Je bil na?in lastninjenja Geopilna formula za izvedbo celotne pri(h)vatizacije oziroma formula za izvedbo ropa stoletja v Sloveniji?
Pa za?nimo z odprtim pismom efu vrhovnega sodi?a gospodu Maslei, ki mu ga je napisal nekdanji namestnik republikega drubenega pravobranilca, gospod Janez Krnc, ki ga je objavil ?asopis Dnevnik pred priblino dvema mesecema:
"Odprto pismo
Predsedniku Vrhovnega sodi?a RS BRANKU MASLEI
Gospod predsednik, na vas res ni naslovljenih veliko taknih pisem, ?eprav so vse tri veje oblasti v enakem poloaju. Prepogosto prezremo, da ima v Sloveniji oblast (mo?) ljudstvo (3.?l. ustave RS) in je zato tudi sodna oblast (poleg izvrilne in zakonodajne) le sestavni del oblasti ljudstva. Lahko vam zagotovim, da nimam nobenih pomislekov glede tega, kako ustava ureja poloaj sodnikov. Neodvisnost sodnika pri opravljanju sodne funkcije in njegova vezanost (le) na ustavo in zakon nima alternative. Seveda, pri uresni?evanju teh na?el v sodni praksi se zapleta. Ljudi (ljudstvo) moti zlasti to, da se tudi v primeru upravi?ene kritike sodstvo sklicuje na svojo neodvisnost. Javnost (ljudstvo) je lahko upravi?eno nejevoljna, saj se v taknih primerih sodstvo res ne more sklicevati na tista na?ela, ki jih je samo krilo!
In kako je to videti v praksi? Navedel bom nekaj odlo?itev sodi? iz enega samega primera, iz postopkov lastninskega preoblikovanja podjetja GEOPLIN. Za predstavljivost pomena posameznih odlo?itev bom navedel danes aktualne vrednostne podatke.
Leta 1992 se je drubeno podjetje GEOPLIN (takrat e Zemeljski plin) statusno preoblikovalo iz oblike p.o. v d.o.o. To so omogo?ile Markovi?eve spremembe zakona o podjetjih, ki je uvedel tudi nominacijo drubenega kapitala. Podjetja , ki so v Geoplinu od leta 1974 naprej po sporazumu nepovratno zdruevala sredstva za izgradnjo plinovoda (skupaj 156) , so l. 1992, na podlagi referendumske odlo?itve zaposlenih v Geoplinu, pridobila poslovne delee v skupnem obsegu 54,7 % trajnega (drubenega) kapitala podjetja.
In kakno vlogo je pri tem opravilo sodstvo ? Ko je sodi?e v sodni register vpisovalo statusno preoblikovanje, je prezrlo, da je podjetje po zakonski ureditvi dolno preostali nenominirani drubeni kapital v obsegu 45,3 % izkazati kot lastni poslovni dele drubenega podjetja. Kako je sodi?e spregledalo zakonsko ureditev (izrecno zapisano tudi v obrazloitvi zakona) ni jasno. Sodi?e je potrdilo, da razporeditev 45,3 % trajnega kapitala podjetja v rezerve ustreza zakonskim predpisom. S taknim sklepom pa je dejansko odlo?ilo, da drubeniki podjetja poleg svojih poslovnih deleev pridobijo v upravljanje tudi preostali nenominirani drubeni kapital. Na 156 udeleencev sporazuma so bili pripisani poslovni delei v skupnem obsegu 157 mio EUR, po zaslugi sodi?a pa so povrh pridobili e preostali drubeni kapital v skupni vrednosti 129 mio EUR. Takno sestavo kapitala je resda kreirala uprava podjetja, toda (avtonomno) sodi?e, ki je vezano na zakon, tega ne bi smelo dopustiti.
Uspenemu statusnemu preoblikovanju podjetja so sledili novi zapleti. Podjetje ni hotelo sestaviti zakonsko predpisane otvoritvene bilance stanja, niti programa lastninskega preoblikovanja. Le zakaj bi to storilo, ?e pa je bil (po zaslugi sodi?a) ves drubeni kapital podjetja pripisan (nominiran) znanim lastnikom! Podjetje je tako med drugim odpravilo tudi zakonsko pravico zaposlenih , njihovih druinskih ?lanov in upokojencev, da sodelujejo pri (donosnem) notranjem lastninjenju drubenega kapitala v Geoplinu (v interni razdelitvi do 20 % in v notranjem odkupu do 40 % z 50 % popustom). Agencija za privatizacijo je zahtevala, naj ji podjetje posreduje predpisano otvoritveno bilanco stanja in program lastninjenja. Brezuspeno! Konec leta 1998 je agencija iz tega razloga zavrnila vlogo podjetja za izdajo soglasja za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register in s svojo odlo?itvijo seznanila sodi?e (vpis plombe v sodni register).
Geoplin se je zato znael na seznamu podjetij, v katerih je bil SRD pristojen za dokon?anje lastninjenja podjetja. Toda zaplet je reil nadzorni svet SRD-a, ki je leta 2000 sprejel sklep, da pri pregledu poslovnih knjig Geoplina na dan 1.1.1993 ni bil ugotovljen obstoj drubenega kapitala. Zakonsko predpisano otvoritveno bilanco stanja so na SRD-u nadomestili z pregledom poslovnih knjig. Sodi?e je o?itno pritrdilo taknemu obhodu zakonskih predpisov , saj je v sodni register sredi leta 2000 vpisalo sklep, da je podjetje Geoplin izpeljalo uskladitev z ZGD. Plomba agencije iz leta1998, pa tudi pravo?asno posredovano stali?e drubenega pravobranilca sodi?u, da za vpis niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji, nista u?inkovala.
Sodi?e je vsemu navkljub odlo?ilo, da je lastninsko preoblikovanje v Geoplinu kon?ano. Ob tem je prezrlo tudi dolo?bo 592 ?l. ZGD, ki predpisuje, da se uskladitev z ZGD opravi na podlagi izdelane otvoritvene bilance stanja. Mimogrede , leta 2006 je DSU, pravni naslednik SRD-a ugotovil, da je citirani sklep NS SRD-a (da v Geoplinu ni drubenega kapitala) ni?en, ker je temeljil na napa?no ugotovljenem dejanskem stanju.
V letu 1995 se je zgodil e en incident. Tudi drava je zdruevala sredstva za plinifikacijo in ji je zato pripadal ustrezen poslovni dele v podjetju. Po pravnomo?ni odlo?bi pristojnega ministrstva je dravi pripadlo 24,5 % vrednosti trajnega kapitala podjetja na dan 1.1.1993. Toda skup?ina drubenikov Geoplina je odlo?ila, da dravi pripade le 17,78 % poslovni dele. Pravnomo?no odlo?bo so namre? priredili (to je razvidno iz notarskega zapisa skup?ine), izpustili so osnovo za dolo?itev delea, t.j. trajni kapital podjetja in uporabili kar odstotni ra?un. Sodi?e (spet) ni reagiralo, ?eprav je imelo na vpogled pravnomo?no odlo?bo kot tudi notarski zapis skup?ine drubenikov. Drava je tako vse od 1.1. 1993 do danes (tudi po zaslugi sodi?a) v podjetju Geoplin prikrajana za vse pravice iz 6,72 % poslovnega delea (v vrednosti slabih 20 mio EUR).
Zakon o lastninskem preoblikovanju je za podjetja, ki so se statusno preoblikovala po l. 1990, predpisal obvezno revizijo lastninjenja. Agencija za revidiranje je leta 1997 za?ela taken pregled v Geoplinu. Postopek pa je kon?ala brez poro?ila o opravljeni reviziji z utemeljitvijo, da dolo?be zakona o lastninjenju ne veljajo za Geoplin in z navedbo, da je ves drubeni kapital pripisan znanim lastnikom. Seveda niti prva niti druga utemeljitev agencije nista ustrezali dejanskemu stanju. Odlo?itev upravnega sodi?a, ki je nato v upravnem sporu odlo?ilo, da mora agencija sestaviti in objaviti revizijsko poro?ilo, je bila pri?akovana. Toda agencija ni hotela opraviti svoje zakonske obveznosti in je na Vrhovno sodi?e RS vloila pritobo.
Na tem sodi?u pa je zadeva zamrznila, ?eprav bi moralo sodi?e primere iz podro?ja lastninjenja obravnavati prednostno. Ve? vlog drubenega pravobranilca za prednostno obravnavo in nadzorstvene pritobe naslovljene Vrhovnemu sodi?u so bile zaman. Tudi verodostojni dokumenti o napovedani ukinitvi agencije za revidiranje, posredovani sodi?u, niso u?inkovali. Sodi?e je o pritobi agencije odlo?ilo (ele) po skoraj tirih letih, v za?etku leta 2005, agencija za revidiranje pa je prenehala e sredi leta 2004. Zaradi ukinitve agencije in z njo tudi postopkov revidiranja je postal upravni spor brezpredmeten.
Gospod predsednik, kot lahko ugotovite iz zapisanega , so nekatere dravne institucije (agencija za revidiranje, SRD, ministrstvo) v zadevi Geoplin delovale mimo svojih zakonskih pooblastil. Avtonomne odlo?itve sodi?, ki bi bile oprte na zakonske predpise, bi bile zato odlo?ilne. Toda z izjemo upravnega sodi?a, so se odlo?itve sodnikov, ki niso (dosledno) upotevali zakonskih predpisov, kar vrstile . In posledice ? Kar dobrih 27 % (78 mio EUR) drubenega kapitala v Geoplinu (e vedno) ni lastninjeno po zakonskih predpisih. Po zakonu o zaklju?ku lastninjenja bi moral ta kapital preiti v last drave. Pa se to (e) ni zgodilo ! In nemalo zaslug in odgovornosti gre pri tem pripisati (tudi) sodstvu.
Gospod predsednik, opisanih odlo?itev sodi? ne navajam iz razloga, da bi dokazoval neu?inkovitost in napake sodstva! Nasprotno! S tem primerom le dokazujem , da je neodvisnost sodi? v praksi v najve?ji meri odvisna od samega sodstva. Neodvisnost in suverenost sodstva stoji ali pade odvisno od tega, ali sodniki dosledno ravnajo po na?elu vezanosti na ustavo in zakon. Odlo?itve sodi? v primeru Geoplin avtonomnosti sodstva zanesljivo ne utrjujejo, temve? ruijo ugled in krnijo njegovo neodvisnost. Je res primerno, da se v taknih in podobnih primerih vnaprej zavra?a sleherna kritika s sklicevanjem na neodvisnost sodstva ? Opisani primer je res en sam iz mnoice kakega pol milijona letno prejetih novih zadev naih sodi? in bi ga lahko teli za obrobnega. Toda skrb (ljudstva) upravi?eno zbuja zapovrsten spregled zakonskih predpisov s strani sodnikov, kar bi teko uvrstili med neizbene slu?ajne napake!
Gospod predsednik in kaj javnost (ljudstvo) e zelo pogrea pri sodstvu ? Vsi vemo, da izvrilna in zakonodajna oblast preve?krat predlagata in sprejemata pomanjkljive, nedomiljene in celo (za ljudstvo) kodljive zakonske predpise. Zakaj se (neodvisno) sodstvo (bolj) odlo?no ne oglasi v taknih primerih ? Ne le pisanje sodb v imenu ljudstva, ampak tudi strokovna pravna mnenja o zakonski ureditvi naj sodstvo pogosteje izreka v imenu ljudstva. Klju? neodvisnosti sodi? ima (na sre?o) v svojih rokah samo sodstvo. Gre za doslednost pri uresni?evanju na?ela , da je sodnik vezan (le) na ustavo in zakon, pri ?emer ne more in ne sme biti nobene tolerance. Le na takni podlagi se lahko uresni?uje neodvisnost in ugled sodstva kot samostojne veje oblasti (ljudstva) in vzpostavlja pravo razmerje do ostalih dveh vej oblasti!
Janez Krnc, Litija"
Gibanje OPS, kot organizacija neodvisne civilne drube, poziva Predsednika vrhovnega sodi?a, gospoda Masleo, saj njega in vse druge sodnike ter sodnice davkopla?evalci pla?ujemo, da delajo izklju?no po ?rki ustave in zakonov, naj se do opisanega po?etja sodnikov opredeli, zavzame stali?e in pove kako bo ukrepal, da se izvedejo potrebne revizije z namenom poprave kode. Zanimajo pa nas tudi sankcije, ki bodo doletele podrejene sodnike, ki so po?eli nezasliana tudi kazniva dejanja s tem v zvezi. Po naem vedenju gospod Krnc ni prejel do danes nobenega odgovora na pri?ujo?e pismo, molk pa tokrat ne bo dovolj.
Tole je nadaljevanje - dodatek, ki ga je pripravila samostojna novinarka. Taknih besedil ve?ji mediji ne objavljajo. Morda je razlog to, ker so krivci za nastalo kodo objavljeni s polnimi imeni in priimki.
"GEOPLIN IN SODI?A
Veriga odlo?itev, ki ne temeljijo na zakonu
Dravni organi in sodi?a so pogosto delali vse, da bi okodovali dravo, namesto da bi odlo?no delovali v prid drave in dravljanom, tudi zato smo danes tam, kjer smo.
Kaj imajo skupnega lastninjenje drubenega premoenja, tajkunski prevzemi podjetij, plenjenje premoenja v okviru dolgotrajnih ste?ajnih postopkov podjetij, zlorabe instituta zemljikega dolga? Kaj drugega kot dravne organe in sodi?a, ki so delali in sodili tako, da so okodovali dravo, ne pa tako, da bi njeno premoenje ?itili. V Sloveniji se e zmeraj nih?e se ne ukvarja z vrednostjo premoenja drave, ne glede na lastnitvo (dravno ali drubeno), kako to vrednost za?ititi in ohraniti, saj sodniki ne poznajo zakonodaje, na podlagi katere bi morali soditi. Janez Krnc, nekdanji namestnik republikega drubenega pravobranilca, in upokojenka, 25 let zaposlena v Geoplinu, Cecilija Pavlin, to ugotavljata na podlagi lastnih izkuenj s tobami za ni?nost vpisa v sodni register podjetij in okodovanja iz naslova vloenega lastninskega certifikata, s katerima izpodbijata nezakonito lastninjenje drube Geoplin.
Paradoks pri Geoplinu in tudi drugih zadevah je, da so dravni organi praviloma delali vse, da bi okodovali dravo, namesto da bi odlo?no delovali v prid dravi in dravljanom, ne glede na to, kdo je bil trenutno na oblasti, pravi Krnc.
Formalno gledano so bile vse institucije za uspeno izvedbo lastninjenja drubenega premoenja postavljene. To so bile agencija za privatizacijo, agencija za revidiranje, drubeni pravobranilec. Nekdanja generalna direktorica Slube drubenega knjigovodstva (SDK) in njenih naslednic, Romana Logar, je bila znana po ostrosti in nepopustljivosti pri revizijah lastninskega preoblikovanja podjetij, zato so se mnogi razburjali, da pretirava, ?e da je zanjo vsak tolar sumljiv. SDK in kasneje agencija za revidiranje je imela po zakonu pristojnost, da je lahko neposredno z odlo?bo naloila podjetju, da mora nepravilno izkazan kapital knjigovodsko pravilno izkazati. Alenka Kova? Arh, direktorica agencije za revidiranje, ki je bila naslednica SDK, pa je ravnala druga?e, saj je svoji namestnici Roi ust odvzela spis Geoplin in ji tako prepre?ila ukrepanje, ki je bilo v pristojnosti agencije, se spominja Krnc.
Iz tob so se nor?evali
Drubeni pravobranilec, kjer je bil Krnc namestnik pravobranilca, je bil pristojen po 48. ?lenu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij za vlaganje tob proti podjetjem, ki niso hotela sama odpraviti okodovanj, ko je bilo ugotovljeno divje lastninjenje. Iz teh tob so se nor?evali, dogajalo se je, da nam je direktor enega od podjetij grozil, da bodo umaknili oziroma poskrili ves drubeni kapital, ?e jim bomo nagajali. Najbolj sprevreno pa je, da so tisti, ki so bili osumljeni okodovanja drubenega premoenja prek divje privatizacije, lahko e vedno prosto in v nedogled razpolagali s tem kapitalom, ki so si ga nakradli, razlaga Janez Krnc.
Drubeni pravobranilec je v okviru svojih zakonskih pristojnosti vloil 310 tob za odpravo z revizijo ugotovljenih okodovanj. Postopki pred sodi?i bi morali (po zakonu) potekati prednostno, toda pokazalo se je, da sodi?a takne zakonske ureditve sploh niso upotevala. So dobesedno zaspala, pa tudi sicer niso prepoznala razli?nih postopkov divje privatizacije kot okodovanje drubenega kapitala. Sodi?a so v tobenih postopkih drubenega pravobranilca sprejela skupaj 453 odlo?itev in od tega so le v 90 primerih odlo?ila v korist drubenega kapitala, razlaga Krnc. Ko je bil drubeni pravobranilec ukinjen, so njegove pristojnosti skupaj z nereenimi zadevami prele na dravno pravobranilstvo, ki pa seveda ni imelo nobenih izkuenj na podro?ju lastninjenja.
Organizacija dravnih intitucij, ki bi morale zagotavljati, da bi postopki lastninjenja tekli pod nadzorom in da bi bile stranpoti sankcionirane, je bila po njegovih izkunjah zelo slaba. Enako je bilo tudi v ?asu tajkunskih prevzemov podjetij in je sedaj e zmeraj pri ste?ajnih postopkih podjetij in zlorabah instituta zemljikega dolga.
Pri tem sta izstopala predvsem toilstvo in sodstvo. Leta 1994 je dravni zbor razpravljal o lastninjenju. Na tej izredni seji je govoril tudi Anton Drobni?, ki je bil takrat generalni dravni toilec. Med drugim je izjavil, da je koda papirja za vse obtonice in postopke, ki so bili uvedeni zaradi okodovanja drubenega premoenja. e danes mi ni jasno, kako je lahko najodgovorneji funkcionar dravnega toilstva podal takno izjavo. To mi je ostalo v spominu iz ?asa, ki je bil zelo odlo?ilen za to, kako bo drava ukrepala, pojasnjuje Janez Krnc.
Toilec ni poznal zakonodaje, sodnica ni vedela, kaj je by-pass
Na dravnem toilstvu je e leta 1998 eden od toilcev v Ljubljani pojasnjeval, da ne pozna dobro lastninske zakonodaje in mu je zato teko ukrepati. Od skupaj okrog 550 prejetih kazenskih ovadb so na toilstvu sproili kakih 50 kazenskih postopkov in dosegli nekaj obsodilnih sodb. Na ljubljanskem sodi?u pa je recimo sodnica, ki je sodila primer divjega lastninjenja Gospodarskega razstavi?a, kjer so vse, kar je bilo donosno, prenesli v zasebno podjetje Ljubljanski sejem, tobeni zahtevek pravobranilca zavrnila z utemeljitvijo, da je Ljubljanski sejem ustvaril prihodek in dobi?ek iz dejavnosti, za katero je registriran. ?e bi el otroke po cesti spraevat, bi marsikdo vedel povedati, kaj je vzporedno podjetje (by-pass). Tej sodnici se o?itno ni niti sanjalo, za kaj gre, pravi Krnc.
Klju?no pri vsem tem je bilo, ?e gledamo dravo kot celoto, da se nih?e ni resno ukvarjal z vpraanjem ohranjanja vrednosti premoenja. Nepomembno je bilo, ali je lo za dravno ali drubeno lastnino, bistvena je bila vrednost in varovanje vrednosti tega premoenja. Ko se za?ne premoenje drave, ki je usodno povezano z narodom, ki v njej ivi, izgubljati, ni mogo?e priti drugam, kot do sem, kjer smo sedaj.
Edinstven primer pa je Geoplin, monopolist v cevovodnem transportu, z milijonskimi dobi?ki, torej kura, ki nese zlata jajca in e v ve?inski lasti drave, kjer prakti?no nobenega postopka v procesu lastninskega preoblikovanja niso izpeljali dosledno po zakonskih predpisih. To je bilo seveda mogo?e uresni?iti le ob sodelovanju (aktivnem ali pasivnem) mnogih dravnih institucij, ki bi sicer morale zagotavljati zakonitost teh postopkov. Zanesljivo je tukaj mogo?e najti tudi odgovor, zakaj Geoplin (e vedno) ni zaklju?il postopka lastninskega preoblikovanja in zakaj je velika vrednost premoenja brez pravnega naslova (neodpla?no) prila v roke drubenikov, namesto v (posredno ali neposredno) last drave, razlaga Janez Krnc. Sedaj je tudi jasno, da si je politi?na elita hotela v tej drubi zagotoviti predvsem tudi dobro pla?ana mesta zase in za svoje potomce.
Darilo 100 milijonov evrov
Cecilija Pavlin k temu dodaja, da je Geoplin zasebnim lastnikom podaril kakih 100 milijonov evrov drubenega kapitala, pa nikomur ni?, sedaj pa vlada grozi z rezi pri pokojninah, v zdravstvu, socialnih transferih, namesto, da bi poiskali in pobrali pokradeno premoenje. Jaz tega ne morem razumeti, da o tem nobena vlada ne govori in ni? ne naredi, krizo pa reuje na ple?ih obuboanih in la?nih upokojencev in delavcih brez pla?, ki ne morejo nahraniti svojih otrok. In s tem se strinjajo celo uradniki v EU.
Hkrati spomni, da je bil tri krat na vladi sprejet sklep o reviziji lastninskega preoblikovanja Geoplina, a ta nikoli ni bil uresni?en. Ko je bil Janez Kopa? minister za okolje, ki je bilo takrat pristojno za podro?je energetike, je enkrat na vladi sproil vpraanje glede Geoplina. Tam ni dobil odgovora, a mislim, da ga je potem dobil po stranskem kanalu, saj je kar utihnil. Mi smo pisali zelo odkrito, prilagali dokumente, pa najve?krat niti odgovora nismo dobili, pojasnjuje Janez Krnc. Ob tem se spomni e na eno zna?ilnost, povezano z lastninjenjem drubene lastnine:
V nekaterih dravnih institucijah je v 90-ih letih prejnjega stoletja povsem izginilo razumsko razmiljanje in ravnanje. Spomnim se, da smo s predstavniki razli?nih dravnih institucij (slovenska razvojna druba, agencija za privatizacijo, SDK, ministrstva,...) zaradi razli?nih problemov, ki so se pojavljali v procesu lastninjenja, pogosto sedeli skupaj. Nepozabne so mi ostale vehementne izjave nekaterih dravnih uradnikov, ki so kot mantro ponavljali izjavo o vladavini prava, po kateri je vse dovoljeno, izjema je le tisto, kar je izrecno prepovedano. Taknih izjav seveda ni nih?e zanikal, kar je pomenilo, da so predstavljale filozofijo ve?ine takratnih politi?nih strank. Temu podobne so bile tudi izjave, da v dravi obstajata samo e dve obliki lastnine, zasebna in dravna, ?eprav je ele zakon o zaklju?ku lastninjenja leta 1998 prinesel ureditev, po kateri je vsaka poznana vrednost anonimne drubene lastnine po zakonu spremenila svojo lastninsko naravo. Sklep tega je, da ni prav ni? presenetljivo, da smo v ?asu tranzicije izgubili velike vrednosti drubenega premoenja in nepovratno prizadeli prihodnje rodove, zlasti svoje sedanje potomstvo, opozarja Krnc.
Ne za za?asno odredbo, saj kapital e ni na Kajmanskih otokih
Drubeni pravobranilec je poskual zavarovati drubeni kapital pred nebrzdanim divjim lastninjenjem tudi z zahtevami za za?asne odredbe sodi?. A prav tako neuspeno, saj niti v enem primeru za?asna odredba ni bila sprejeta. ?e je e sodi?e na prvi stopnji ugodilo zahtevku, je drugostopenjsko sodi?e odlo?ilo druga?e. Sodi?e se za za?asno odredbo ni odlo?ilo, ker pokradeno premoenje ni bilo odneseno iz podjetja, recimo na Kajmanske otoke. Sodi?e je o?itno menilo, da ni utemeljeno sprejemati za?asne odredbe, ?e je ogroeni drubeni kapital e zmeraj v toenem podjetju. Nih?e pa seveda ni vedel, koliko ?asa bo e tam. Ta logika sodi?a je po pravni plati nesmiselna, kajti ?e so obstajali dokazi, da je bilo to premoenje pridobljeno na nezakonit na?in, bi ga bilo treba takoj odvzeti ali zavarovati, ne pa ?akati na pravnomo?no sodbo ?ez 10 let, ko je ta kapital e zdavnaj poniknil, razlaga Krnc.
V veliko primerih, predvsem pa v postopkih v zvezi z Geoplinom, je videl, da je sodnik, ki bi moral na eni stopnji o ne?em odlo?iti, ?akal na odlo?itev v nekem drugem postopku. To je tipi?no za sodstvo. ?e ima monost, ?aka, ?eprav bi sodniki morali v vsakem primeru odlo?iti po zakonu. Sodnika ne bi smelo ni? brigati, kaj je razsodila stopnja pred njim in kaj so odlo?ili drugi, brigati bi ga moralo samo to, kaj pravi zakon, nadaljuje Janez Krnc. Spomni se, kako je Gregor Collauti, sodnik ljubljanskega okronega sodi?a, ko je odlo?al v tobi za ni?nost vpisa Geoplina v sodni register, tiri leta ?akal, kaj bo odlo?ilo ustavno sodi?e glede ustavne pritobe na odlo?itev vrhovnega sodi?a, kjer je agencija za revidiranje, zgolj formalno in brez navedbe utemeljenega razloga izpodbijala odlo?bo upravnega sodi?a, s katero ji je pravilno in v skladu z zakonodajo naloilo, da mora sestaviti in objaviti revizijsko poro?ilo za Geoplin.
Po prenehanju agencije za revidiranje, so njene pristojnosti prele na dravno pravobranilstvo, kjer je takratni generalni dravni pravobranilec Lucijan Bembi?, preko svoje namestnice Lucije Vuga izdal pisno navodilo, da od tobe agencije v upravnem sporu (kljub takni pobudi drubenega pravobranilca) v zvezi z Geoplinom ne odstopijo. Vrhovno sodi?e pa je kljub tevilnim predlogom, naj zadevo obravnava prednostno, in dokazilom, da bo agencija za revidiranje kmalu prenehala delovati, o njeni pritobi odlo?ilo ele, ko je le-ta e prenehala delovati. ?e bi tedaj dravno pravobranilstvo sledilo interesom drave in umaknilo nerazumno tobo agencije v upravnem sporu, za kar je bilo dejansko tudi pristojno, primera Geoplin verjetno sploh ne bi bilo, je prepri?an Krnc.
Vrhovna sodnica Jasna Poga?ar pa, ker je uspeno zavla?evala z odlo?itvijo, je napredovala v ustavno sodnico.
Cecilija Pavlin razlaga, da je bil prav vpis v sodni register leta 1992 izvirni greh, ko gre za Geoplin, tega pa je zagreila registrska sodnica ljubljanskega okronega sodi?a Marja Maechtig. V obrazloitvi zakona o podjetjih je bilo izrecno napisano, da mora podjetje, ?e se statusno preoblikuje iz polne odgovornosti (p.o.) v d. o. o. ali d. d., drubeni kapital, ki ni nominiran, izkazati kot lastni poslovni dele. ?eprav Geoplin tega ni naredil, saj je ta kapital v viini 45 odstotkov trajnega kapitala podjetja preprosto pripisal (podaril) lastnikom oziroma drubenikom, je Maechtigova njegovo statusno preoblikovanje v nasprotju z zakonom vpisala v sodni register. Poleg tega je uprava Geoplina prikrajala e zaposlene za 6,8 odstotka poslovnega delea podjetja, ki je po tedanji zakonski ureditvi pripadal zaposlenim za izvedbo notranjega lastninjenja.
Nadalje je Marja Maechtig leta 2000 uskladitev drube Geoplin z zakonom o gospodarskih drubah v sodni register vpisala na podlagi sklepa nadzornega sveta Slovenske razvojne drube (SRD), ki je bila tudi naslednica agencije za privatizacijo. V tem sklepu, ki ga je podpisal kasneje obsojeni dravni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Boris utar, pie, da so pri pregledu poslovnih knjig ugotovili, da v Geoplinu ni drubenega kapitala, ?eprav nobeden predpis ne dopu?a pregleda poslovnih knjig za ugotavljanje drubenega kapitala. Drubeni pravobranilec je registrsko sodi?e na to opozoril. Taken sklep SRD je nadzornemu svetu predlagal Joe Jaklin, ki je bil v SRD zadolen za privatizacijo, kasneje pa se je, o?itno za nagrado, zaposlil v Geoplinu.
Institut pritobe pogosto ne slui svojemu namenu
?e bi sodnik sodil po zakonu in ga ne bi ni? brigalo, kako so odlo?ali drugi, bi moral e na prvi naslednji stopnji ugotoviti, da je bil e z vpisom v sodni register leta 1992 kren zakon. Ker pa temu ni tako, se dogaja, ko en sodnik ne odlo?i na podlagi zakona, naslednji to sodbo preprosto uporabi kot podlago za svojo odlo?itev in seveda tudi ne odlo?i na podlagi zakona. Tako nastane cela veriga odlo?itev sodi?, ki ne temeljijo na zakonu, temve? na predhodnih spornih sodnih odlo?itvah . To je zgodba o Geoplinu, razlaga Krnc. Monost pritobe na vijo instanco, ki je namenjena prav odpravi napak ali nezakonitosti na niji stopnji, tako v Sloveniji pogosto ne slui svojemu namenu.
Cecilija Pavlin je na sodnem registru povpraala, ?e je kateri od sodnikov, ki je odlo?al o Geoplinu, zahteval vpogled v dokumentacijo Geoplina in na podlagi kakne dokumentacije je bilo statusno preoblikovanje dejansko izvedeno. Dobila sem odgovor, da prav nobeden. Nobene zabeleke, da bi kateri od sodnikov, ki se je s tem ukvarjal, el v register pogledat izvor. To kae, da sodnikov zakonodaja sploh ne briga, briga jih samo, kako je odlo?il sodnik na stopnji pred njimi, ugotavlja.
Izvedenca ti dolo?ijo, pla?a ga, njegovega mnenja pa ne upotevajo
Ob tem se spomni, kako sodnik Gregor Collauti, ko je sodil o tobi za ni?nost vpisa Geoplina v sodni register, ni upoteval nobenega od treh izvedenskih mnenj, ?eprav je enega izdelal sodni izvedenec, ki ga je prav on imenoval. Izvedenca ti dolo?ijo, pla?a ga, potem pa njegovega mnenja sploh ne upotevajo, ugotavlja Pavlinova in dodaja, da lahko sodnik izvedensko mnenje upoteva edino le, ?e ga razume. Krnc pa pojasnjuje, da se sodnik za izvedeniko mnenje odlo?i v primerih, ko nima ustreznega strokovnega znanja o zadevi, je pa tudi res, da ni nikjer zapisano, da mora izvedeniko mnenje tudi upotevati.
Cecilija Pavlin se tudi spomni, da je bil sodnik Collauti takrat zelo naklonjen odvetnici, ki je zastopala Geoplin, bivi sodnici Barbari Paki. Ta je kot dokaz imela v rokah skup?inski poro?evalec, v katerem je bilo objavljeno poro?ilo Drube za svetovanje in upravljanje (DSU) kot naslednice SRD in v katerem je pisalo, da v Geoplinu ni nenominiranega drubenega kapitala. Za kaken dokaz je lo, je kasneje leta 2006 razkril nadzorni svet DSU, ki je ugotovil, da sklep SRD iz leta 2000, ki ga je podpisal Boris utar, da v Geoplinu ni drubenega kapitala, temelji na napa?no ugotovljenem dejanskem stanju, pravi Krnc.
Geoplin je od 1300 primerov lastninjenja, ki jih Krnc pozna, edini, ki je vse od za?etka do konca delal po doma?e mimo zakona. To pa je bilo mogo?e le ob sodelovanju dravnih organov in sodstva, ki je po besedah Pavlinove, v postopkih Geoplina dobesedno uzakonilo kriminal.
Nekdanja SDK je v revizijskih poro?ilih svoje ugotovitve o okodovanjih drubenega kapitala seveda utemeljevala tudi z navajanjem dolo?b iz veljavnega kazenskega zakonika, v katerih so bile dolo?ene tudi sankcije za nezakonito ravnanje z drubenim kapitalom (premoenjem slovenskega naroda). Kot razkriva statistika, so sodi?a izrekla zanemarljivo tevilo obsodilnih sodb, ?eprav so bila o?itana kazniva ravnanja dovolj utemeljena in podprta z dokazi. Ob vsem tem gre res za okoli?ino, da taknih nezakonitih posegov v drubeni kapital sodna praksa do tranzicije v 90. letih prejnjega stoletja (skorajda) ni poznala. Je pa opazen paradoks, da so sodi?a s tem, ko niso razpoznala kaznivih ravnanj zoper drubeni kapital, 'podprla' proces nezadrnega propadanja gospodarske dejavnosti in s tem zaradi znievanja prihodkov dravnega prora?una posredno (seveda nevede) ogrozila tudi financiranje delovanja sodne veje oblasti, torej svoje lastno delovanje, razlaga Janez Krnc.
Sodstvo ne deluje kot samostojna oblast
Proces lastninjenja je po njegovih besedah razkril bli? in bedo sodstva. Kljub nenehnemu samo-ponavljanju, da je sodna veja oblasti samostojna in neodvisna, se je izkazalo, da sodstvo (skoraj) ne funkcionira kot (samostojna) oblast. Pojem (absolutne) neodvisnosti sodnika se je v praksi deformiral do tiste stopnje, da sodnik lahko po?ne dobesedno vse, kar se mu zljubi. Temu v prid deluje tudi sistem, ki kot sankcioniranje slabih sodnikov omogo?a le to, da ne morejo napredovati, kar predstavlja pravzaprav svojevrstno nagrado za slabo delo. Neodvisnost sodstva pa je vedno pogojna in v sorazmerju od doslednega upotevanja na?ela, da je sodnik vezan samo na ustavo in zakon. ?e sodna veja oblasti tega na?ela ni sposobna dosledno in brez izjem uresni?evati v sodni praksi, od neodvisnosti in samostojnosti sodstva (in pravne drave) ne ostane veliko, opozarja Krnc.
Cecilija Pavlin pa se bo po ve? kot 15-letni kalvariji v tobi zaradi prikrajanja zakonsko zagotovljene pravice do sodelovanja v notranjem odkupu in interni razdelitvi na podlagi vloenega certifikata, pritoila na evropsko sodi?e za ?lovekove pravice, ?e vrhovno sodi?e in v nadaljevanju e ustavno sodi?e v Sloveniji ne bo sposobno spregledati, da se je v zadevi Geoplin ves ?as razsojalo v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Podrobnosti o vseh akterjih, njihovih odlo?itvah in sedanjih pozicijah, v tem procesu, sledijo v nadaljevanjih. Zanimivo bo, ne zamudite!"
O?ITNO NAROD E VEDNO VSE DOKAZE HRANI IN NUJNA BO REVIZIJA MARSIKATERE PRI(H)VATIAZCIJE, ?E NE KLAR VSEH, DA SE POVRNE VSAJ NEKAJ MILJARD OD PREKO 100 MILIJARD POKRADENEGA NARODOVEGA PREMOENJA. KDOR GOVORI, DA SE TO ZA NAZAJ NE DA IN TO RAZLAGA E V KAMERE, JE ALI POKVARJEN USTVARJALEC JAVNEGA MNENJA - PLA?ANEC ALI PA POPOLNI NEVEDNE. TO SLEDNJE JE ZELO MALO VERJETNO.
Ekipa OPS
P.S. Resni?na zgodba, kot nala? za oddajo Tar?a, ki pravijo na RTV SLO, da bo za?ela s polno paro delovati v oktobru. Bi res bil e skrajni ?as, da si v tej dravi nalijemo ?istega vina in re?emo bobu bob ali pa popu pop.
Komentarjev