Slovenija gre v finale! Vprašanje biti ali ne biti...?

V ZADNJEM ČASU VSE VEČ NAŠIH (od oblasti imenovanih) OČETOV (naroda, Ustave RS,...Marko Kranjec, Jože Mencinger ipd) po sili razmer priznava, da ima Slovenija ogromen javni dolg in da se le-ta naglo povečuje. Hkrati pa nas prepričujejo, da smo med najmanj zadolženimi članicami EU, manj zadolžena je le državica Luksemburg.

Veliko vprašanje je, ali je vse to o javnem dolgu drugih držav sploh res. Če pa že morda del tega drži, se je potrebno zavedati, da je Slovenija relativno mlada država v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Predvsem pa je potrebno upoštevati dejstvo, da imajo mnoge te države zaledje, iz katerega so sposobne odplačevati kredite javnega dolga, poleg tega je treba omeniti še namen teh kreditov, kar je v primerjavi s Slovenijo velika razlika: razvite evropske države najemajo kredite za investicije, za razvoj, Slovenija pa za tekočo porabo! Kar po domače pomeni: najemati kredite za jedačo in pijačo, za ostalo zmanjka. 

In tu je velika pomanjkljivost Slovenije, kjer ne funkcionira tako rekoč nič več. Podjetja propadajo drugo za drugim, gospodarstvo je na psu, prihodkov je veliko manj kot odhodkov. Pomislite, kako dolgo bi vozili v domačem gospodinjstvu s 3.000Eur prihodka in 5.000,00Eur odhodkov mesečno?!? Najeli bi sicer lahko kakšen kredit, a bi se zgodba kaj kmalu končala. Kaj naredi banka, ko ne morete več plačevati kredita?

Ravno do tega so pripeljali naši ob-lastniki (ne sedanja vlada, pač pa vse od prej, torej od leta 1991), zaradi katerih smo danes v Sloveniji v zelo hudi in odločilni situaciji: Evropa nam kljub naši poslabšani bonitetni oceni še vedno daje kredite (po zadnjem podatku je Slovenija dobila še 2 MLRD Eur) in postalo je očitno ter jasno vsakomur (ni potrebno biti posebno inteligenten), da ima »združena« Evropa (oz. njene glavne, najmočnejše članice) še kako močne interese prav v Sloveniji.

EU ni nič drugega kot nadaljevanje Hitlerjevega dela, le da je to umiranje na obroke. Genocid. Elementov, ki jasno kažejo na to, je ogromno:

- propadanje naše kulturne dediščine,
-  spreminjanje kulturne krajine,
-  finančno izčrpavanje države (kdo pa je država? Ja prebivalci vendar!),
-  propadanje gospodarstva,
-  spodbujanje k multikulturni družbi (vedno več tujih priseljencev in podeljevanje vedno več pravic),

-  množično izseljevanje izobraženih in sposobnih ljudi (beg možganov) – tu preprosto ne najdejo svojega mesta v družbi, ker ne pripadajo nobeni politični opciji, zato niso zaželeni, kajti presegajo okvire, ki bi jih oblast še zmogla obvladovati,
-  v šolah se poučuje neresnično zgodovino Slovencev (berite literaturo avtorjev: Jožko Šavli, Ivan Tomažič, Matej Bor…),
-  prisotnost drog, alkohola in drugih vrst zasvojenosti med mladimi in tudi manj mladimi, poleg tega pa še dejstvo, da je Slovenija ena od točk, preko katere se droge tihotapijo v druge države,

- poplava glasbenih skupin iz tujine, predvsem nekdanjih jugoslovanskih republik (znani so tudi t.i. študentski »Balkan žuri«) – posebno je za koncerte teh skupin poskrbljeno v Ljubljani,
- poneumljanje otrok in mladine v šolah skozi šolske programe,
-  poneumljanje prebivalstva s strani medijev – medijske manipulacije, predvajanje južnoameriških »žajfnic« in drugih oddaj, ki dobesedno poneumljajo ljudi (npr. Big Brother itd, seznam bi bil predolg),
- omogočanje vseh vrst kreditov, da so prebivalci čimbolj zadolženi, kajti to je zagotovilo, da se ne bodo upirali,

- izvajanje državnega organiziranega kriminala;
- nedelovanje pravne države;
- prikazovanje zgledov barbarstva (v smislu, če si pošten, si bedak!),
- ropanje naravnih virov, predvsem lesa in vode,
- vcepljanje kolektivnega strahu narodu z represijo na vsakem koraku,
- barantanje s slovensko zemljo skozi desetletja (primer meje s Hrvaško, Piranski zaliv),
- razprodaja slovenske zemlje in nepremičnin – predvsem na Krasu in Prekmurju, in še bi lahko naštevali.

Ne smem pozabiti na funkcionalno (ne)pismenost, ki je po neki tuji raziskavi (vira se ne spomnim) kar 60%, kar je porazno! Glede na naše izkušnje, ko v praksi ugotavljamo in spoznavamo žalostno dejstvo, da ljudje ne ločijo razlike med vzrokom in posledico, ne najdejo prave povezave med njima, bi rekli, da je ta odstotek še višji. V povezavi s tem je evidenten velik problem tudi dejstvo, da ljudje ne poznajo vsebine Ustave RS, kaj šele, da bi vsebino razumeli. Ne poznajo svojih pravic in svoboščin, tako se v določenih situacijah sploh ne znajo odzvati!

Če bi živeli v resnični demokraciji, takšni, kot so nam jo obljubljali ob osamosvajanju, bi voditelji, ne ob-last, spodbujali prebivalce k temu, da se poučijo o tem, kaj je demokracija, kako deluje, spodbujali bi jih k čimvečji razgledanosti tudi na področju pravic, ki jih kot državljani imajo! Spodbujali bi jih k čimbolj aktivnemu delovanju v družbi, saj le tako neka družba lahko zdravo napreduje na vseh področjih.

Ali smo se mar osamosvojili zato, da bi kot narod čimprej izumrli, ali zato, da bi se kot narod razvijali in krepili?! Uničila nas ni nobena vojna, vedno smo obstali. Žal se vojna z letom 1945 ni zaključila, le sredstva so se spremenila, so veliko bolj prikrita in dolgoročna.

Andreja Repše, Ljubljana, 25. maj 2011