�

Pa za?nimo z odprtim pismom �efu vrhovnega sodi�?a gospodu Masle�i, ki mu ga je napisal nekdanji namestnik republi�kega dru�benega pravobranilca, gospod Janez Krnc, ki ga je objavil ?asopis Dnevnik pred pribli�no dvema mesecema:

"Odprto pismo
Predsedniku Vrhovnega sodi�?a RS� BRANKU MASLE�I

Gospod predsednik, na vas res ni naslovljenih veliko tak�nih pisem, ?eprav so vse tri veje oblasti v enakem polo�aju. Prepogosto prezremo, da ima� v� Sloveniji� oblast (mo?) ljudstvo (3.?l. ustave RS) in je zato tudi sodna oblast (poleg izvr�ilne in zakonodajne) le sestavni del� oblasti ljudstva. Lahko vam zagotovim, da nimam nobenih pomislekov glede tega, kako ustava ureja polo�aj sodnikov. Neodvisnost sodnika pri opravljanju sodne funkcije in njegova vezanost (le) na ustavo in zakon nima alternative. Seveda, pri uresni?evanju teh na?el� v sodni praksi se zapleta. Ljudi (ljudstvo) moti zlasti to, da se� tudi v primeru upravi?ene kritike� sodstvo sklicuje na svojo neodvisnost. Javnost (ljudstvo) je� lahko upravi?eno nejevoljna, saj� se� v tak�nih� primerih sodstvo res ne more� sklicevati�� na tista na?ela, ki jih je samo kr�ilo!

In kako je to videti v praksi? Navedel bom nekaj odlo?itev sodi�? iz enega samega primera, iz postopkov lastninskega preoblikovanja podjetja GEOPLIN.� Za predstavljivost� pomena posameznih odlo?itev bom navedel� danes aktualne vrednostne podatke.

Leta 1992 se je dru�beno podjetje GEOPLIN (takrat �e Zemeljski plin) statusno preoblikovalo iz oblike p.o.� v� d.o.o. To so omogo?ile �Markovi?eve� spremembe zakona o podjetjih, ki je uvedel tudi nominacijo dru�benega kapitala. Podjetja , ki so v Geoplinu od leta 1974 naprej po sporazumu� nepovratno zdru�evala sredstva za izgradnjo plinovoda (skupaj 156) , so l. 1992, na podlagi referendumske odlo?itve zaposlenih� v Geoplinu,� pridobila poslovne dele�e v skupnem obsegu 54,7 % trajnega (dru�benega)� kapitala podjetja.

In kak�no vlogo je pri tem opravilo sodstvo ? Ko je sodi�?e� v sodni register vpisovalo� statusno preoblikovanje, je� prezrlo, da je podjetje po zakonski ureditvi� dol�no� preostali nenominirani dru�beni kapital v obsegu 45,3 % izkazati kot lastni poslovni dele� dru�benega podjetja. Kako je sodi�?e� spregledalo zakonsko ureditev (izrecno zapisano tudi v obrazlo�itvi zakona) ni jasno. Sodi�?e je� potrdilo, da razporeditev 45,3 % trajnega kapitala podjetja v rezerve ustreza zakonskim predpisom. S tak�nim sklepom pa je� dejansko odlo?ilo, da dru�beniki� podjetja poleg svojih poslovnih dele�ev pridobijo v upravljanje tudi preostali nenominirani dru�beni kapital. Na 156 udele�encev sporazuma so bili pripisani poslovni dele�i v skupnem obsegu� 157 mio EUR, po zaslugi sodi�?a pa so povrh �pridobili� �e preostali dru�beni kapital v skupni vrednosti 129 mio EUR. Tak�no sestavo kapitala je resda kreirala uprava podjetja, toda (avtonomno) sodi�?e, ki je vezano na zakon, tega ne bi smelo dopustiti.

�Uspe�nemu� statusnemu preoblikovanju podjetja so sledili� novi zapleti. Podjetje ni hotelo sestaviti zakonsko predpisane otvoritvene bilance stanja, niti programa lastninskega preoblikovanja. Le zakaj bi to storilo, ?e pa je bil (po zaslugi sodi�?a) ves dru�beni kapital podjetja pripisan (nominiran) znanim lastnikom! Podjetje je tako med drugim �odpravilo� tudi zakonsko pravico zaposlenih , njihovih dru�inskih ?lanov in upokojencev, da sodelujejo pri (donosnem) notranjem lastninjenju dru�benega kapitala v Geoplinu (v interni razdelitvi do 20 % in v notranjem odkupu do 40 % z 50 % popustom). Agencija za privatizacijo je zahtevala, naj ji podjetje posreduje predpisano otvoritveno bilanco stanja in program lastninjenja. Brezuspe�no! Konec leta 1998� je� agencija iz tega razloga zavrnila vlogo� podjetja za izdajo soglasja za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register in s svojo odlo?itvijo seznanila sodi�?e (vpis �plombe� v sodni register).

Geoplin se je zato zna�el na seznamu podjetij, v katerih je bil SRD pristojen� za dokon?anje lastninjenja podjetja. Toda zaplet je �re�il� nadzorni svet SRD-a, ki je leta 2000 sprejel sklep, da pri pregledu poslovnih knjig Geoplina na dan 1.1.1993 ni bil ugotovljen obstoj dru�benega kapitala. Zakonsko predpisano otvoritveno bilanco stanja so� na SRD-u �nadomestili� z pregledom poslovnih knjig. Sodi�?e je o?itno pritrdilo tak�nemu� obhodu zakonskih predpisov� , saj je v sodni register sredi leta 2000 vpisalo sklep, da je podjetje Geoplin izpeljalo uskladitev z ZGD. Plomba agencije iz leta1998, pa tudi pravo?asno posredovano stali�?e dru�benega pravobranilca� sodi�?u, da za vpis niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji,� nista u?inkovala.

Sodi�?e je vsemu navkljub odlo?ilo, da je lastninsko preoblikovanje v Geoplinu kon?ano. Ob tem je� prezrlo tudi dolo?bo� 592 ?l. ZGD, ki predpisuje, da se uskladitev z ZGD opravi na podlagi izdelane otvoritvene bilance stanja. Mimogrede , leta 2006 je DSU, pravni naslednik SRD-a ugotovil, da je citirani sklep NS� SRD-a (da v Geoplinu ni dru�benega kapitala) ni?en, ker je temeljil na napa?no ugotovljenem dejanskem stanju.

V letu 1995 se je zgodil �e en �incident�. Tudi dr�ava je zdru�evala sredstva za plinifikacijo in ji� je zato� pripadal ustrezen poslovni dele� v podjetju. Po pravnomo?ni odlo?bi� pristojnega ministrstva je dr�avi pripadlo 24,5 %� vrednosti trajnega kapitala podjetja na dan 1.1.1993. Toda skup�?ina dru�benikov Geoplina je odlo?ila, da dr�avi pripade le 17,78 % poslovni dele�. Pravnomo?no odlo?bo so namre? priredili� (to je razvidno iz notarskega zapisa skup�?ine), izpustili so osnovo za dolo?itev dele�a, t.j. trajni kapital podjetja in� uporabili� kar odstotni ra?un. Sodi�?e (spet) ni reagiralo, ?eprav je imelo na vpogled�� pravnomo?no odlo?bo kot tudi notarski zapis skup�?ine dru�benikov. Dr�ava je tako vse od 1.1. 1993 do danes (tudi po zaslugi sodi�?a)� v podjetju Geoplin prikraj�ana za vse pravice iz 6,72 % poslovnega dele�a (v vrednosti slabih 20 mio EUR).

Zakon o lastninskem preoblikovanju je za podjetja, ki so se statusno preoblikovala po l. 1990, predpisal obvezno revizijo lastninjenja. Agencija za revidiranje je leta 1997 za?ela tak�en pregled v Geoplinu. Postopek pa je kon?ala brez poro?ila o opravljeni reviziji z utemeljitvijo, da dolo?be zakona o lastninjenju ne veljajo za Geoplin in z navedbo, da je ves dru�beni kapital pripisan znanim lastnikom. Seveda niti prva niti druga utemeljitev agencije nista ustrezali dejanskemu stanju. Odlo?itev upravnega sodi�?a, ki je nato v upravnem sporu odlo?ilo, da mora agencija sestaviti in objaviti revizijsko poro?ilo, je bila pri?akovana.� Toda agencija� ni �hotela� opraviti svoje zakonske obveznosti� in je� na Vrhovno sodi�?e RS vlo�ila prito�bo.

Na tem� sodi�?u pa je zadeva �zamrznila�, ?eprav bi moralo sodi�?e primere� iz podro?ja lastninjenja obravnavati prednostno. Ve? vlog dru�benega pravobranilca� za prednostno obravnavo in nadzorstvene prito�be naslovljene� Vrhovnemu sodi�?u� so bile zaman. Tudi verodostojni dokumenti o napovedani ukinitvi agencije za revidiranje, posredovani sodi�?u, niso u?inkovali. Sodi�?e je o prito�bi agencije odlo?ilo (�ele) po skoraj �tirih letih, v za?etku leta 2005, agencija za revidiranje pa je prenehala �e sredi leta 2004. Zaradi ukinitve agencije in z njo tudi postopkov revidiranja je postal upravni spor brezpredmeten.

Gospod predsednik, kot lahko ugotovite iz zapisanega , so� nekatere dr�avne institucije (agencija za revidiranje, SRD, ministrstvo�) v zadevi Geoplin delovale mimo svojih zakonskih pooblastil. Avtonomne odlo?itve sodi�?, ki bi bile oprte na zakonske predpise, bi bile zato� odlo?ilne. Toda z izjemo upravnega sodi�?a, so se odlo?itve sodnikov, ki niso (dosledno) upo�tevali zakonskih predpisov, kar vrstile . In posledice ? Kar dobrih 27 % (78 mio EUR) dru�benega kapitala v Geoplinu (�e vedno) ni� lastninjeno po zakonskih predpisih. Po zakonu o zaklju?ku lastninjenja bi moral ta kapital preiti v last dr�ave. Pa se to (�e) ni zgodilo !� In nemalo zaslug in odgovornosti gre pri tem pripisati (tudi) sodstvu.

Gospod predsednik, opisanih odlo?itev sodi�? ne navajam iz razloga, da bi dokazoval neu?inkovitost in napake sodstva! Nasprotno! S tem primerom le dokazujem , da je neodvisnost sodi�? v praksi v najve?ji meri odvisna od samega sodstva. Neodvisnost in suverenost sodstva stoji ali pade� odvisno od tega, ali sodniki dosledno ravnajo po na?elu vezanosti na ustavo in zakon. Odlo?itve sodi�? v primeru Geoplin avtonomnosti� sodstva zanesljivo ne utrjujejo, temve?� ru�ijo ugled� in krnijo njegovo neodvisnost. Je res primerno, da se v tak�nih in podobnih primerih� vnaprej zavra?a sleherna kritika s sklicevanjem na neodvisnost sodstva ? Opisani primer je res en sam iz� mno�ice kakega pol milijona letno prejetih novih zadev na�ih sodi�? in bi ga lahko �teli za obrobnega. Toda skrb (ljudstva) upravi?eno zbuja� zapovrsten spregled zakonskih predpisov s strani sodnikov, kar bi�� te�ko uvrstili med�� neizbe�ne slu?ajne napake!

Gospod predsednik in kaj javnost (ljudstvo) �e zelo pogre�a pri sodstvu ? Vsi vemo, da izvr�ilna in zakonodajna oblast preve?krat predlagata in sprejemata pomanjkljive, nedomi�ljene in celo (za ljudstvo) �kodljive zakonske predpise. Zakaj se (neodvisno) sodstvo (bolj) odlo?no ne oglasi v tak�nih primerih ? Ne le pisanje sodb v imenu ljudstva, ampak tudi strokovna pravna mnenja o zakonski ureditvi naj sodstvo pogosteje izreka v imenu ljudstva. Klju? neodvisnosti sodi�? ima (na sre?o) v svojih rokah samo sodstvo. Gre za doslednost pri uresni?evanju na?ela , da je sodnik vezan (le) na ustavo in zakon, pri ?emer ne more in ne sme biti nobene tolerance.� Le na tak�ni� podlagi se lahko uresni?uje neodvisnost in ugled sodstva kot samostojne veje oblasti (ljudstva) in vzpostavlja pravo razmerje do ostalih dveh vej oblasti!

Janez Krnc, Litija"

Gibanje OPS, kot organizacija neodvisne civilne dru�be, poziva Predsednika vrhovnega sodi�?a, gospoda Masle�o, saj njega in vse druge sodnike ter sodnice davkopla?evalci pla?ujemo, da delajo izklju?no po ?rki ustave in zakonov, naj se do opisanega po?etja sodnikov opredeli, zavzame stali�?e in pove kako bo ukrepal, da se izvedejo potrebne revizije z namenom poprave �kode. Zanimajo pa nas tudi sankcije, ki bodo doletele podrejene sodnike, ki so po?eli nezasli�ana tudi kazniva dejanja s tem v zvezi. Po na�em vedenju gospod Krnc ni prejel do danes nobenega odgovora na pri?ujo?e pismo, molk pa tokrat ne bo dovolj.

Tole je nadaljevanje - dodatek, ki ga je pripravila samostojna novinarka. �Tak�nih besedil ve?ji mediji ne objavljajo. Morda je razlog to, ker so krivci za nastalo �kodo objavljeni s polnimi imeni in priimki.

"GEOPLIN IN SODI�?A


Veriga odlo?itev, ki ne temeljijo na zakonu

Dr�avni organi in sodi�?a so pogosto delali vse, da bi o�kodovali dr�avo, namesto da bi odlo?no delovali v prid dr�ave in dr�avljanom, tudi zato smo danes tam, kjer smo.

Kaj imajo skupnega lastninjenje dru�benega premo�enja, tajkunski prevzemi podjetij, plenjenje premo�enja v okviru dolgotrajnih ste?ajnih postopkov podjetij, zlorabe instituta zemlji�kega dolga?� Kaj drugega kot dr�avne organe in sodi�?a, ki so delali in sodili tako, da so o�kodovali dr�avo, ne pa tako, da bi njeno premo�enje �?itili. V Sloveniji se �e zmeraj nih?e se ne ukvarja z vrednostjo premo�enja dr�ave, ne glede na lastni�tvo (dr�avno ali dru�beno), kako to vrednost za�?ititi in ohraniti, saj sodniki� ne poznajo zakonodaje, na podlagi katere bi morali soditi. Janez Krnc, nekdanji namestnik republi�kega dru�benega pravobranilca, in upokojenka, 25 let zaposlena v Geoplinu, Cecilija Pavlin, to ugotavljata na podlagi lastnih izku�enj s to�bami za ni?nost vpisa v sodni register podjetij in o�kodovanja iz naslova vlo�enega lastninskega certifikata, s katerima izpodbijata nezakonito lastninjenje dru�be Geoplin.

�Paradoks pri Geoplinu in tudi drugih zadevah je, da so dr�avni organi praviloma delali vse, da bi o�kodovali dr�avo, namesto da bi odlo?no delovali v prid dr�avi in dr�avljanom, ne glede na to, kdo je bil trenutno na oblasti,� pravi Krnc.

Formalno gledano so bile vse institucije za uspe�no izvedbo lastninjenja dru�benega premo�enja postavljene. To so bile agencija za privatizacijo, agencija za revidiranje, dru�beni pravobranilec. Nekdanja generalna direktorica Slu�be dru�benega knjigovodstva (SDK) in njenih naslednic, Romana Logar, je bila znana po ostrosti in nepopustljivosti pri revizijah lastninskega preoblikovanja podjetij, zato so se mnogi razburjali, da pretirava, ?e� da je zanjo vsak tolar sumljiv. SDK in kasneje agencija za revidiranje je imela po zakonu pristojnost, da je lahko neposredno z odlo?bo nalo�ila podjetju, da mora nepravilno izkazan kapital knjigovodsko pravilno izkazati. Alenka Kova? Arh, direktorica agencije za revidiranje, ki je bila naslednica SDK, pa je ravnala druga?e, saj je svoji namestnici Ro�i �ust odvzela spis Geoplin in ji tako prepre?ila ukrepanje, ki je bilo v pristojnosti agencije, se spominja Krnc.

Iz to�b so se nor?evali

Dru�beni pravobranilec, kjer je bil Krnc namestnik pravobranilca, je bil pristojen po 48. ?lenu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij za vlaganje to�b proti podjetjem, ki niso hotela sama odpraviti o�kodovanj, ko je bilo ugotovljeno divje lastninjenje. �Iz teh to�b so se nor?evali, dogajalo se je, da nam je direktor enega od podjetij grozil, da bodo umaknili oziroma poskrili ves dru�beni kapital, ?e jim bomo nagajali. Najbolj sprevr�eno pa je, da so tisti, ki so bili osumljeni o�kodovanja dru�benega premo�enja prek divje privatizacije, lahko �e vedno prosto in v nedogled razpolagali s tem kapitalom, ki so si ga nakradli,� razlaga Janez Krnc.

Dru�beni pravobranilec je v okviru svojih zakonskih pristojnosti vlo�il 310 to�b za odpravo z revizijo ugotovljenih o�kodovanj. Postopki pred sodi�?i bi morali (po zakonu) potekati prednostno, toda pokazalo se je, da sodi�?a tak�ne zakonske ureditve sploh niso upo�tevala. �So dobesedno zaspala, pa tudi sicer niso prepoznala razli?nih postopkov divje privatizacije kot o�kodovanje dru�benega kapitala. Sodi�?a so v to�benih postopkih dru�benega pravobranilca� sprejela skupaj 453 odlo?itev in od tega so le v 90 primerih odlo?ila v korist dru�benega kapitala,� razlaga Krnc. Ko je bil dru�beni pravobranilec ukinjen, so njegove pristojnosti skupaj z nere�enimi zadevami pre�le na dr�avno pravobranilstvo, ki pa seveda ni imelo nobenih izku�enj na podro?ju lastninjenja.

Organizacija dr�avnih in�titucij, ki bi morale zagotavljati, da bi postopki lastninjenja tekli pod nadzorom in da bi bile stranpoti sankcionirane, je bila po njegovih izku�njah zelo slaba. Enako je bilo tudi v ?asu tajkunskih prevzemov podjetij in je sedaj �e zmeraj pri ste?ajnih postopkih podjetij in zlorabah instituta zemlji�kega dolga.

Pri tem sta izstopala predvsem to�ilstvo in sodstvo. Leta 1994 je dr�avni zbor razpravljal o lastninjenju. Na tej izredni seji je govoril tudi Anton Drobni?, ki je bil takrat generalni dr�avni to�ilec. Med drugim je izjavil, da je �koda papirja za vse obto�nice in postopke, ki so bili uvedeni zaradi o�kodovanja dru�benega premo�enja. �e danes mi ni jasno, kako je lahko najodgovornej�i funkcionar dr�avnega to�ilstva podal tak�no izjavo. To mi je ostalo v spominu iz ?asa, ki je bil zelo odlo?ilen za to, kako bo dr�ava ukrepala,� pojasnjuje Janez Krnc.

To�ilec ni poznal zakonodaje, sodnica ni vedela, kaj je by-pass

Na dr�avnem to�ilstvu je �e leta 1998 eden od to�ilcev v Ljubljani pojasnjeval, da ne pozna dobro lastninske zakonodaje in mu je zato te�ko ukrepati. Od skupaj okrog 550 prejetih kazenskih ovadb so na to�ilstvu spro�ili kakih 50 kazenskih postopkov in dosegli nekaj obsodilnih sodb. Na ljubljanskem sodi�?u pa je recimo sodnica, ki je sodila primer divjega lastninjenja Gospodarskega razstavi�?a, kjer so vse, kar je bilo donosno, prenesli v zasebno podjetje Ljubljanski sejem, to�beni zahtevek pravobranilca zavrnila z utemeljitvijo, da je Ljubljanski sejem ustvaril prihodek in dobi?ek iz dejavnosti, za katero je registriran. �?e bi �el otroke po cesti spra�evat, bi marsikdo vedel povedati, kaj je vzporedno podjetje (by-pass). Tej sodnici se o?itno ni niti sanjalo, za kaj gre,� pravi Krnc.

Klju?no pri vsem tem je bilo, ?e gledamo dr�avo kot celoto, da se nih?e ni resno ukvarjal z vpra�anjem ohranjanja vrednosti premo�enja. Nepomembno je bilo, ali je �lo za dr�avno ali dru�beno lastnino, bistvena je bila vrednost in varovanje vrednosti tega premo�enja. Ko se za?ne premo�enje dr�ave, ki je usodno povezano z narodom, ki v njej �ivi, izgubljati, ni mogo?e priti drugam, kot do sem, kjer smo sedaj.

Edinstven primer pa je Geoplin,� monopolist v cevovodnem transportu, z milijonskimi dobi?ki, torej kura, ki nese zlata jajca in �e v ve?inski lasti dr�ave, kjer prakti?no nobenega postopka v procesu lastninskega preoblikovanja niso izpeljali dosledno po zakonskih predpisih. �To je bilo seveda mogo?e uresni?iti le ob sodelovanju (aktivnem ali pasivnem) mnogih dr�avnih institucij, ki bi sicer morale zagotavljati zakonitost teh postopkov. Zanesljivo je tukaj mogo?e najti tudi odgovor, zakaj Geoplin (�e vedno) ni zaklju?il postopka lastninskega preoblikovanja in zakaj je velika vrednost premo�enja brez pravnega naslova (neodpla?no) pri�la v roke dru�benikov, namesto v (posredno ali neposredno) last dr�ave,� razlaga Janez Krnc. Sedaj je tudi jasno, da si je politi?na elita hotela v tej dru�bi zagotoviti predvsem tudi dobro pla?ana mesta zase in za svoje potomce.

Darilo 100 milijonov evrov

Cecilija Pavlin k temu dodaja, da je Geoplin zasebnim lastnikom podaril kakih 100 milijonov evrov dru�benega kapitala, pa nikomur ni?, sedaj pa vlada grozi z rezi pri pokojninah, v zdravstvu, socialnih transferih, namesto, da bi poiskali in pobrali pokradeno premo�enje. �Jaz tega ne morem razumeti, da o tem nobena vlada ne govori in ni? ne naredi,� krizo pa� re�uje na ple?ih obubo�anih in la?nih upokojencev in delavcih brez pla?, ki ne morejo nahraniti svojih otrok. In s� tem se strinjajo celo uradniki v EU.

Hkrati spomni, da je bil tri krat na vladi sprejet sklep o reviziji lastninskega preoblikovanja Geoplina, a ta nikoli ni bil uresni?en. �Ko je bil Janez Kopa? minister za okolje, ki je bilo takrat pristojno za podro?je energetike, je enkrat na vladi spro�il vpra�anje glede Geoplina. Tam ni dobil odgovora, a mislim, da ga je potem dobil po stranskem kanalu, saj je kar utihnil. Mi smo pisali zelo odkrito, prilagali dokumente, pa najve?krat niti odgovora nismo dobili,� pojasnjuje Janez Krnc. Ob tem se spomni �e na eno zna?ilnost, povezano z lastninjenjem dru�bene lastnine:

�V nekaterih dr�avnih institucijah je v 90-ih letih prej�njega stoletja povsem izginilo razumsko razmi�ljanje in ravnanje. �Spomnim se, da smo s predstavniki razli?nih dr�avnih institucij (slovenska razvojna dru�ba, agencija za privatizacijo, SDK, ministrstva,...) zaradi razli?nih problemov, ki so se pojavljali v procesu lastninjenja, pogosto sedeli skupaj. Nepozabne so mi ostale vehementne izjave nekaterih dr�avnih uradnikov, ki so kot mantro ponavljali izjavo o vladavini prava, po kateri je vse dovoljeno, izjema je le tisto, kar je izrecno prepovedano. Tak�nih izjav seveda ni nih?e zanikal, kar je pomenilo, da so predstavljale filozofijo ve?ine takratnih politi?nih strank. Temu podobne so bile tudi izjave, da v dr�avi obstajata samo �e dve obliki lastnine, zasebna in dr�avna, ?eprav je �ele zakon o zaklju?ku lastninjenja leta 1998 prinesel ureditev, po kateri je vsaka poznana vrednost anonimne dru�bene lastnine po zakonu spremenila svojo lastninsko naravo. Sklep tega je, da ni prav ni? presenetljivo, da smo v ?asu tranzicije izgubili velike vrednosti dru�benega premo�enja in nepovratno prizadeli prihodnje rodove, zlasti svoje sedanje potomstvo,� opozarja Krnc.

Ne za za?asno odredbo, saj kapital �e ni na Kajmanskih otokih

Dru�beni pravobranilec je posku�al zavarovati dru�beni kapital pred nebrzdanim divjim lastninjenjem tudi z zahtevami za za?asne odredbe sodi�?. A prav tako neuspe�no, saj niti v enem primeru za?asna odredba ni bila sprejeta. ?e je �e sodi�?e na prvi stopnji ugodilo zahtevku, je drugostopenjsko sodi�?e odlo?ilo druga?e. Sodi�?e se za za?asno odredbo ni odlo?ilo, ker pokradeno premo�enje ni bilo odneseno iz podjetja, recimo na Kajmanske otoke. �Sodi�?e je o?itno menilo, da ni utemeljeno sprejemati za?asne odredbe, ?e je ogro�eni dru�beni kapital �e zmeraj v to�enem podjetju. Nih?e pa seveda ni vedel, koliko ?asa bo �e tam. Ta logika sodi�?a je po pravni plati nesmiselna, kajti ?e so obstajali dokazi, da je bilo to premo�enje pridobljeno na nezakonit na?in, bi ga bilo treba takoj odvzeti ali zavarovati, ne pa ?akati na pravnomo?no sodbo ?ez 10 let, ko je ta kapital �e zdavnaj poniknil,� razlaga Krnc.

V veliko primerih, predvsem pa v postopkih v zvezi z Geoplinom, je videl, da je sodnik, ki bi moral na eni stopnji o ne?em odlo?iti, ?akal na odlo?itev v nekem drugem postopku. �To je tipi?no za sodstvo. ?e ima mo�nost, ?aka, ?eprav bi sodniki morali v vsakem primeru odlo?iti po zakonu. Sodnika ne bi smelo ni? brigati, kaj je razsodila stopnja pred njim in kaj so odlo?ili drugi, brigati bi ga moralo samo to, kaj pravi zakon,� nadaljuje Janez Krnc. Spomni se, kako je Gregor Collauti, sodnik ljubljanskega okro�nega sodi�?a, ko je odlo?al v to�bi za ni?nost vpisa Geoplina v sodni register, �tiri leta ?akal, kaj bo odlo?ilo ustavno sodi�?e glede ustavne prito�be na odlo?itev vrhovnega sodi�?a, kjer je agencija za revidiranje, zgolj formalno in brez navedbe utemeljenega razloga izpodbijala odlo?bo upravnega sodi�?a, s katero ji je pravilno in v skladu z zakonodajo nalo�ilo, da mora sestaviti in objaviti revizijsko poro?ilo za Geoplin.

Po prenehanju agencije za revidiranje, so njene pristojnosti pre�le na dr�avno pravobranilstvo, kjer je takratni generalni dr�avni pravobranilec Lucijan Bembi?,� preko svoje namestnice Lucije Vuga izdal pisno navodilo, da od to�be agencije v upravnem sporu (kljub tak�ni pobudi dru�benega pravobranilca) v zvezi z Geoplinom ne odstopijo. Vrhovno sodi�?e pa je kljub �tevilnim predlogom, naj zadevo obravnava prednostno, in dokazilom, da bo agencija za revidiranje kmalu prenehala delovati, o njeni prito�bi odlo?ilo �ele, ko je le-ta �e prenehala delovati. �?e bi tedaj dr�avno pravobranilstvo sledilo interesom dr�ave in umaknilo nerazumno to�bo agencije v upravnem sporu, za kar je bilo dejansko tudi pristojno, primera Geoplin verjetno sploh ne bi bilo,� je prepri?an Krnc.
Vrhovna sodnica Jasna Poga?ar pa, ker je uspe�no zavla?evala z odlo?itvijo, je napredovala v ustavno sodnico.

Cecilija Pavlin razlaga, da je bil prav vpis v sodni register leta 1992 izvirni greh, ko gre za Geoplin, tega pa je zagre�ila registrska sodnica ljubljanskega okro�nega sodi�?a Marja Maechtig. V obrazlo�itvi zakona o podjetjih je bilo izrecno napisano, da mora podjetje, ?e se statusno preoblikuje iz polne odgovornosti (p.o.) v d. o. o. ali d. d., dru�beni kapital, ki ni nominiran, izkazati kot lastni poslovni dele�. ?eprav Geoplin tega ni naredil, saj je ta kapital v vi�ini 45 odstotkov trajnega kapitala podjetja preprosto pripisal (podaril) lastnikom oziroma dru�benikom, je Maechtigova njegovo statusno preoblikovanje v nasprotju z zakonom vpisala v sodni register. Poleg tega je uprava Geoplina prikraj�ala �e zaposlene za 6,8 odstotka poslovnega dele�a podjetja, ki je po tedanji zakonski ureditvi pripadal zaposlenim za izvedbo notranjega lastninjenja.

Nadalje je Marja Maechtig leta 2000 uskladitev dru�be Geoplin z zakonom o gospodarskih dru�bah v sodni register vpisala na podlagi sklepa nadzornega sveta Slovenske razvojne dru�be (SRD), ki je bila tudi naslednica agencije za privatizacijo. V tem sklepu, ki ga je podpisal kasneje obsojeni dr�avni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Boris �u�tar, pi�e, da so pri pregledu poslovnih knjig ugotovili, da v Geoplinu ni dru�benega kapitala, ?eprav nobeden predpis ne dopu�?a �pregleda poslovnih knjig� za ugotavljanje dru�benega kapitala. Dru�beni pravobranilec je registrsko sodi�?e na to opozoril. Tak�en sklep SRD je nadzornemu svetu predlagal Jo�e Jaklin, ki je bil v SRD zadol�en za privatizacijo, kasneje pa se je, o?itno za nagrado, zaposlil v Geoplinu.

Institut prito�be pogosto ne slu�i svojemu namenu

�?e bi sodnik sodil po zakonu in ga ne bi ni? brigalo, kako so odlo?ali drugi, bi moral �e na prvi naslednji stopnji ugotoviti, da je bil �e z vpisom v sodni register leta 1992 kr�en zakon. Ker pa temu ni tako, se dogaja, ko en sodnik ne odlo?i na podlagi zakona, naslednji to sodbo preprosto uporabi kot podlago za svojo odlo?itev in seveda tudi ne odlo?i na podlagi zakona. Tako nastane cela veriga odlo?itev sodi�?, ki ne temeljijo na zakonu, temve? na predhodnih spornih sodnih odlo?itvah . To je zgodba o Geoplinu,� razlaga Krnc. Mo�nost prito�be na vi�jo instanco, ki je namenjena prav odpravi napak ali nezakonitosti na ni�ji stopnji, tako v Sloveniji pogosto ne slu�i svojemu namenu.

Cecilija Pavlin je� na sodnem registru� povpra�ala, ?e je kateri od sodnikov, ki je odlo?al o� Geoplinu, zahteval vpogled v dokumentacijo Geoplina in na podlagi kak�ne dokumentacije je bilo statusno preoblikovanje dejansko izvedeno. �Dobila sem odgovor, da prav nobeden. Nobene zabele�ke, da bi kateri od sodnikov, ki se je s tem ukvarjal, �el v register pogledat izvor. To ka�e, da sodnikov zakonodaja sploh ne briga, briga jih samo, kako je odlo?il sodnik na stopnji pred njimi,� ugotavlja.

Izvedenca ti dolo?ijo, pla?a� ga, njegovega mnenja pa ne upo�tevajo

Ob tem se spomni, kako sodnik Gregor Collauti, ko je sodil o to�bi za ni?nost vpisa Geoplina v sodni register, ni upo�teval nobenega od treh izvedenskih mnenj, ?eprav je enega izdelal sodni izvedenec, ki ga je prav on imenoval. �Izvedenca ti dolo?ijo, pla?a� ga, potem pa njegovega mnenja sploh ne upo�tevajo,� ugotavlja Pavlinova in dodaja, da lahko sodnik izvedensko mnenje upo�teva edino le, ?e ga� razume. Krnc pa pojasnjuje, da se sodnik za izvedeni�ko mnenje odlo?i v primerih, ko nima ustreznega strokovnega znanja o zadevi, je pa tudi res, da ni nikjer zapisano, da mora izvedeni�ko mnenje tudi upo�tevati.

Cecilija Pavlin se tudi spomni, da je bil sodnik Collauti takrat zelo naklonjen odvetnici, ki je zastopala Geoplin, biv�i sodnici Barbari Paki�. Ta je kot dokaz imela v rokah skup�?inski poro?evalec, v katerem je bilo objavljeno poro?ilo Dru�be za svetovanje in upravljanje (DSU) kot naslednice SRD in v katerem je pisalo, da v Geoplinu ni nenominiranega dru�benega kapitala. Za kak�en dokaz je �lo, je kasneje leta 2006 razkril nadzorni svet DSU, ki je ugotovil, da sklep SRD iz leta 2000, ki ga je podpisal Boris �u�tar, da v Geoplinu ni dru�benega kapitala, temelji na napa?no ugotovljenem dejanskem stanju, pravi Krnc.

Geoplin je od 1300 primerov lastninjenja, ki jih Krnc pozna, edini, ki je vse od za?etka do konca delal po doma?e mimo zakona. To pa je bilo mogo?e le ob sodelovanju dr�avnih organov in sodstva, ki je po besedah Pavlinove, v postopkih Geoplina dobesedno �uzakonilo kriminal�.

Nekdanja SDK je v revizijskih poro?ilih svoje ugotovitve o o�kodovanjih dru�benega kapitala seveda utemeljevala tudi z navajanjem dolo?b iz veljavnega kazenskega zakonika, v katerih so bile dolo?ene tudi sankcije za nezakonito ravnanje z dru�benim kapitalom (premo�enjem slovenskega naroda). �Kot razkriva statistika, so sodi�?a izrekla zanemarljivo �tevilo obsodilnih sodb, ?eprav so bila o?itana kazniva ravnanja dovolj utemeljena in podprta z dokazi. Ob vsem tem gre res za okoli�?ino, da tak�nih nezakonitih posegov v dru�beni kapital sodna praksa do tranzicije v 90. letih prej�njega stoletja (skorajda) ni poznala. Je pa opazen paradoks, da so sodi�?a s tem, ko niso razpoznala kaznivih ravnanj zoper dru�beni kapital, 'podprla' proces nezadr�nega propadanja gospodarske dejavnosti in s tem zaradi zni�evanja� prihodkov dr�avnega prora?una posredno (seveda nevede) ogrozila tudi financiranje delovanja sodne veje oblasti, torej svoje lastno delovanje,� razlaga Janez Krnc.

Sodstvo ne deluje kot samostojna oblast

Proces lastninjenja je po njegovih besedah razkril bli�? in bedo sodstva. Kljub nenehnemu samo-ponavljanju, da je sodna veja oblasti samostojna in neodvisna, se je izkazalo, da sodstvo (skoraj) ne funkcionira kot (samostojna) oblast. �Pojem (absolutne) neodvisnosti sodnika se je v praksi deformiral do tiste stopnje, da sodnik lahko po?ne dobesedno vse, kar se mu zljubi. Temu v prid deluje tudi sistem, ki kot sankcioniranje slabih sodnikov omogo?a le to, da ne morejo napredovati, kar predstavlja pravzaprav svojevrstno nagrado za slabo delo. Neodvisnost sodstva pa je vedno pogojna in v sorazmerju od doslednega upo�tevanja na?ela, da je sodnik vezan samo na ustavo in zakon. ?e sodna veja oblasti tega na?ela ni sposobna dosledno in brez izjem uresni?evati v sodni praksi, od neodvisnosti in samostojnosti� sodstva (in pravne dr�ave) ne ostane veliko,� opozarja Krnc.

Cecilija Pavlin pa se bo po ve? kot 15-letni kalvariji� v to�bi zaradi prikraj�anja zakonsko zagotovljene pravice do sodelovanja v notranjem odkupu in interni razdelitvi na podlagi vlo�enega certifikata, prito�ila na evropsko sodi�?e za ?lovekove pravice, ?e vrhovno sodi�?e in v nadaljevanju �e ustavno sodi�?e v Sloveniji ne bo sposobno spregledati, da se je v zadevi Geoplin� ves ?as razsojalo v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Podrobnosti o vseh akterjih,� njihovih odlo?itvah in sedanjih pozicijah, v tem procesu, sledijo v nadaljevanjih.� Zanimivo bo, ne zamudite!"

O?ITNO NAROD �E VEDNO VSE DOKAZE HRANI IN NUJNA BO REVIZIJA MARSIKATERE PRI(H)VATIAZCIJE, ?E NE KLAR VSEH, DA SE POVRNE VSAJ NEKAJ MILJARD OD PREKO 100 MILIJARD POKRADENEGA NARODOVEGA PREMO�ENJA. KDOR GOVORI, DA SE TO ZA NAZAJ NE DA IN TO RAZLAGA �E V KAMERE, JE ALI POKVARJEN USTVARJALEC JAVNEGA MNENJA - PLA?ANEC ALI PA POPOLNI NEVEDNE�. TO SLEDNJE JE ZELO MALO VERJETNO.

Ekipa OPS

P.S. Resni?na zgodba, kot nala�? za oddajo Tar?a, ki pravijo na RTV SLO, da bo za?ela s polno paro delovati v oktobru. Bi res bil �e skrajni ?as, da si v tej dr�avi nalijemo ?istega vina in re?emo bobu bob ali pa popu pop. �