�

Kaj pravi veljavni ?len 90. ?len USTAVE RS

"90. ?len

(zakonodajni referendum)

Dr�avni zbor lahko o vpra�anjih, ki se urejajo z zakonom, razpi�e referendum. Dr�avni zbor je vezan na izid referenduma.

Dr�avni zbor lahko razpi�e referendum iz prej�njega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, ?e to zahteva najmanj tretjina poslancev, dr�avni svet ali �tirideset tiso? volilcev.

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi dr�avljani, ki imajo volilno pravico.

Predlog je na referendumu sprejet, ?e zanj glasuje ve?ina volilcev, ki so glasovali.

Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme dr�avni zbor z dvotretjinsko ve?ino glasov navzo?ih poslancev."


Politikanti, ki �e od leta 1990 kro�ijo okoli oblastni�kega korita, so se v?eraj 28. maja. 2012 dru�no dogovorili, da bodo posegli v USTAVO RS in to v del, ki je izredno pomemben za ljudsko odlo?anje. Saj ta ista USTAVA na�e Slovenije pravi v svojem 3. ?lenu naslednje:

"3. ?len

Slovenija je dr�ava vseh svojih dr�avljank in dr�avljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlo?be.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dr�avljanke in dr�avljani jo izvr�ujejo neposredno in z volitvami, po na?elu delitve oblasti na zakonodajno, izvr�ilno in sodno."

KAKO BOMO OBLAST, KI NAJ BI JO IMELI V SVOJIH ROKAH, MI LJUDSTVO� (vemo kdo jo ima - KLINITE TUKAJ) UDEJANJALI, ?E NAM HO?EJO VZETI MO�NOST TO PO?ETI Z REFERENDUMI. ODLO?ANJE O FINAN?NIH STVAREH NE MORE BITI TEMA O KATERI LJUDSTVO NE SME ODLO?ATI, SAJ V TAKIH PRIMERIH NIKAKOR NE MORE ITI ZA KR�ENJE TEMELJNIH ?LOVEKOVH PRAVIC IN SVOBO�?IN, KI SO EDINE LAHKO PREDMET NEDOVOLJENEGA� REFERENDUMA, ?E BI BILE PRI TEM KR�ENE. A O TEM VSAKOKRATNO ODLO?A USTAVNO SODI�?E.


NAJPREJ PRED NEKAJ TEDNI SO SE IZGOVARJALI, DA BODO POSEGLI V USTAVO ZATO, KER MORAJO VANJO VNESTI "ZLATO PRAVILO" PO KATEREM SE SLOVENIJA NAJ NEBI PREKOMERNO ZADOL�EVALA �E NAPREJ. NO, OD TEGA SO ZDAJ ODSTOPILI IN TO SAMO ZARADI ENEGA SAMEGA RAZLOGA, KI GA SEVEDA NE BODO POVEDALI JAVNOSTI. PO IZRA?UNIH SO ZGRO�ENI UGOTOVILI, DA TO SPLOH NI MO�NO IN NAS BODO NE GLEDE NA CENO KREDITOV MZADLO�EVALI �E NAPREJ, SAJ SI SAMO TAKO LAHKO �E ZA NEKAJ MESECEV PODALJ�AJO SVOJO AGONIJO.

VEDETI MORATE, DA SO PRI T.I. VAR?EVALNIH UKREPIH POZABILI IZVESTI KLJU?EN UKREP, TO PA JE VRA?ANJE POKRADENEGA PREMO�ENJA NARODU. TEGA NISO MOGLI NAREDITI, KER BI MORALI SEBE IN SVOJO �LAHTO NAJPREJ PO ZDRAVJU VPRA�ATI. TO NE GRE, KER BO TO LAHKO NAREDILA PRVA NEODVISNA RES OD LJUDSTVA IZBRANA VLADA. POTEM, KO BOSTE IMELI TUDI VI DOVOLJ LEVIH IN DESNIH NAME�?ENCEV MAFIJE, KI VSESKUPAJ KREIRA IN VODI IZ OZADJA.

POSEG V 90. ?LEN USTAVE POMENI, DA LJUDSTVO NE BO MOGLO VE? ODLO?ATI, KO BO V PARLAMENTU SPREJET KAK�EN ZAKON, KI SE BO DOTIKAL JAVNIH FINANC. KAR POMENI, DA BODO PO TEKO?EM TRAKU SPREJELI VSE �E TAKO PROTILJUDSKE ZAKONE IN JIH MI NE BOMO MOGLI VE? PREPRE?ITI Z REFERENDUMOM. NAPRIMER PRIPRAVILI BODO ZAKON O POKOJNINSKI REFORMI, VANJ BODO VNESLI ?LEN PO KATEREM BOMO MORALI DELATI DO SMRTI IN TEGA ZAKONA, KI IMA V SVOJI SESTAVI TUDI TAKO MORILSKE ?LENE, NE BOMO MOGLI DATI NA REFERENDUM.

�E POSEBEJ BI MORALI O VSAKEM ZAKONU, KI SE TI?E JAVNIH FINANC AVTOMATI?NO ODLO?ATI NA REFERENDUMU. SAJ DENAR V SKUPNO BLAGAJNO DAJEMO DAVKOPLA?EVALCI, VEN PA GA JEMLJEJO NAME�?ENCI MAFIJE, KI SO SI VZELI TO PRAVICO. ZDAJ NAS HO?EJO PA KAR SE TEGA ODLO?ANJA TI?E POVSEM ODREZATI.

ZA VSAKO NOVO ZADOL�ITEV BI NAS MORALI VPRA�ATI, ZA VSAKO NOVO NABAVO PREKO NAPR. 10 MILIJON EVROV BI NAS MORALI VPRA�ATI. KDO SI �ELI NAKUP OKLEPNIH VOZIL, MEDTEM PA BREZPOSELNI NIMAJO KAJ JESTI??? KDO HO?E TE� 6, KO NAM VSI PAMETNI ENERGETIKI GOVORIJO, DA JE TO POPOLNOMA POLITI?EN PROJEKT, DA SI BODO ENI NAPOLNILI SVOJE �EPE. TEHNOLOGIJO JE PA �E ZDAVNAJ POVOZIL ?AS.

POSEG V 90. ?LEN USTAVE NA TA PRITLEHEN NA?IN, KER VEDO, DA MORAJO ZA SVOJE PRE�IVETJE, KER SO V 20. LETIH ZAVOZILI, SPREJETI ZDAJ NA VRAT NA NOS, VSE T.I. REFORME, KI JIM MIRNO LAKO PO DOMA?E RE?EMO, ZATEGOVANJE PASOV �E TAKO OBUBO�ANEMU NARODU. IN TA PAS NE BO VE? ZATEGNJEN V SREDNJEM DELU NARODOVEGA TELESA, TEMVE? GA NARODU �E VE? KOT DVAJSET LET ZATEGUJEJO ZA VRATOM.

POSEG V USTAVO S POSTAVITVIJO KVORUMA PA POMENI �E NOVO VAROVALKO TOTALITARNIH OBLASTNIKOV, KO BODO S SVOJIM PROPAGANDNIM STROJEM PODIRALI VSE KAR JIM NE BO PO GODU IN BO NA REFERENDUMU TAKO, DA BODO POZIVALI PREKO SVOJIH PLA?ENCEV K BOJKOTU.

ZAKAJ PA NEBI DVAKRAT NA LETO IZVEDLI PO EN REFERENDUM O VE? VPRA�ANJIH, KI BI SE NABRALA V ?ASU POL LETA, DA BI LJUDSTVO OLO?ILO??? V �VICI KJER SE NE BOJIJO ODLO?ITEV NARODA, AMPAK SI POLITIKI NE DRZNEJO, DA NEBI ODLO?AL NAROD, DELAJO TAKO. (dodano naknadno na podalgi sugestije komentatorja na tej spletni strani z imenom "kmet")

SRAMOTA, SRAMOTA , GNUSNA SRAMOTA JE TAK�NO POSEGANJE Z UMAZANIMI OBLASTNI�KIMI PARKLJI V TEMELJNI PRAVNI AKT DR�AVE. KO NIMA� IDEJ ZA RAZVOJ, NAPREDEK PA? UVAJA� REPRESIJO, PREPOVEDI, OMEJITVE, POLICIJSKO DR�AVO IN SPREMINJA� KAR USTAVO V SVOJO PRID. KAM GREMO LJUDJE, NAPREJ??? NE TO JE VRA?ANJE V TOTALITARIZEM. IN KAJ STE DRUGEGA PRI?AKOVALI OD LJUDI, KI SO LETA 1990 UZURPIRALI OBLAST, SE PRERAZPOREDILI, ZAVZELI POZICIJE LEVO DESNO IN ZA?ELI DOKON?EN UNI?UJO? POHOD ZOPER SLOVENSKI NAROD.

TO JE ZDAJ TISTA �VICA, KI SO NAM JO VSI OBLJUBLJALI POLNIH 20 LET. NAMESTO RAZVOJA, VSAJ NEM�KEGA STANDARDA, NAPREDKA, SRE?NIH IN USPE�NIH DR�AVLJANOV, NAM JEMLJEJO PRAVICO ODLO?ATI O FINAN?NIH VIDIKIH NA�E DR�AVE. KDO IMA TOREJ OBLAST V SVOJIH ROKAH NAMESTO NAS???

IN KAKO SE GREJO ODLO?ANJE O SVOJI USODI V DR�AVI, KI SO NAM JO OBLASTNIKI DAJALI ZA ZGLED IN NAM GOVORILI KAKO BOMO BOLJ�I, NAJBOLJ�I, SVTILNIK SVETA???



"�VICA - DE�ELA REFERENDUMOV

�vica, mala alpska dr�avica, �e ves ?as v zgodovini unikatno vodi razli?ne politike znotraj dr�ave in tudi navzven. Bodisi sistem nevtralnosti v prvi in drugi svetovni vojni, bodisi praktiko �tevilnih referendumov znotraj politike dr�ave. Sedaj je �vica med prvimi, ki se z elektronskimi volitvami ukvarja v praksi.

�vica prakticira sistem neposredne demokracije. Neposredno demokracijo definiramo kot sistem demokracije, vodene s strani dr�avljanov in sicer na na?in mo?ne participacije le-teh v procesih zakonodaje.

Izvor neposredne participacije v �vici sega dale? nazaj, v pozni srednji vek, torej v ?as ustanovitve stare konfederacije v leto 1291. Moderna praksa neposredne demokracije sega v 19. stoletje z formaliziranimi javnimi anketami in pogostimi referendumi.

�vica je konfederacija, sestavljena iz 26 kantonov. Ustava kantonom dopu�?a zelo veliko aktivnost pri oblikovanju zakonov, saj je vse, kar ni natan?no dolo?eno v ustavi, stvar presoje vsakega kantona.

Vsak zvezni zakon gre proceduralno skozi tri do �tiri korake.

1. Prvi osnutek je pripravljen s strani strokovnjakov v zvezni administraciji.

2. Drugi osnutek je predstavljen velikemu �tevilu ljudi v obliku javne ankete; Na ta osnutek lahko pripombe in predloge sprememb podajajo naslednji ?leni: zvezne vlade, politi?ne stranke, nevladne organizacije in dru�tva civilne dru�be.

3. Rezultati prej�njih dveh korakov so predstavljeni komisiji v obeh zbornicah parlamenta, debatirano do potankosti za zaprtimi vrati in na koncu debatirano javno v obeh zbornicah parlamenta. ?lani parlamenta so dol�ni upo�tevati rezultate iz drugega koraka, kajti v primeru ignorance je korak �tiri neizbe�en.

4. ?etrti korak predstavlja mo�nost veta. V primeru 50.000 podpisov za referendum, je referendum v roku treh mesecev neizbe�en in mandatoren. Za pozitivni izid referenduma je potrebna ve?ina pozitivnih glasov s strani dr�avljanov na ravni dr�ave, in ne ve?ina pozitivnih glasov dr�avljanov znotraj kantonov.

Ve? kot 12 referendumov na nek zakon na leto v �vici ni nenavadno �tevilo.

V �vici se prav zaradi nenehnih referendumov trudijo v neposredno demokracijo vnesti elemente e-demokracije. �tevilo referendumov je veliko, prav zaradi tega pa na lokalni ravni, torej znotraj kantonov, uspe�no preizku�ajo elektronske volitve.

Leta 2003 so najprej v �enevi in kasneje tudi v Neuch�tlu in Z�richu, za?eli z nizom testiranj e-volitev. S preizku�anjem so kon?ali lani 27. novembra, ko so v 15 mestih v kantonu Z�rich na ve? referendumskih vpra�anj volivci lahko glasovali preko SMS sporo?il in preko Interneta. V kantonu Z�rich, v mestih Bertschikon, B�lach in Schlieren je 24 % volilnih upravi?encev glasovalo elektronsko, predvsem preko Interneta.

Glasovanje preko SMS sporo?il je potekalo na naslednji na?in � Kdor je �elel glasovati preko SMS sporo?il, je dobil kodo in volilno kartico po po�ti. Z mobilnih telefonov so potem volivci poslali kodo na dolo?eno telefonsko �tevilko, skupaj s �tevilko, ki je predstavljala njihovo odlo?itev (za ali proti).

Marcus Notter, svetnik v Z�richu, je takoj po volitvah dejal, da niso zabele�ili nobenih te�av.

Januarja so napovedali, da bo zvezna administracija na podlagi poro?il pripravila kon?no poro?ilo, Zvezni Svet pa bo kasneje sprejel odlo?itev ali bodo spremenili zvezni zakon, ki bi omogo?il e-volitve ali ne.

Nedavno je bila izpeljana anketa, v kateri so tiste, ki so lani glasovali na e-volitvah, spra�evali ali bi ponovili to dejanje. Pozitivno je odgovorilo ve? kot 90% vpra�anih. V anketo so vklju?ili tudi vse ostale volilce. Okoli 50 % vpra�anih je odgovorilo, da bi podprlo vpeljavo e-volitev. Ti rezultati so sedaj v preu?evanju v zvezni vladi.

Max Klaus, federalni svetnik je v avgustu za nem�ki politik-digital zagovarjal vpeljavo e-volitev in dejal, da bi z e-volitvami, prav zaradi velikega �tevila referendumov, tudi prihranili. Prihranek bi bil 1.61 �vicarskih frankov, oziroma okoli 240 tolarjev na glas. V ta izra?un pa niso v�teti prihranki pri po�tnih storitvah.

Vir: IDABC, Direct Democracy

Komentar E-demokracija.si: Nedavno so v �vici sprejeli nove smernice e-vlade, v katerih se zavedajo koristi informacijske tehnologije. Zanimivo pa bo videti poro?ilo obljubljeno v januarju, v katerem bodo odlo?ili ali bodo spremenili volilni zakon ali ne. Morda bo anketa, ki so jo nedavno izpeljali, k temu pripomogla. Po?akajmo."

vir: e-demokracija.si

POZIVAMO K UPORU ZOPER POSEGANJE V USTAVO REPUBLIKE SLOVENJE. V TA NAMEN JE NA FACEBOOK-u ODPRTA SKUPINA, KI JE PODLAGA ZA PREPRE?ITEV TAK�ENGA DEJANJA BREZBRI�NIH OBLASTNIKOV. V?LANITE SE IN POVABITE �E DRUGE, KI RAZUMEJO KAJ TAK ENOSTRANSKI NA?IN POMENI. ORGANIZIRALI PA SE BOMO TUDI ZA NAKNADNI REFERENDUM, KO BODO TA PREDLOG ZAKONA ZA SPREMEBO USTAVE VLO�ILI V PARLAMENT!!!

?E JE OSTALO V VAS SAJ TROHICO DR�AVLJANSKE ZAVESTI, TEGA NE BOSTE DOVOLILI!!!

?AS JE ZA UVAJANJE VSE VE? NEPOSREDNE DEMOKRACIJE, NE PA OMEJEVANJE IN ONEMOGO?ANJE UVELJAVLJANJE LJUDSKE VOLJE.


Ekipa OPS

�

�

Onemogo?imo Politikantsko Samovoljo!