Vojna za Slovenijo plod tajnega dogovora Kučan - Milošević

"Armadni helikopterji, ki so ustrahovali celo center Ljubljane, se niso vsi vrnili na izhodiščne položaje. Eden je bil sestreljen v Rožni dolini v Ljubljani sredi naselja. Njegov konec je ujel objektiv amaterske snemalke."

Tako je bilo poročilo na osrednjih poročilih leta 1991, ko je 30. razvojna skupina TO iz stavbe, kjer je danes NLB, takrat pa je bila tudi Iskra, sestrelila vojaški helikopter, ki ga je pilotiral Toni Mrlak. Človek, ki je bil že precej časa pred začetkom vojne dogovorjen z g. Kacinom, ki sta tudi prijateljevala, da bo prestopil iz JA s helikopterjem v TO, ko bo za to nastopil najbolj primeren trenutek, k temu dejanju pa naj bi pritegnil še koga, kar se je po tem tudi potrdilo, saj je bil v dogovoru s kolegom pilotom Kalanom.

Zanimivo bi bilo pridobiti posnetke, da bi videli, kako je gospod Kacin kot minister za informiranje poročal o sestreljenem helikopterju JA, ko je zagotovo že vedel, da gre za njegovega znanca oziroma prijatelja. Zelo dobro se spomnimo, kako je Kacin dramatiziral pred kamerami, ko so se na terenu dogajali posamični incidenti. Nevtralni opazovalci bi zagotovo rekli, da je šlo za propagandno vojno, zastraševanje ljudi in napihovanje marsičesa, da bi se dosegli določeni učinki pri prestrašenem narodu.

Če vzamemo za res nedavne besede gospoda Letice iz Hrvaške, ki je povedal, da se je Kučan tajno dogovarjal z Miloševićem, česar Kučan ni zanikal, lahko iz tega potegnemo logičen zaključek, da je bila vojna dogovorjena in je bil v ozadju tajni dogovor, kaj vse smo morali sprejeti Slovenci, da je vojna bila, kakršna je bila, in da se je čudežno končala. Če to drži, potem lažje razumemo, da so morali nekatere stvari močno napihniti in jih senzacionalistično predstavljati preko medijskih trobil, da bi bil dosežen končni efekt pri ljudeh - strah in hvaležnost ljudi velepomembnim politikantskim, v večini komunističnim, povzpetnikom in prevarantom, ki so v očeh javnosti postali zaslužni za poraz četrte najmočnejše armade v Evropi in nasploh za odcepitev Slovenije.

Ali se kdo vpraša, zakaj se ne bi dalo to doseči brez povzročenega nasilja, kot je to dosegla naprimer Makedonija, ki se je osamosvojila brez težav? Kdo je potreboval dramo in žrtve, da bi se nasploh s projektom osamosvajanja skril pred odgovornostjo za 50 let trajajočo tiranijo nad slovenskim narodom, ko smo živeli v totalitarnem komunističnem režimu?

 

Kliknite na fotografijo za ogled videa, kjer gospod Letica razkrije, da je šlo za tajen dogovor med Kučanom in Miloševićem za vojno v Sloveniji. Kučan tega ne zanika.


Zapis v Mladini 18.10.2013 izpod peresa zgodovinarja Repeta: 

"Se spomnite dr. Slavena Letice, kontroverznega hrvaškega politika, med drugim tudi Tuđmanovega svetovalca, ki je leta 2003 in 2004 v opravi bana Jelačića dvakrat obiskal po njegovem okupirani Trdinov vrh? Drugič se je pripeljal kar z bagrom in obljubil, da bo, če bo izvoljen za predsednika, do junija istega leta Trdinov vrh vrnil Hrvaški. Mnenja Slavena Letice o Sloveniji so se hrvaškemu založniku očitno zdela dovolj tehtna, zato mu je zaupal, da napiše uvod k hrvaški izdaji prve knjige iz trilogije Mateja Šurca in Blaža Zgage o prodaji orožja. Letica je delo opravil v svojem slogu. Zapisal je, da je v času razpadanja Jugoslavije obstajal tajni sporazum o nenapadanju med Kučanom in Miloševićem. Podpisan naj bi bil 14. avgusta 1991. Letica je iz tega izpeljal, da je bilo to storjeno, da bi slovensko vodstvo lahko sprejelo sklep o množični prodaji zaplenjenega orožja Hrvaški brez bojazni pred napadom Srbije ali JLA. Sklicujoč se na avtorja knjige, čeprav tega nista nikjer zapisala, tudi trdi, da je predsedstvo Republike Slovenije v razširjeni sestavi 26. avgusta 1991 sprejelo sklep o prodaji orožja Hrvaški (ne pa o tem, da je Hrvaški treba pomagati v takem obsegu, da ne bodo ogrožene obrambne sposobnosti Slovenije). Za prodajo orožja naj bi bil torej neposredno odgovoren slovenski državni vrh s Kučanom na čelu in ne tisti, ki so odločitev o pomoči Hrvaški zlorabili, orožje prodajali in z njim služili krvavi denar. Že prej naj bi bila po Letičevem mnenju desetdnevna vojna v Sloveniji »dogovorjena« med Srbijo in JLA na eni strani ter slovenskim vodstvom na drugi strani. (Podobno tezo o »operetni vojni« je zagovarjal tudi Tuđman.)"

"Beograjskih »izhodišč« resda nista podpisala Kučan in Milošević, ampak tedanji predsednik slovenskega državnega zbora France Bučar, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in siva eminenca ter skrivni zaupnik Slobodana Miloševića Dobrica Ćosić. Če torej pogojno lahko govorimo o »dogovorjeni vojni«, je za desetdnevno vojno med JLA in Slovenijo mogoče uporabiti to besedno zvezo. Kajti Borisav Jović v svojem Dnevniku poroča, da so se po začetku vojne v Sloveniji, v začetku julija 1991, sestali on, Slobodan Milošević in Veljko Kadijević. Na tem sestanku so se dogovorili, da se uresniči poprejšnji dogovor med srbskim vodstvom in JLA – da se JLA umakne iz Slovenije na strateške položaje v Hrvaški in da iz svojih vrst izloči Slovence in Hrvate. JLA je s tem tudi formalno postala velikosrbska vojska."

Fotografija zgoraj je iz srečanja Kučan - Milošević in ostali predsedniki republik Jugoslavije na Brdu v aprilu leta 1991, ko Milošević izreče znamenite besede Kučanu. "Pa ajte vi, Milane, ako baš hočete" (Pa odidite vi, Milan, če ravno hočete), mislil je, da Slovenci odidemo iz Jugoslavije, da se odcepimo. To je bilo tudi razumljivo glede na Miloševićeve načrte, saj je imel veliko Srbijo začrtano do Karlovca na Hrvaškem in je iz tega razloga potreboval dober razlog, da povleče vojaške sile iz Slovenije, da bi lažje dosegel začrtani cilj ustvarjanja velike Srbije.

Kaj je lepši izgovor kot ta, da se v Sloveniji sproži navidezno propagandno vojno, da se ustvari psihoza v prid njegovim partijskim kolegom v Sloveniji, hkrati pa se pojavi dober izgovor, da nezaželjena JA zapusti Slovenijo, ki jo tako in tako potrebuje na južnih bojiščih.

Ko se malce spomnimo, kakšno ceno smo za to plačali Slovenci in drugi, se je treba spomniti na tole. Vojna je po do sedaj znanih podatkih zahtevala skupno 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice, JLA pa je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in 6 helikopterjev.

Nihče ni nikoli govoril o materialni vojni škodi, niti o odgovornosti tistih, ki so se šli to avanturo v Sloveniji na eni in na drugi strani. Koga je slovenska država pripeljala pred sodišče od tistih, ki so ukazali vojno, kdo je plačal vojno škodo, ki je nastala v višini več deset milijonov takratnih nemških mark in kdo plačuje odškodnine vojnim invalidom ter kdo plačuje vse bonitete veteranom vojne za Slovenijo, ko tega sploh ne bi bilo, če bi ne bilo tajnega dogovora za vojno???

Namreč, ne mislite, da je bil čudežni dogovor na Brionih razlog, da je JA že oktobra istega leta 1991 odšla z opremo in orožjem iz Slovenije, ker ne bi odšla nikoli, če se ne bi tako tajno dogovorili že prej. Morali pa smo Slovenci očitno v skladu s tem dogovorom izpolniti še kakšno obljubo v smislu lahkotnega pridobivanja državljanstev s strani ljudi srbske in drugih narodnosti, živečih na Slovenskem, ko so si državljanstva pridobili brez kakršnihkoli pogojev, ki veljajo v drugih državah Evrope in sveta.

Mnogi se niso naučili govoriti slovenskega jezika, kaj šele, da bi morali izpolniti kakšne druge pogoje, ki veljajo v drugih državah. Pa ne gre tega oporekati, samo spomnimo, da bi bilo lahko tudi drugače. Ko so šli nekateri še v skušnjavo, da si tega niso hoteli urediti, po določenem spoznanju so pač spoznali svojo zmoto in so to hoteli, ko so bili medtem izbrisani iz evidence. Res, mnogi tudi neupravičeno in nezakonito. Špekulanti zagotovo ne.  

Za ceno pasjega cepljenja so bila državljanstva pridobljena. Vsi so ohranili svoje položaje v javni in državni upravi, ko mnogi niti slovensko govoriti niso znali. Enako se je dogajalo tudi v novo nastajajoči Slovenski vojski, ko je imela njihova vojaška izobrazba pridobljena v agresorski JA prednost. Obdržali so seveda vse druge privilegije, ko so podpolkovniki, polkovniki in višji oficirji zasedali družbena stanovanja, tudi več stanovanj, katera so kasneje za 10% dejanske vrednosti odkupili po Jazbinškovem zakonu R+3.

etvorka kreatorjev kljune prevare.jpg - 9.25 Kb

Posvet velikih vojaških strategov in politikov na Brionih, ko so morali samo še potrditi, kar je bilo že pred vojno očitno dogovorjeno. Odhod poražene JA.

Takole so 10. oktobra kljub velikemu Srbskemu ponosu, ki so ga seveda zaradi tajnega dogovora morali potlačiti, odšli iz Slovenije. Seveda na nove naloge. Potrebovali so jih tam, kjer je bil ozemeljski interes velike Srbije in velikega vodje ter psihopata Miloševića.

NEKAJ NAJZANIMIVEJŠIH DELOVANJ JA IN NAŠIH STROKOVNJAKOV ZA MANIPULACIJE ZA NAMENE PROPAGANDNE VOJNE.

Spomnimo naj na najavo letal bombnikov, ki so menda vzleteli v Beogradu in naj bi bombardirali Ljubljano. Sirene so zavijale in ljudje so bežali v zaklonišča. Potem pa so sporočala medijska trobila, da je treznost in posredovanje tovariša Drnovška takrat v vlogi predsednika predsedstva Jugoslavije preprečila najhuje. Letala do zob oborožena so se vrnila na matična letališča. Drnovšek pa je bil z ovacijami sprejet, ko se je vrnil in prevzel vodenje LDS. Zelo dobro so vedeli, kaj delajo. Kot takrat, ko so udbovca izstrelili v politično orbito, ko je na kvazi volitvah premagal tovariša Marka Bulca.

Kdor vsaj malce pozna, kakšno ognjeno moč ima tankovska granata, bo razumel, da tanki JA, ki so imeli nalogo zasesti zahodne meje, ne bi imeli nobenih težav odstraniti prepreke oziroma barikade, ki so jih goloroki ljudje postavili in branili. Demonstrirali pa so namesto ognjenega delovanja uničevanje materialnih sredstev s silo samih tankov, kar so potem naši propagandisti kazali in senzacionalistično prikazovali zmanipulirani publiki preko TV ekranov in radia ter časopisov. Zelo dobro so vedeli, kako ljudje gledamo na uničevanje naše lastnine. Kdo je potem to plačal, kdo je za to odgovarjal, pristal na sodišču, se je vedno znova treba vprašati?

OSREDNJE VPRAŠANJE PA JE, ZAKAJ NEKI NI VNAPREJ PRIPRAVLJENA TERITORIALNA OBRAMBA, KI SE JE NA SPOPAD Z JA PRIPRAVLJALA NAJMANJ ENO LETO, BLOKIRALA VSE IZHODE S PROTITANKOVSKIMI PREPREKAMI - TUDI MINAMI IN ŽIVIM VAROVANJEM, ŽE OKOLI VOJAŠNIC? RAZLOG JE SAMO EN, TANKI SO MORALI IZVESTI DEMONSTRATIVNI POHOD PO SLOVENIJI, DA BI PRESTRAŠILI NAROD.

Zanimivo bi bilo raziskati, kdaj in koliko je bilo izdelanih protitankovskih preprek, ko je nekdo moral vedeti, zakaj jih je dal izdelati in kdaj bodo uporabljene in na kašen način ter na katerih krajih. Mar je vedel, da bo šla JA s tanki osvajati meje??? In mimogrede, za ognjeno moč tankovske granate so te ovire kot bi postavili pred avto vrabca. Kdo je izdelal te prepreke in za koliko denarja?!? 

Če bi na odseke cest postavili minirane prepreke, bi bilo pa tudi manj atraktivno, kot je bilo na TV ekranih, ko so tanki pred sabo rinili avtomobile in jih prevračali ter jih mečkali. KDO JE PLAČAL VOJNO ŠKODO? Kako je mogoče, da so vse to demonstriranje vojaške sile  brez ognja JA posnele kamere, da so potem lahko dramatizirali in strašili narod preko medijskih trobil? S tem nikakor ne mislimo, da bi morala JA udariti iz vseh topov, ampak se sprašujemo, komu je bila vojna sploh potrebna?

Zelo pomenljiv je bil napad letal JA na civilne cilje na Medvedjeku, ko zagotovo ti isti piloti, ki so raketirali civilne cilje, "niso" videli streljaj vstran nevkopanih vojakov TO?

Zaustavljena kolona civilnih kamionov, ki sta jih raketirala dva jastreba JA. Po čigavem povelju in kdo je plačal tudi to vojno škodo in odškodnine svojcem pobitih voznikov kamionov?

Teritorialci na položajih na Medvedjeku, ki jih jastreba JA kljub več preletom nista opazila??? Govorili smo z nekdanjim pilotom jastreba in je zagotovil, da piloti vedno iščejo vojaške cilje, možno pa je, da so imeli povelje za napad na civilne cilje.

Umorjeni vozniki kamionov, da je po tem zvečer Kacin dramatiziral na svojih tiskovnih konferencah, ki so po pričevanju mnogih novinarjev tudi iz tujine, ostale brez mnogo odgovorov. Kazali odtrgane ude nesrečnih nič krivih voznikov kamionov, ko so se v boju za zadnje izdihljaje življenja obračali sem in tja. Se spomnite, kolikokrat so nam kazali posnetke na TV in je minister za informiranje Kacin dramatično komentiral, kako JA napada civilne cilje?

Kakšen je bil razlog, da so letala JA mitraljirala staro skladišče Adrie Airways ter parkirana osebna vozila na parkirišču, tudi ni znano, kar se tiče vojaške doktrine, strategije in taktike. Je bilo pa preko TV ekranov grozno videti. Vemo, da smo Slovenci zelo občutljivi, če nam nekdo samo opraska jeklenega konjička.

Na tiskovni konferenci nihče drug kot tisti ultra komunist tovariš Janez Kocjančič, ki je nekaj mesecev pred začetkom tega zastraševanja naroda še z drugimi tovariši dramatično zapustil sejo CK ZKJ  v Beogradu, dramatizira in obtožuje JA, da je izvršila teroristično dejanje, ker je napadla civilno letališče. Zakaj ga je, tega se pa ni vprašal...govoričil je nekaj v stilu, da so hoteli posekati krila mladi državi. Mar res? Kaj pa če je bil Brnik zapisan v strateških ciljih napadov JA, da se vse skupaj bolj dramatizira?

Tudi oddajniki RTV so bili mitraljirani, a ne sestreljeni, tudi ne vsi, pa tudi ne RTV, ki je ves čas širila propagando o vojni. Mislite, da res niso upali in niso hoteli tega narediti jastrebi v Beogradu? Dogovor je moral biti precej jasen in natančen, da ni ušla zadeva iz rok. Zato so tudi stalno padala povelja: napadi, ustavi, premirje. Tako so obvladovali enote, da ne bi ušlo izpod nadzora, ker bi se povsem lahko zgodilo, da bi imeli mrtvih veliko več.

Kdo je plačal vojno škodo, koga je slovenska država privedla na sodišče? Mimogrede, pri tem mitraljiranju za zganjanje propagande na civilne cilje na Brniku sta umrla gotovo čisto po nesreči dva avstrijska fotoreporterja. Kdo je za to teroristično dejanje odgovarjal? Je bilo tudi to dogovorjeno v tajnem sporazumu Kučan - Milošević, da ne bo nihče za nič odgovarjal?

Da bi vse skupaj izpadlo še bolj dramatično in resno, so morali to tragedijo v medijskih trobilih komentirati tudi znani vojaški teoretiki. Partijec Bebler je bil kot nalašč poklican za to.

Se spomnite znane afere HOLMEC, ko naj bi pripadniki TO ubili vojake - mlade fante, na služenju JA, ko so se mahajoč z belo rjuho hoteli predati? Vse so organi, se ve kateri, pometli pod preprogo. TUKAJ si lahko o tem preberete kaj več.

O vsem tem dogajanju si je možno ustvariti precej drugačno mnenje kot je bilo ves čas prikazovano javnosti, še posebej zdaj, ko je prišla na dan resnica o tajnem dogovoru med takratnim predsednikom predsedstva in Slobodanom Miloševićem. Zelo pomenljivo je tudi to, da znova v slovenskih medijih o tem ni kaj veliko slišati. Je to nova TABU tema. Vemo, kdo obvladuje medije, kajne?!? 

Pa naj se vrnemo k izhodišču tega našega prispevka, da odstremo tančico skrivnosti tudi okoli tragedije, ki se je zgodila, ko so pripadniki 30. razvojne skupine TO, predhodnice Specialne brigade MORiS, nad Ljubljano sestrelili vojaški helikopter gazelo, ki ga je pilotiral pokojni Toni Mrlak. Tudi to je bil del akcije v smislu propagande, ko je bilo v poročilih povedano, da se niso vsi helikopterji vrnili na svoje izhodiščne položaje.

Letos je izšla knjiga v zvezi s to tragedijo z naslovom "Skrito povelje", ki jo je spisala gospa Draga Potočnjak, svakinja preminulega pilota Tonija Mrlaka, ki je ugotovila, da je šlo za skrito povelje za sestrelitev helikopterja, ki je letel nad Ljubljano tistega zanj usodnega dne 27. junija 1991.


Fotografija s predstavitve knjige "Skrito povelje" 19.06.2013

Povzetki s tiskovne konference predstavitve knjige, vir DELO.

"Izjavo zgodovinarja Boža Repeta je pospremil aplavz publike: Repe meni, da je zgodba o sestrelitvi helikopterja nad Rožno dolino v Ljubljani »ena temnih, umazanih zgodb vojne za Slovenijo. To zgodbo je bilo treba povedati zaradi drugih, čistih ljudi, ki so v vojni sodelovali. Izdaja te knjige je patriotsko dejanje!«

Vojak partije za manipuliranje polpretekle zgodovine Božo Repe dodaja, "da avtorica osebno zgodbo Tonija Mrlaka in njegovih sorodnikov postavlja »v mnogo širši kontekst zlorab in manipulacij, ki so se dogajale v imenu osamosvojitve: zlorabe oblasti, prisluškovanja in druga nezakonita ravnanja, ki so služila obračunavanju z drugače mislečimi, prodaja orožja, izbris blizu petindvajset tisoč ljudi iz registra stalnega prebivalstva ... Njeno pisanje pa je hkrati tudi pripoved o mukotrpnem večletnem odkrivanju resnice, zgodba o prizadevanjih, da bi prišla do dokumentov, ki bi morali biti javno dostopni, pa niso. Zgodba o sprenevedanjih in lažeh tistih, ki so bili vpleteni. Zgodba o izmikanjih, pa tudi strahu tistih, ki so kaj vedeli. Zgodba o vztrajnem sestavljanju mozaika o temni plati slovenske osamosvojitve, ki jo avtorica z dejstvi, a hkrati tudi s pretanjeno umetniško besedo, zna ločiti od dobrih namenov in ciljev ter ravnanja častnih ljudi.«

"Draga Potočnjak v knjigi z dokumenti, pričevanji vpletenih in navajanjem drugega gradiva dokazuje, da je bila sestrelitev neoborožene gazele z več vidikov problematično dejanje: sestreljeni helikopter, ki ga je upravljal Anton Mrlak, je bil del vojaške strategije.
Avtorica piše: »Bilo je 27. junija 1991. Na uradni prvi dan vojne za Slovenijo. Helikopter gazela SA 341, serijska št. 664, je nad ljubljansko Rožno dolino izginil v ogromni črni gobi dima. Proglasili so ga za sovražnega, pozneje izvrgli, da se je primerila napaka - mitomanska sla 'ljudi na položajih' je nato zdržema klesala lažno propagando, sprenevedanje in glušeči molk.«

"Matej Šurc v spremni besedi piše, da je bila tragična smrt slovenskega rojaka med desetdnevnimi spopadi doslej zavita v neštete tančice skrivnosti: »Uveljavila se je že uradna različica, češ da je šlo za nesrečne okoliščine padca helikopterja, vendar je naša priznana igralka in dramatičarka Draga Potočnjak, sicer Tonijeva svakinja, sestra njegove soproge, dogodek iztrgala iz pozabe in ob tem razkrila njegove povsem drugačne razsežnosti ...«
Šurc še meni, da se zapletena, s številnimi predsodki, frustracijami in prikrivanji prepletena zgodba dotika nas vseh, tudi tistih, ki sestreljenega pilota nismo poznali, živimo pa v samostojni Sloveniji. Zgodba o Toniju Mrlaku je občutljiv presežek znanih črno-belih zgodb o branilcih in agresorjih ter hkrati veliko več kot še en okostnjak iz omare osamosvojitvene vojne."

No, zdaj pa bodite pozorni, ker pride najslajše za razumevanje bistva v primeru tragične smrti Tonija Mrlaka. Bivši predsednik RS Milan Kučan je v dvorani za to izjavo prejel gromek aplavz.

Izjavil je, da je na predstavitev knjige prišel za to, ker »želi, da se končno razkrije resnica o tem tragičnem dogodku, ki - tako kot nekateri drugi - puščajo madež na veliki slovenski zgodbi o osamosvojitvi.«

Tole je bila res zelo smela in še bolj sprenevedajoča izjava velikega večnega partijca, ki nikakor ne more razjahati tega naroda. Menda se je nekoč zasvojil s politiko, pa mu očitno noben strokovnjak psihiater ne zna pomagati. Ne more iz politike in mešanja megle ali ne sme, to je vprašanje. Seveda resnice ni v knjigi gospe, ki je predsedniku Gibanja OPS obljubila, da mu bo knjigo poslala, ker je našel v svojem arhivu dokument, ki razkriva resnico, kdo je izdal odredbo za ubijanje. To ni mogel biti nihče drug kot takratni predsednik predsedstva Republike Slovenije tovariš Milan Kučan. Tukaj je skeniran originalen dokument.


V ukazu za bojna delovanja enot TO, ki je bil podlaga tudi za sestrelitev helikopterja tipa gazela s pilotom Mrlakom in mehanikom na krovu, jasno piše, da je bil izdelan "na osnovi odredbe Predsedstva Republike Slovenije št.27/06 z dne 27.06.1991". Izdan je bil ob 02.00 uri tega dne.

Se tovariš Kučan ni spomnil, kdo je podpisal omenjeno odredbo, ga zapušča spomin, se spreneveda in je mislil, da ga nihče ne bo ujel na laži? Se ni spomnil, kdo je prižgal zeleno luč za  začetek vojne oziroma začetek spopadov nizke intenzivnosti? Bo zdaj zadovoljen, da je resnica prišla na dan in je jasno, kdo je kriv, da je umrl dober človek, z njim še eden mož doma iz Makedonije, ki je bil mehanik. Da so potem žene ostale brez mož, otroci brez očetov, starši brez sinov, prijatelji brez prijateljev?

Težavo ima zdaj tudi avtorica knjige, gospa Potočnjak, saj ima knjiga napačen naslov, ki ga bo morala pri ponatisu, če bo sploh potreben, spremeniti v "Odkrito povelje".

Je pa še vedno povsem odprto vprašanje, kdo bi moral (pa ni) gospoda Mrlaka opozoriti, da bo nanj odprt ogenj, če bo letel nad Ljubljano, ali pa je vprašanje, kdo ni ukazal podrejenim enotam, da se ne strelja na neoborožene gazele, ker je možno, da je v njej pilot, ki je na vezi z ministrom za informiranje Kacinom, da prestopi na stran TO? So ga res žrtvovali za propagandne namene, tudi njega, kot mnoge, ki so postali kolateralna škoda, ko so strašili, manipulirali narod in uresničevali tajni dogovor za vojno Kučan - Milošević?

Ko bo konec vsakršnega sprenevedanja in bo njihova agonija, ki so si jo leta 1990 začeli podaljševati, zaključena, bo moč strokovno, tehtno, nepristransko, na podlagi pričevanj prič in dokumentov oceniti, za kaj je v resnici šlo. Da bi to čimprej dosegli in razčistili, kar je treba za stanje duha v Sloveniji razčistiti, vas vabimo, da se podpišete pod ljudsko pobudo za sprejem Zakona OPS. To pomeni STOPITI SKUPAJ, ZA OSVOBODITEV, OČIŠČENJE IN PREPOROD SLOVENIJE, ki ima v tem trenutku zagotovo večjo težo kot jo je takrat imela odcepitev na vrat na nos in na vso silo.

To je takrat povzročilo nepotrebne žrtve med povsem nedolžnimi ljudmi. Zdaj gre predvsem za to, ali bomo Slovenijo sploh obdržali, ker je nevarnost, da bodo narodni veleizdajalci dokončno razprodali še zadnji del narodovega imetja tujcem, ko je povsem jasno, da so nas s spletkami, prevarami in manipulacijami, uničevanjem državnosti in ropanjem pripeljali pač pred prepad. Ne pustimo se jim več, spravimo jih z oblasti.

Kliknite, prosimo, na fotografijo

Ekipa OPS

p.s.

Zagotovo bodo zdaj slovenski ugrabljeni mediji o tem na dolgo in široko poročali, organizirali bodo soočenja med gospodom Letico in gospodom tovarišem Kučanom. Tudi gospod Janša bi moral kakšno reči, vsaj okoli "skritega" povelja itd. Okostnjaki vseskozi padajo iz omar a se vsi delajo, kot bi jih ne bilo. Opazite kakšne medije plačujete, nacionalne celo s prisilo, če ne je izvršba.