Cankarjeva smrt je bila politi?en umor
Pisatelj, politik in ljudski tribun Ivan Cankar
Ivan Cankar velja za najve?jega slovenskega pisatelja in ni ga Slovenca, ki se o njem ne bi u?il e v osnovni oli. Toda kdo izmed nas ve, kako in zakaj je na najve?ji pisatelj umrl? Povsod je mo? zaslediti, da je Cankar umrl 11. grudna 1918. Toda o tem, kaken je bil vzrok njegove smrti, se v razli?nih virih pojavljajo povsem nasprotujo?e si trditve. Stanko Jane v svoji Zgodovini slovenske knjievnosti (Zaloba Obzorja, Maribor 1975) na strani 413 pie: "Ob nekem padcu si je pretresel mogane, se v zimski no?i prehladil in zbolel za pansko influenco, napadla ga je e plju?nica in mu opealo srce. Umrl je 11. decembra 1918."
V drugem viru je navedeno: "proti koncu oktobra je padel po stopnicah in se hudo pokodoval. Umrl je 11. decembra 1918." (elektronski vir: http://www.dogaja.se/znani-slovenci/8270/ivan_cankar/, [dostop 10. 11. 2011])
V tretjem viru pie: "Oktobra 1918 je doma nesre?no padel po stopnicah, nakar so ga odpeljali v ljubljansko bolninico, kjer je 11. decembra pono?i umrl. " (elektronski vir: http://www.vrhnika.si/?m=pages&id=17, [dostop 10. 11. 2011])
V ?etrtem viru spet pie tako: "Ob nekem padcu si je mo?no pretresel mogane, se prehladil, dobil plju?nico in 11. decembra 1918 umrl v ljubljanski bolnici. " (Francka Varl - Purkeljc, Nai knjievniki in njihova dela, Pomoni priro?nik za pouk jugoslovanskih knjievnosti v osnovnih in poklicnih olah, Zaloba Obzorja Maribor, Maribor 1981, str. 96)
V petem in estem viru so trditve e bolj nasprotujo?e. "Po dalji bolezni je umrl v deelni bolnici v Ljubljani" (elektronski vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar, [dostop 10. 11. 2011]) in "Umrl je 11. decembra 1918 v Cukrarni. " (elektronski vir: http://www.dogaja.se/znani-slovenci/8270/ivan_cankar/, [dostop 10. 11. 2011])
Ta razli?na poro?ila opisa Cankarjeve smrti, so me vzpodbudila, da sem pri?el intenzivno raziskovati v tej smeri. Je torej umrl v deelni bolninici ali v Cukrarni - hiralnici za revee? Je umrl zaradi pokodbe pri padcu, ali zaradi dolgotrajne bolezni? ?e so ga po nesre?nem padcu doma odpeljali v bolninico, potem se nikakor ni mogel prehladiti v neki zimski no?i. Zakaj je v zvezi z njegovo smrtjo navedenih toliko razli?nih vzrokov in krajev? Poraja se upravi?en pomislek in sum, da je nekaj v zvezi s Cankarjevo smrtjo hudo narobe.
Zanimivo, da je Cankar v svoji ?rtici Edina beseda literarno opisal troje razli?nih smrti. V vseh je opisal tisto, kar naj bi se po njegovem pojmovanju skrivalo za njeno vidno podobo. ?rtica mu je torej gradivo, ob katerem nakazuje "posebno ob?utje, prek katerega naj bi se razodela resnica o ivljenju in smrti. Ta resnica je skrivnostna, prav v tem pa je simbolizem teh besedil" (Kos, 1991, str. 269) Literarno resnico o smrti nam je zapisal pisatelj sam. Kakna pa je resnica o njegovi smrti?
e v mladosti sem bil slial govorice, da naj bi Cankar pijan padel po stopnicah, ko je el v Unionsko klet. Te govorice so bile pogoste v obdobju estdesetih let in okoli?ine kaejo na to, da so bile takrat na?rtno razirjene. Nekomu je bilo v interesu, da najve?jega slovenskega pisatelja prikae kot pijan?ka, ki je zaradi svojega nenadzorovanega popivanja nazadnje umrl.
Letos v za?etku kimavca sem o spornih navedbah in vzrokih govoril s svojim znancem. Ta mi je povedal, da pozna nekoga, ki trdi, da je bil Cankar pretepen do smrti. Seveda sem vest takoj preveril in priel do okantih odkritij.
Ivan Cankar - arestant (karikatura Hinka Smrekarja)
Karikatura predstavlja pisatelja v spokorniki kuti, s trnovim vencem na glavi in z lilijo v desnici. Z levico dri risbo, ki ga predstavlja v arestantski uniformi, ko za zamreenim oknom nosi posodo za odpadke. Delo je nastalo leta 1913, ko je bil Cankar zaradi svojega znanega protiavstrijskega predavanja v Mestnem domu obsojen na ve?dnevni zapor, ki ga je prestal v jetninici na deelnem sodi?u v Ljubljani.
Poglejmo torej do kaknih ugotovitev sem priel pri svojem raziskovanju Cankarjeve smrti.
Ivan Cankar je v svojem predavanju z dne 12. malega travna 1913 z naslovom Slovenci in Jugoslovani med drugim dejal: "Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa bo tepen, ne od nemkih, temve? od ilirskih ovinistov. " Petdeset let po njegovi smrti, ga je drugi znameniti Slovenec, slavist dr. Anton Slodnjak imenoval "preroka" (vir: Nai razgledi, Mit velikega umetnika, 1968). Je Cankar preroko napovedal celo svojo smrt?! Po informacijah, ki mi jih je uspelo zbrati, so namre? naega pisatelja v resnici pretepli trije neznani moki, ki niso bili Slovenci. Na ve? mestih na glavi so mu prizadejali usodne smrtne rane. In to zaradi tega, ker se je vedno in povsod imenoval Slovenca in ker je svojemu rodu ostal vdan in zvest dobesedno do svoje smrti. Pravzaprav je njegova smrt celo posledica njegovih trdnih, izrazito slovensko zavednih politi?nih stali?. In kot je sam preroko dejal, v tistem ?asu so bila takna stali?a, e posebej za tiste, ki so jih vztrajno javno izraali, lahko zelo nevarna.
15. kimavca 2011 sem se sestal z dvainosemdeset letnim gospodom Borisom Malei?em, za katerega mi je znanec dejal, da mi bo znal povedati ve? o Cankarjevi smrti. Zven njegovega glasu, dra in ostala govorica telesa so izdajali, da se je bil razveselil tega, da nekoga dejansko zanima, kaj se je z naim najve?jim pisateljem zgodilo in kakna je resnica o njegovi smrti. Povedal mi je, da je ve?krat osebno govoril z Francem Gorjupom, ki je Ivana Cankarja na lojtrskem vozu osebno odpeljal v Cukrarno. Pisatelj je bil ves pretepen in je imel hudo razbito glavo.
S Francem Gorjupom je Boris Malei? o Cankarjevi smrti prvi? govoril okoli leta 1950 v Unionski dvorani, ko mu je pomagal pri redarstvu. Takrat je bil v Unionu medicinski ples. Malei? je Gorjupa poznal e od prej, saj je prijateljeval z njegovim zetom Hafnerjem od vrtca dalje. Malei? in Gorjup sta se v tej dvorani pogovarjala in nekako je prila beseda tudi na Cankarja. Gorjup je tedaj v zaupnem pogovoru povedal, da so Cankarja leta 1918 pretepli trije srbsko govore?i neznanci. Dva sta ga drala, tretji pa ga je s kovinskim predmetom tolkel po glavi. Cankar je dejansko imel na glavi pet raz?epljenih ran, razbito arkado in zlomljeno li?nico. Opis pokodb je pomemben tudi zaradi tega, ker so e danes delno vidne na posmrtni maski, ki se nahaja v preddverju Cankarjevega doma. Napad na Cankarja se je dejansko zgodil v vei stavbe na Kongresnem trgu t. 4 v sredi?u Ljubljane (danes tevilka 6). Povedal je tudi, da je Cankar e nekaj ?asa pred smrtjo po vsej Ljubljani "rogovilil" ter glasno izraal svoje nestrinjanje glede zveze s Srbi. Opozarjal je, da bo imelo "ujedinjenje po srbsko" za Slovence katastrofalne posledice.
Avtor prispevka Dimitrij Kebe pred vhodom v veo,
v kateri je bil po pri?evanju pretepen Ivan Cankar
e pred tem je Malei?u o Cankarjevem "rogoviljenju" govoril tudi njegov stric po materini strani, Ciril Majcen, rojen leta 1897, ki je imel za Beigradom kavarno. Povedal mi je tudi, da je e vedno iva Gorjupova h?i Anica Gorjup, poro?ena Hafner, ki mi je istega dne dejansko potrdila, kako je njen o?e ve?krat govoril, da je ubogega Cankarja na lojtrskem vozu peljal v Cukrarno. Prostovoljno je kot vojak nove slovenske vojske opravljal bolni?arska dela. Povedala je tudi, da je bil Franc Gorjup Maistrov borec in je sodeloval v bojih za severno mejo.
Pri?evanje Franca Gorjupa in Borisa Malei?a je potrebno presojati v lu?i drubeno-politi?nih in zgodovinskih razmer pred in med 1. svetovno vojno. Avstro-ogrska je po?asi razpadala, med Slovenci pa je vse bolj prihajalo v ospredje narodno vpraanje in zavest o nujnosti vzpostavitve nove drave. Ivan Cankar ni bil samo najve?ji slovenski pisatelj, temve? je bil tudi drubeno angairan politi?ni aktivist in eden najve?jih govorcev tedanjega ?asa. Njegovi govori so bili tako iskreni, doiveti in buditeljski, da so navduevali iroke ljudske mnoice. Imel je povsem jasna stali?a do prihodnosti slovenskega naroda, ki zagovornikom "ujedinjenja" in novo-ilirizma (* opomba pisca 1) nikakor niso bila pove?i.
* opomba pisca 1: Novo-ilirizem, ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo jugoslovenarsko knjievno-kulturno in narodno-politi?no gibanje iz 19. stoletja, ki so ga Hrvati v svojem interesu spretno podtaknili Slovencem. Za Slovence je ilirizem pomenil tenjo, da bi v knjievnosti opustili svoj jezik in sprejeli skupni junoslovanski jezik, oziroma hrvaki ali srbski jezik, kar bi posledi?no povzro?ilo izbris slovenskega naroda . Ilirizem je torej bil zgolj krinka za dejanske velehrvake ovinisti?ne interese.
V svojem predavanju Slovenci in Jugoslovani je jugoslovanski problem ozna?il kot " izklju?no politi?en problem". Jugoslovansko vpraanje v kulturnem ali celo v jezikovnem smislu zanj sploh ni obstajalo. "Reeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v ?etvero narodov s ?etverim ?isto samostojnim kulturnim ivljenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi, ki je sad ve? stoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj na gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriki vini?ar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli - jaz ki dejstvo kontatiram, ga ?isto gotovo nisem zakrivil. Nevarno je, dandananji take banalne resnice o?itno povedati. "
Ve?krat se je v svojem govoru neposredno obregnil ob Ilirce. Njim je aktivno nasprotoval, saj je zagovarjal individualnost slovenskega naroda, jezika in kulture. " To, kar Ilirci po?enjajo, je e delirij. // Nai od omedlevice navdueni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Preerna in Levstika, temve? pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v abcu ali vsaj v Varadinu", je dejal in e: "Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan sliite - ki bi nas najraji prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme.
Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa bo tepen, ne od nemkih, temve? od ilirskih ovinistov. // Najbolj gnusni, res - gnusni! - pa se mi zde tisti ljudje, ki ?isto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s politi?nim jugoslovanskim vpraanjem e slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar me?ejo ga ?ez mejo, e ne vpraajo, kdo bi ve? zanj dal. Jaz e nisem videl Hrvata, ki bi priel ponujat k nam svojo hrva?ino. Pri nas pa je druga?e! ("Slovenec", - "Matica") Tako smo siti svoje kulture, da nam je e odve? in bi jo najraji kar vrgli ?ez plot. - (Kulturni kandal!) "
Slika: Fran Ilei? in slovensko-hrvatsko zblianje
Prepri?an Ilirec, borec za zedinjenje s Hrvati, dr. Ilei?, slovstveni zgodovinar, skua s peresom seiti Hrvatovo srajco in Sloven?ev predpasnik, ki imata oba uvezeno varstveno znamko: made in Germany - risba je bila reproducirana v Dom in svetu 1914 pod naslovom Complantatio Illirica Ilesici; objavljeno v: Slovenski likovni umetniki, Hinko Smrekar, DZS, Ljubljana 1957, str. 55
Ivan Cankar je v svojem predavanju odkrito podprl dr. Mihajla Rostoharja, docenta za filozofijo v Pragi, ki je istega leta v reviji Napredna misel v ?lanku z naslovom Na dan z resnico! zapisal: "Imeli smo svoj narodni ideal v svobodni zdrueni Sloveniji, kateri nam je bil zvezda vodnica v naih notranjih razporih in zunanjih bojih. () Danes skoro ne vemo ve?, ali smo Slovenci narod, ali nismo, ali naj ivimo in delamo za sebe kot narod, ali naj ivimo in delamo za druge narode.
Prili smo e tako dale?, da se skoro ne upamo poudariti svoje narodne eksistence poleg eksistence hrvakega in srbskega naroda; ne upamo se izraziti svoje volje, da ho?emo Slovenci obstajati kot narod poleg naih bratskih narodov na jugu in da pod nobenim pogojem ne moremo rtvovati svoje narodnosti za ceno reitve jugoslovanskega vpraanja. Ni? ?udnega, ako pri reevanju tega vpraanja Slovencev nikdo ne bo upoteval, ko pa e danes nai ljudje slovensko narodnost kar zastonj ponujajo po Balkanu.
To je nae narodno ponianje! To je slovenska sramota! Prili smo e tako dale?, da se odnarodnjevanje teoreti?no zagovarja s katolikega kakor z jugoslovanskega stali?a. Najdejo se danes na Slovenskem e ljudje z akademi?no izobrazbo, ki se javno okoli bahajo, da niso ve? Slovenci, ampak Jugoslovani. In iz jugoslovanskega renegatstva ho?ejo celo delati slovensko narodno gibanje! V tem je zapopadena vsa tragika slovenskega naroda. Pa tudi vsa konfuznost novoilirskega gibanja na Slovenskem.
Mi Slovenci smo zastonj imeli svoje velike duhove, svojega Trubarja, Preerna, Jur?i?a, Akerca, Kopitarja, Mikloi?a in druge (). Mi Slovenci danes s tako lahkoto pljunemo na svojo narodno tradicijo in kulturen razvoj (). Prepri?ani smo, da zdrav slovenski razum zmaga, da se Slovenci kon?no oprimejo zopet z vso duo svojega narodnega ideala, in upamo, da je dananje ilirsko gibanje na Slovenskem sicer prealostna ali vendarle prehodna epizoda v slovenskem javnem ivljenju." (Napredna misel 1912, 195-196)
Zagotovo ni odve? opomniti, da zgoraj zapisane besede zvenijo, kakor da bi jih nekdo napisal v dananjem ?asu. Ivan Cankar se je med raziskavo pojavil pred mojimi duhovnimi o?mi v popolnoma druga?ni lu?i - kot neustraen, trden, zaveden in odlo?en bojevnik za slovenski narod. Potem dale? zadaj, je v temo potonila podoba cmeravega Cankarja kakrnega smo poznali, in kot so nam ga prikazovali v oli.
Napa?no vnaanje jezikovnih in kulturnih vidikov v jugoslovansko vpraanje je Cankar odkrito o?ital tudi svoji socialnodemokratski stranki. I. jugoslovanske socialnodemokratske konference 21. in 22. listopada 1909 v Ljubljani v hotelu Tivoli se ni hotel udeleiti, ker se preprosto ni strinjal z idejami o ustvarjanju enotnega jugoslovanskega naroda in jezika. Takrat so se skrhali tudi njegovi stiki z glavnim zagovornikom takih stali? slovenske socialne demokracije Etbinom Kristanom.
Cankarjeva jasna in odlo?na stali?a v zvezi s samobitnostjo slovenskega naroda so razvidna tudi v knjigi Matija Murko, Zbrano delo, Slovenska matica, Ljubljana 1962, na strani 205, kjer je navedeno: "Med novejimi pisatelji je treba omeniti Ivana Cankarja. Ko so zagrebka in beograjska akademija s pomo?jo Slovenske matice pripravljale junoslovensko enciklopedijo, je dobil tudi Cankar povabilo, naj napie svoj ivotopis.
Napisal ga je, ali ne za Slovensko matico, ampak najprej za podlistek "Slovenskega naroda" ter ga je za?el takole (Moje ivljenje, v Ljubljani 1920) (* opomba pisca 2) : "Nedavno je Slovenska matica razpoiljala po naih krajih formular, na katerega naj bi ljudje napisali poglavitne zanimivosti iz svojega ivljenja in nehanja. Tudi jaz sem dobil tak formular, pa nisem vedel kaj bi z njim. Besedilo je namre? hrvako, moj ob?evalni jezik pa je doma edinole slovenski. Dravni uradi so se nau?ili sloven?ine, morda se je bo s?asoma tudi Slovenska matica. // Iz teh in takih razlogov sem izro?il formular dekli, da podkuri z njim."
*Opomba pisca 2: ?lanek, ki ga je napisal Ivan Cankar za podlistek Slovenskega naroda, je izel pod naslovom Moje ivljenje ele leta 1920, dve leti po pisateljevi smrti.
Cankar je svoja stali?a, ki smo jih navedli v zgornjih odstavkih leta 1918 e bolj radikalno izraal. Ni mu bilo ve? "ujedinjenje", po katerem bi se Slovenci zdruili s kraljevino Srbijo na neenakopravnih temeljih, ?e da so Srbi nai osvoboditelji in jim zato pripada privilegij v novi dravi. Prav ta njegova neomajna stali?a so kot kae pripeljala tudi do njegove prezgodnje in tragi?ne smrti. Cankarjeva tragi?na smrt je bila namre? politi?en umor!
V tem razburkanem in za slovenski narod usodnem ?asu, so belgrajski jugoslovenarji na?rtno in s prevaro izvajali prav to, ?emur je Ivan Cankar vseskozi javno nasprotoval. Povsem so onemogo?ili predsednika Narodnega ve?a Drave Slovencev, Hrvatov in Srbov, dr. Antona Koroca in s prevaro dosegli "ujedinjenje" po srbsko. Tematika je tako obsena, da bo v zvezi z njo izel samostojen ?lanek. Vsekakor pa je bil Ivan Cankar s svojim vplivom posebej mote? in je predstavljal dolgoro?no nevarnost velikosrbskim politi?nim interesom. To?no to ga je naposled stalo ivljenja.
Kruto resnico je na svoj na?in ob petdesetletnici Cankarjeve smrti opisal dr. Anton Slodnjak v Naih razgledih s slede?imi besedami: "Zato bi morali govoriti, pisati ob tej tragi?ni obletnici o splonem alovanju zaradi prezgodnje smrti narodnega genija, ki je ugasnil v trenutku, ko je bil svojemu ljudstvu najbolj potreben. Njegova nesmiselna katastrofalna smrt, kakrna bi bila dandanes kljub vsemu vendarle najbr nemogo?a, ni samo uni?ila Cankarja v zenitu njegove ustvarjalnosti, temve? je zavrla tudi razvoj novih slovstvenih generacij ter oteila potomcem uivanje in umevanje njegove umetnosti."
Ivan Cankar v zrelih letih
Cankar v risbi, v spomin na 25. letnico smrti Ivana Cankarja, 1943, uredil Miha Male
Tik pred izidom tega ?lanka, ko je bilo treba samo e izpiliti kon?no besedilo in vanj vstaviti slike, sem dobil knjigo od sodelavca, v kateri sem odkril zapis, ki kot drug neodvisen vir v celoti potrjuje moje ugotovitve o Cankarjevi smrti. Gre za knjigo Joeta Kalana, Na pravopis za tretje tiso?letje, samozaloba, Tri? 1998. Na strani 105 je Kalan opisal Cankarja s temi besedami: "Cankar je bil prekaljen socialdemokrat, s staem e z Dunaja. Tudi on je nekaj ?asa pritrjeval Ilirjancem. Toda podreditvi narodnih pravic Hrvatom, se je odlo?no uprl! Kolikor ve? so Ilirjanci ponujali Hrvatom, toliko bolj odlo?no je oporekal paktiranje! Ker ga niso mogli disciplinirati, so mu grozili! Kot izvrsten tribun, je z lahkoto potegnil za seboj ve?ino naroda!"
Prav posebej pa je zanimiv Kalanov opis vzroka Cankarjeve smrti na isti strani knjige, ki je v klju?nih elementih povsem istoveten mojim ugotovitvam. To je e toliko vaneje, ker predstavlja zapis v Kalanovi knjigi samostojen in od moje raziskave povsem neodvisen vir, s katerim so na ta na?in e enkrat podprti zaklju?ki moje raziskave.
Kalanov zapis na strani 105 se glasi: "S koncem vojne 1918. leta, je tudi ljubljanska socialdemokratska stranka imela posvet za pogajanje s Hrvati. Tudi na tem zasedanju je Cankar imel ognjevit in odmeven govor. al se je potem izkazalo, da svojega zadnjega v ivljenju! Takoj po govoru se je umaknil v veo, (mogo?e zato, da bi se shladil). Trenutek za tem je sko?il za njim eden od udeleencev, in Cankarja udaril po glavi, da se je zvalil na dno stopni?a! Ko so ga zatem najdli nezavestnega na dnu stopni?a, se ni ve? povsem ozavedel! Oblast, ki je, kakor smo videli, pripadala projugoslovanskim narodnoizdajalskim privrencem ilirjanskega in prosrbskega Koro?evega kroga, o atentatu, ali (kakor je sama razglasila), nesre?i, ni dovolila preiskave!"
Cankarjeva izvirna posmrtna maska, delo Lojzeta Dolinarja, na kateri se kljub kozmeti?nim popravkom vidijo sledovi pokodb
V dananjem ?asu je ve?ina Cankarjevih drubenih pogledov znova zelo aktualnih. Sodobna slovenska druba je o?itno na podobnem preobratu, le da je na nek na?in stanje e teje. Sedanje generacije Slovencev so skoraj povsem brez narodne zavesti, ne poznajo svoje zgodovine in so odtujene od svojih korenin. Ivan Cankar bi dandananji zagotovo "rogovilil" e bolj kot leta 1918 in se pri tem ne bi oziral na morebitne posledice. Njegove znamenite besede imajo e sedaj svojo domovinsko pravico:
"Jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in popla?ano s stoterimi obrestmi! Naa domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najlahtneje krvi in najboljega ivljenja. Iz muke trpljenja in suenjstva netetih milijonov bo vzrasla naa domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le e grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suenjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota ?lovetva, zasmeh pravici"
Dimitrij Kebe, v Ljubljani, 21. 11. 2011
DODATEK OPS:
Upamo in verjamemo, da bo zdaj laje razumeti, da so bile besede o tem, da je Slovence ozmerjal s hlapci, iztrgane iz konteksta, ko so jih take lansirali v javnost in so jih v nedogled ponavljali. Ko pa nekaj ponaavlja postane resnica in zgodilo se nam je, da mnogi Slovenci pravijo sami sebi, da smo od nekdaj narod hlapcev, ko nas more vedno nekdo voditi, da preivimo. To je podtalno vplivanje na narodovo zavest in je nakaj podobnega, ?e bi svojemu otroku govorili, da je majhne, nesposoben in ne bo z njega nikoli ni?. ?e bi to ponavljali bi se slej kot prej s tem sprijaznil in bi taken postal.
V resnici pa hlapci ivijo samo eno genaracijo in ?e bi bilores, da smo narod hlapcev nas Slovencev e davno tukaj nebi bilo. Je pa res, da je zadnji ?as, da se zavemo svoje prvobitnosti, tudi tako velikih mo, kot je Cankar in uredimo to deelo po kateri je hrepenel tudi Cankar po meri delovnega, potenega slovenskega ?loveka.
In e druge poleg hlapcev nam skuajo vsiliti, da bi tako bili, znana je o tem kako, da smo Slovenci nevo?ljivi. Nismo taki Slovenci, marve? so takni barbari med nami, ki nam skuajo svoje barbarske vzorce obnaanja vsiliti, da bi bili ?im bolj podobni njim. Ne podlegati barbarskim vzorcem obnaanja, ki se kaejo v pohlepu, napuhu, nespotovanju do drugih, nepotenosti, podtalnem delovanju, opravljanju, spletkarjenju in laganju. Tega nai predniki zavedni Slovenci niso poznali.
Hvala za razumevanje!
Ekipa OPS
Viri in literatura na podlagi katerih je nastal zgornji zapis gospoda Kebeta:
Pisna izjava Borisa Malei?a, 15. 9. 2011 v Ljubljani (hranjena v mojem osebnem arhivu);
Pisna izjava Anice Hafner, 15. 9. 2011 v Ljubljani (hranjena v mojem osebnem arhivu);
Stanko Jane, Zgodovina slovenske knjievnosti, Zaloba Obzorja, Maribor 1957;
Francka Varl - Purkeljc, Nai knjievniki in njihova dela, Pomoni priro?nik za pouk jugoslovanskih knjievnosti v osnovnih in poklicnih olah, Zaloba Obzorja Maribor, Maribor 1981;
Marjan Krui? ...[et al.], Leksikon Cankarjeve zalobe, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1973, geslo Ivan Cankar;
Boo Voduek, Ivan Cankar, Hram, Ljubljana 1937;
Ivan Cankar, predavanje z dne 12. malega travna 1913 z naslovom Slovenci in Jugoslovani, rokopis v NUK, MS 512;
Ivan Cankar, Zbrano delo, petindvajseta knjiga, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana 1976;
Nai razgledi, Ljubljana 1968, dr. Anton Slodnjak, Mit velikega umetnika;
Napredna misel, Ljubljana 1912, dr. Mihajlo Rostohar, Na dan z resnico!;
Matija Murko, Zbrano delo, Slovenska matica, Ljubljana 1962;
Janko Kos, Knjievnost, U?benik literarne zgodovine in teorije, Zaloba Obzorja Maribor, Maribor 1991;
Miha Male, Cankar v risbi, v spomin na 25. letnico smrti Ivana Cankarja, 1943;
Slovenski likovni umetniki, Hinko Smrekar, DZS, Ljubljana 1957;
Joe Kalan, Na pravopis za tretje tiso?letje, samozaloba, Tri? 1998;
Elektronski vir: http://www.dogaja.se/znani-slovenci/8270/ivan_cankar/ [dostop 10. 11. 2011];
Elektronski vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar [dostop 10. 11. 2011];
Elektronski vir: http://www.kam.si/veliki_slovenci/ivan_cankar_najvecji_mojster_slovenske_besede.html [dostop 10. 11. 2011];
Elektronski vir: http://www.vrhnika.si/?m=pages&id=17 [dostop 10. 11. 2011];
Elektronski vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar [dostop 10. 11. 2011];
Komentarjev
get a lot of spam responses? If so how do you stop it,
any plugin or anything yyou can advise? I get so much lately it's driving me insane so any support is very much appreciated.
Gry hazardowe na prawdziwe pieniądze web page: http://www.jurisware.com/w/index.php/Nagraj_%E2%84%96_9_9_-_Jak_Gra%C4%87_W_Ruletk%C4%99_W_Kasynie internetowe
gry hazardowe
lot about this, like you wrote the e-book in it or something.
I believe that you couldd do with a few percent too drive the message home a little bit, but other than that, this is fantastic
blog. An excellent read. I will certainly be back.
Kasyno na prawdziwe pieniądze web
page: https://biographon.guru/viewtopic.php?id=184461 kasyna z bonusem na start
find out about this topic. You realize so much its
almost hard to argue with you (not that I really would want to…HaHa).
You certainly put a brand new spin on a subject which has been written about for years.
Excellent stuff, just great!
website: http://wiki.surfslsa.org/index.php?title=Post_N95:_A_NO_B.S._Explanation_Of_Circularise_Dissipated_For_Newbies_-_Disengage_Article_Courtesy_Of_ArticleCity.com
must be visit this web page: http://www.aia.community/wiki/en/index.php?title=Article_N44:_Sports_Interaction_Casino_Review_-_Is_This_A_Scam_Site_To_Avoid
and be up to date daily.
web page
If betting is something that provides you a kick,
it is time to get yourself registered with one of the most
occurring Malaysia Casino on-line. The nice thing about new on-line casinos
is you don’t have to actually spend a lot truth-checking them.
Karas sat on the Binion's Horseshoe's poker desk with 5
of his 7 million dollars in front of him, waiting for any gamers willing to play for
such stakes.
to and you are simply too wonderful. I really luke what you have got here,
really likme what you're stating annd the way in which yoou say it.
You're making it entertaining and you still care for to stay it sensible.
I can't wajt to read much more from you. This is really a great website.
web page: https://forumcanabis.ro/profile/antoinellanos55/
You have some really good articles and I think I would be
a good asset. If you ever want to take some of the load off, I'd absoluely
lovee to wrjte ome content for your blog inn exchange for a link back to mine.
Please send mme an e-mail if interested. Regards!
Build muscles webpage: https://tatu-studiya.ru/forum/profile/karryertel0415/ workouts for bodybuilders
I think that you can do with some % to power the
mdssage house a littrle bit, however other thann that, this is wonderful blog.
A great read. I will definitely be back.
webpage: https://www.knighttimepodcast.com/community/profile/walker36f370326/
homepage: http://dostoyanieplaneti.ru/?option=com_k2&view=itemlist&task=user&id=7758945
What's more, the researchers were in a position to appropriate the behaviour by blocking the action of a selected dopamine
receptor, laying the groundwork for potential therapy of playing addiction in humans.
There are about 500 video games and the slots are 3 reels and 5
reels, there are traditional slots and video slots and many with progressive jackpot.
Slot Madness Casino has designed all companies to protect buyer privateness and confidentiality and all transactions are processed in high secured 128bit encryption.
for people experience, well, keep up the good work fellows.
web site: https://gamersutopia.gg/forum/profile/aleidastyers982/
to go to see the web page, that's what this web site is providing.