mojo ženo, je lahko počel le najbolj zavržen, najbolj nekulturen in najbolj nečloveški udbovec. Ribičič ni samo zasliševal, ampak predvsem mučil.

Moja žena je bila v udbovskem zaporu pod stalnim pritiskom. Vseskozi so jo zasliševali in ji grozili. Preizkusili so različne načine, da bi povedala, kam sem šel, s kom sem imel zveze in kdo je prihajal k meni. Pritiskali so nanjo, da bi se od mene razvezala. Ker se ni pustila, se je Ribičič spravil na njeno materinsko naravo. Udaril je na njeno psiho, na njeno skrb za otroka, ki ji nista bila dostopna. Strašil in vznemirjal jo je z besedami, da ji eden umira, drugi pa je na smrt bolan. To ni bilo človeško. To je bil način, da bi jo duševno povsem strli. Od matere z dvema mladoletnima otrokoma so zahtevali, da razkrinka in zavrže moža, in ji pri tem grozili z usodo otrok. To so bile udbovske metode, s katerimi so mojo ženo živčno popolnoma uničili.

Stran 301, Zasliševanje

Ko so me končno nehali zasliševati, so me premestili v sodni zapor, kjer sem čakal na sojenje. Ne spomnim se, koliko časa sem ostal tam. Jetniška soba je bila velika. V njej sem bil popolnoma sam in lahko sem se sprehajal. Hrana je bila slaba. Zelo sem bil lačen. V preiskovalnem zaporu se je hrana proti koncu nekoliko izboljšala in je še kar zadoščala. Iz kuhinjskih odpadkov, paprike in riža so naredili t.i. lečo. Bilo pa je tako, da človek ni mogel vsega pojesti. Ob žlici leče sem moral imeti skodelico vode, kajti po leči mi je gorelo grlo in sem ga moral gasiti z vodo. Za zapornike so bili pač dobri tudi kuhinjski odpadki.

Albert Svetina - Erno

Stran 304, V zaporu (Madžarska)

…Ko so ugotovili, da je obsojenec mrtev, so njegovo truplo dali na rame in ga kot prašiča odnesli stran. Dva stražarja sta ga spremljala z brzostrelko v klet bolnišnice, ki je bila nasproti zapora. Kot da bi lahko mrtvec zbežal. Skoraj smešno je bilo to opazovati. Kaj so tam s trupli počeli, nisem videl, toda čez dva ali tri dni sem slišal konje z mrliškim vozom, ki so odvažali razrezana trupla, vržena v navadne zaboje. Kam so jih peljali, nismo zvedeli. To so bile prave likvidacije. Tesnobno jih je bilo doživljati v zaporu, kjer naj bi odsedel deset let.

Isti sistem je bil tudi v Sloveniji, kjer so bile usmrtitve še množičnejše. Večina je bila obsojena na sodiščih brez vsake podlage in s ponarejenimi obtožnicami. Smrtnih obsodb je bilo veliko. Večino obsojencev so obesili.

Stran 348, Izjava v Mladini

…Borčevska organizacija nekdanje Ozne ima še dandanašnji velik vpliv na politično dogajanje v Sloveniji. Prav tako ga ima ZZB. To je privilegirana kasta, ki živi od tega, da se sklicuje na to, da so bili borci….

Stran 365, Sklepne misli

…To je moje življenje. Želel sem, da pride v javnost, da slovenski narod tudi na podlagi mojega pričevanja spozna pravo resnico o tem, kaj se je dogajalo v Sloveniji med drugo svetovno vojno in še po njej. Ko sem iskal pravico v Sloveniji, so me zatajili. Zdaj sem svoje življenje opisal v knjigi, ki jo posvečam vsem žrtvam vojne in revolucije, njihovim družinam in sorodnikom.
…Z opisom svoje življenjske  poti in zlasti s pričevanjem o dogodkih med vojno razkrinkavam zgodovino NOB. Tistega, ker je bilo pozitivno, ne obsojam. OF ne kritiziram, dokler je bila zares osvobodilna. Ampak Partija jo je hitro prerasla, posebno pri Dolomitski izjavi, ko je prevzela nadzor nad celotnim dogajanjem. V OF je odločalo partijsko vodstvo, koalicija OF pa je bila samo za privabljanje množic.

Vesel sem, da sem prišel do take starosti, da sem preživel fašizem, prvo emigracijo v Sloveniji, ki ni bila lahka, in da sem preživel t.i. NOB z mislijo, da služim svojemu narodu. Na žalost sem moral po poznejših ugotovitvah in dogodkih priznati, kakšna laž je bila in s kakšno prevaro je partijsko vodstvo vodilo slovenski narod. …

…A takoj, ko so v svoje roke prevzeli oblast, so brezobzirno, brezdušno uvajali svoje boljševiške metode, ki so se jih naučili v Moskvi. Iz raznih stalinskih ustanov so jih prenesli v Slovenijo in jih v praksi izvajali nad svojim narodom. Vpeljali so teror, zapore in lažna ljudska sodišča, ki niso imela nobene podlage v ljudstvu, ampak je Partija odredila, da so ljudska. Vzeli so oblast v svoje roke in vladali z nasiljem, ki je povzročilo več deset tisoč žrtev.

…Spoznal sem, da so me izigrali, ne samo Partija in Ozna, ampak tudi ljudje, s katerimi sem sodeloval. Še danes so na visokih položajih, čaščeni in privilegirani. Moje vodilo je bilo drugačno. Cilj mojega prizadevanja pa je danes v tem, da slovenski narod in predvsem potomci ter sorodniki žrtev povojnih množičnih pobojev vidijo pravo sliko, kaj se je dogajalo v t.i. NOB.

Danes pobojev nočejo priznati, ampak iz tega iščejo izhode, da bi oprali svojo preteklost in si podaljšali svoje lagodno življenje. So kot buržuji. Oblast so prevzeli iz rok enega izkoriščevalca in jo dali v roke še večjega terorista in še hujšega izkoriščevalca. Demokracije v Sloveniji ne bo, dokler bodo na oblasti ljudje, ki so izvajali partijsko linijo in postavljali partijske zakone ali pa so z njimi neposredno povezani….
…Presrečen bi bil, če bo moja življenjska tragedija vplivala na javnost v Sloveniji, da bi začela drugače razmišljati o zgodovini komunizma na Slovenskem.

Albert Svetina, 2004

Pripis OPS
Tudi iz teh pričevanj človeka, ki je bil povsem zraven grozovitih dejanj samooklicane oblasti, je povsem jasno, da leta 1945 ni v Sloveniji, niti v Jugoslaviji nastopila nikakršna svoboda. Zato vsa praznovanja partijcev, ko se tolčejo po prsih, kako so oni zaslužni za osvoboditev leta 1945 izpod Hitlerjanske tiranije, so čista manipulacija, saj je resnica, da so pregnanega okupatorja tukaj zgolj zamenjali in po tem nad svojim narodom zganjali 50 let trajajočo tiranijo. Če tega še ne razumete, da po letu 1945 niste zaživeli v svobodi, vas sprašujemo:

1. Ali smo po letu 1945 imeli svobodne demokratične volitve?

2. Ali smo imeli neodvisno sodstvo?

3. Ali smo imeli svobodo gibanja, govora in svobodno novinarstvo?

To so trije stebri svobode, o katerih ni bilo v Sloveniji ne sluha ne duha, smeli smo biti tiho, delati in plačevati davke in prispevke.
O režimu, ki smo ga imeli in je bil totalitaren, pravi Wikipedija tole:

Glavne značilnosti totalitarizma:

gre za uradno doktrino, ki pokriva vsa področja človeškega življenja;

enopartijski sistem, ki ga vodi diktator;

sistem policijske kontrole;

nadzor nad vsemi sredstvi propagande;

koncentracija vojaških sil;

centralno vodenje in nadzor nad gospodarstvom.

Kaj bi se moralo zgoditi leta 1990, ko naj bi nastopila demokracija, z ljudmi, ki so kreirali in s pomočjo svoje zločinske policije OZNE in kasneje UDBE oz. SDV vzdrževali totalitarni komunistični režim? Za 50 let trajajočo tiranijo in zločine, ki so jih zagrešili, med kateremi je tudi genocid, saj množično pobitih preko 40 tisoč ljudi je genocid, bi morali odgovarjati pred pravično pravno državo. Nič od tega se ni zgodilo zato, ker so premetenci vedeli, da bo treba nekaj spremeniti in so že precej pred letom 1990 začeli priprave za navidezne demokratične spremembe. S svojimi spretnimi manevri, manipulacijami in lažmi so izvedli prerazporeditve, s svojimi do tedaj v javnosti neizpostavljenimi kadri so oblikovali navidezno in brezzobo opozicijo in tako uzurpirali oblast. Mnogi, željni resnične svobode in demokracije, ki so se pojavili na političnem prizorišču s čistim srcem, so bili odstranjeni - lustrirani, mnogi pa so nasedli premetenosti partijcev, ki so jim dovolili zasesti katerega izmed stolčkov pri oblastniškem koritu in so to razumeli kot delovanje demokracije.

No, najpomebnejše je to, da za grozodejstva in 50 let trajajočo tiranijo nad slovenskim narodom ni (še) nihče odgovarjal, še več, to pa je popolnoma nedopustno in je kršenje temeljnih človekovih pravic, da za zasluge za boljševistično revolucijo ter kreiranje in vzdrževanje 50 let trajajočega totalitarizma izbranci še vedno uživajo privilegije, ki so jih pridobili v času komunističnega enoumja. To bi morali izgubiti že leta 1990, ko smo prešli v t.i. demokracijo, ki jo lahko brez zadržkov imenujemo demokratura. In namesto, da bi ti ljudje bili srečni, da jih ni narod dal postaviti pred sodišča, so z uzurpacijo oblasti ter prireditvijo zakonov ter pravil za svojo korist vzpostavili špekulativni kapitalizem in tukaj izvršili roparski pohod vsega dobrega, kar je narod z odrekanjem, samoprispevki, udarniškimi sobotoia, nedeljami in med prazniki ustvaril. Izropani smo za preko 100 milijard narodovega premoženja.

To so lahko storili samo tako, da so narod preko svojih sistemov šolanja in preko medijev poneumljali še naprej in ga manipulirali, na ključne pozicije v celotnem sistemu države in gospodarskih družbah v državni lasti nameščali svoje kadre ali pa so ti tam ostali še od prejšnjih partijskih kadrovanj, ter delali nenehne spore in razdore naroda med levo desnimi udbopartijskimi prevaranti - njihovimi nameščenci na politični šahovnici.

Če kdo še vedno misli, da je Ivan Janša kot večni lider opozicije demokrat in domoljub, se mora resno vprašati po svojih sposobnostih zdravo razumskega razmišljanja s svojimi možgani. Janšev oče je menda plezajoč po truplih ušel iz brezna v Kočevskem Rogu, kjer naj bi skupaj z drugimi domobranci končal svojo življenjsko pot. Kako je možno potem, da je Ivan Janša, ko je zvedel za te grozote in zaradi izkušnje svojega očeta lahko ves čas sodeloval s partijo in se potegoval za vodilne funkcije v komunistični mladini, ko je tudi vodil svoje tovariše po poteh AVNOJ-a? Kako je mogoče, da ga je, ko so ga pomotoma zaprli, reševal iz zapora trikratni udbovec Igor Bavčar??? Udbovec antikomunista Janšo, govorimo o udbovski aferi JBZT leta 1988, ki je sprožila znane dogodke in povsem s strani udbopartijcev kontrolirano izvedbo kvazi demokratičnih sprememb.


Kako je mogoče, da je ob vedenju za vse te grozote Ivan Janša vsa ta leta, odkar rešuje Slovenijo in ruši rdeče monopole, bil pripravljen s krvniki svojega očeta sklepati kravje kupčije in gnile kompromise? Naj spomnimo, da sta z udbovcem Peterletom, ki je pred nastopom na politično sceno leta 1989 delal na Zavodu za družbeno planiranje! Kdo bi bil lahko bolj primeren "novi obraz" na političnem režiranem političnem parketu kot človek s pojavo duhovnika, prav takim glasom, mimiko in brado, kakršne stari komunisti niso nikoli nosili, kot Lojze Peterle s svojo Krščansko demokracijo, ko sta skupaj z Janšo že leta 1992 vstopila v Vlado udbovca Janeza Drnovška, kar je bil jasen pokazatelj, kako močno so nekateri za to, da se izvršijo korenite družbene in politične spremembe na Slovenskem.

"Onako kako je saradjivala sa Hrvatskom nemacka tajna sluzba je "pokrivala" i Sloveniju, prvo preko njene emigracije, a potom direktno preko nacionalnih lidera koji su planirali odvajanja od SFRJ. Glavna veza u emigraciji za BND bio je Joze Pucnik, bivsi komunista koji je 1958. zbog "udruzivanja protiv naroda" u Ljubljani osudjen na deset godina robije. I posle izlaska na slobodu dr Pucnik je nastavio svoj nacionalisticki rad, pa je i 1964. dobio jos dve godine zatvora. Rodjen je 1933. u Slovenskoj Bistrici, zavrsio je gimnaziju u Mariboru, a studije filozofije, i potom knjizevnosti u Ljubljani. Emigrirao je krajem sezdesetih u Nemacku, gde je dobio politicki azil i posao univezitetskog profesora u Linbergu. Aktivno se druzio sa Hansom Peterom Rulmanom, kog je snabdevao podacima o politickim zbivanjima i tadasnjim liderima u Sloveniji.

Kada se 1989. godine vratio u Ljubljanu profesor Pucnik se odmah angazovao kao zastupnik DEMOS-a na politickom preuredjenju i odvajanju dezele od Jugoslavije. Dr Petar Knezevic i Milovan Drecun, autori studije o spijunima koji su potresali Jugoslaviju, na osnovu podataka KOS-a JNA tvrde da je i Lojze Petrle, takodje, kao nemacki profesor, ali i nemacki zet radio za BND. On i Jozef Pucnik bili su specijalni ljubljanski emisari za tajne pregovore sa Nemcima. Kako je dobro zavrsio posao, na prvim visestranackim izborima u Sloveniji profesor Lojze Peterle je dobio nagradu od Milana Kucana, koji ga je postavio sa premijera Slovenije.

Uticaj BND-a bio je jak i na novu slovenacku tajnu policiju VIS, u kojoj je bilo dosta ljudi iz bivse SDB, pa je Milan Kucan odlucio da za sefa postavi anonimnog coveka Mihu Brejca. U svojim memoarima, Brejc, medjutim, objasnjava sta se sve desavalo u obavestajnim strukturama dezele."

(Iz knjige Marko Lopušina UBIJ BLIŽNJEG SVOG)

Na vprašanje, zakaj ni po vzgledu drugih pomladnih strank v drugih postkomunističnih državah v Sloveniji nihče predlagal izvedbo lustracije, si po tem, kar smo videli in doživeli, ni težko odgovoriti.

Včasih so naši predniki rekli "gliha vkup štriha" ali pa "iste vrsti ptiči skup letijo". Mi lahko dodamo, da jim je šlo ves čas zelo dobro delo po znanem sloganu še za časa Rimljanov:  Divide et impera (Deli in vladaj)!

Zato spoštovani, dragi Slovenci in ljube Slovenke, mar ni že čas, da s tem končamo??? CESAR JE GOL in skrajni čas je za PONOVNO ZDRUŽITEV SLOVENSKEGA NARODA. Ste med do 20% levo desnih udbo - komunističnih privilegirancev? Če ste, vam gre tole pisanje močno na živce, verjamemo. Če niste in morate privilegije plačevati, ko naj spomnimo, da smo v teh 23 letih plačali na sto milijonov privilegijev, da so zaslužni za 50 let trajajoči teror, ki se leta 1990 ni končal, na naš račun ves čas živeli in živijo brezskrbno privilegirano buržujsko življenje. Si boste to dovolili še naprej, tudi zdaj, ko nam zategujejo pasove in so nam izropali za preko 100 milijard premoženja??? Kaj še moremo doživeti, da se boste zganili? Ko nam bodo zanetili nasilje na ulicah in trgih in morebitno novo državljansko vojno, bo prepozno!

KLIČEMO, MOLEDUJEMO, SPODBUJAMO, STOPIMO SKUPAJ, ZDRUŽIMO SE ZA OSVOBODITEV, OČIŠČENJE IN PREPOROD SLOVENIJE. VSE VEČ NAS JE, STOLETNI STRAH POPUŠČA, ZDRUŽUJEMO SE IN TOKRAT SE NE BOMO PUSTILI NIKOMUR NAPLAHTATI. NI ODREŠITELJEV, SO PA ODLOČNI PREDLOGI, IDEJE, REŠITVE ZA IZHOD IZ TE BLODNJE V TEMI. NE NASEDAJE VEČ POVZPETNIKOM, KI KRIČIJO, DAJTE MI VAŠ GLAS IN BOM VSE NAREDIL, DA VAM BO LEPO.

SKUPAJ, SAMO SKUPAJ ENOTNO IN V SLOGI BOMO POSTAVILI NOVE TEMELJE ZA NOVO GRADNJO NAJBOLJ MOGOČNE VILE Z IMENOM SLOVENIJA, KI BO ZRASLA SAMO TAKO, DA VSAKDO PRISPEVAL SVOJ ZIDAK IN SVOJE ZNANJE ZA SKUPNO GRADNJO IN TRUD. IMAMO NAČRT ZA GRADNJO IN ZAČRTANE KORAKE, KAKO POSTAVITI NEKAJ, ČEMUR SE BO ČUDIL VES SVET. VILO SLOVENIJO, POD KATERE STREHO BOMO VSI ŽIVELI ŽIVLJENJE.

KDOR HOČE NAREDITI, KAR SMO VSI ČLANI TE ŠIRŠE DRUŽINE SLOVENIJE DOLŽNI IN IMAMO PRAVICO, BO POISKAL REŠITVE, KDOR NOČE BO POISKAL NEŠTETO IZGOVOROV.

Kaj lahko DOBRI LJUDJE storimo zdaj takoj: 

1. Širimo po elektronski poti in spodbujamo, da še ostali podpišejo elektronsko ljudsko pobudo - peticijo, da bodo tako obveščeni o naslednjih korakih, ki bodo potrebni, da sprejmemo ZAKON OPS. DO PETICIJE pridete z enim klikom na fotografijo oz. ta plakat.

2. Za srečanje OPS naredite naslednje:

1. Na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. sporočite, kdaj bi imeli srečanje, na katerega boste povabili najmanj 10 ljudi, ki jim ni več vseeno. Možno je katerikoli dan od 18.00 ure naprej.

2. Dogovorite se za prostor (Hotel, KS, gostilna, lokal - imeli bodo korist, ker vsak spije kakšno kavo, čaj, sok). Določite datum in uro srečanja.

3. Natisnete eno vabilo, vpišete manjkajoče podatke, skenirate ali fotokopirate izpolnjeno vabilo in greste na kavo s prijatelji, sodelavci, prijatelji, znanci. Lahko jim pošljete po navadni in e-pošti ter prosite potrditev. Ni vrag, da jih ne bo zanimalo, kaj jim imamo sporočiti.

4. Ne omenjate oseb, ker niti ne vemo, katera ekipa bo prišla k vam na predstavitev. Začenja se dogajati in si bomo delo razdelili. Naslednjič boste v svojem kraju že sami izvedli predstavitev. Pač kdor bo dojel in mu bomo pomagali z OPS predstavitvijo, ki jo lahko dobite. Niso pomembne osebe, pomembna je ideja, ki bo z žarom predstavljena.


To fotografijo (vabilo)  kopirate v word dokument in ga natisnete, izpolnite podatke in ga fotokopirate, lahko seveda tudi črno belo, da bo ceneje.

5. Imate pa tudi t.i. vizitke, ki jih natisnete in razrežete, da jih lahko delite v službi, na cesti, v šoli, na tržnici in kjerkoli se pojavite.

(Tudi to fotografijo - vizitko prenesite v WORDOV dokument, lahko dvakrat, natisnete, razrežete, da boste lahko dali soljudem)


GREMO SE O.F., ampak tokrat PREVARE NE BO. NE BO POVZPETNIŠTVA IN NE BO NIČESAR, KAR BI OMADEŽEVALO TA PLEMENITI BOJ ZA OSVOBODITEV, OČIŠČENJE IN PREPOROD SLOVENIJE!

6. Ne pozabite tole posredovati na "milijon" naslovov, da NAJPREJ DOKONČNO PREBUDIMO TA TRPEČ NAROD, POTEM PA NAREDIMO VSE, DA SE ZNOVA ZDRUŽIMO.

7. Seveda pa imate nalogo vsak dan enkrat deliti objavo iz tega spletnega mesta, ko bo na neko temo narejen prispevek in bo dodana povezava na peticijo ZA Zakon OPS.

KDOR HOČE, BO POISKAL KREATIVNE REŠITVE, KDOR NOČE, BO POISKAL NA STOTINE NEUMNIH IN LAŽNIVIH IZGOVOROV!

Ne pozabite, vsi smo člani te iste širše družine Slovenije, ki je vsak dan bolj ogrožena, nekateri člani so že preminili in mnogi so do grla v živem blatu. Z vozom vred. Zato ni pošteno, da eni vlečemo ta voz iz blata, kot res najbolj vlečni konji, drugi pa gledate od strani prekrižanih rok. Naredite, kar je treba in kar lahko.

Brez izgovorov in takoj, lepo prosimo! 

Ekipa OPS

DELUJMO, SODELUJMO IN UKREPAJMO ZA OSVOBODITEV, OČIŠČENJE IN PREPOROD SLOVENIJE!

Vir fotografij: svetovni splet