Danes Slovenija in nikdar več? Dipl.oec. Jože Kop piše pred mnogimi leti...

KAM, KO BO DOMOVINA PRODANA TUJCEM!

V letu 1996 je bilo na slovenski politični shemi mogoče zaslediti tri politične opcije, od katerih je prva za čimprejšnji vstop v EZ, druga je za počasen in premišljen vstop v EZ in tretja, ki je odločno proti vstopu v EZ. Na samih parlamentarnih volitvah konec leta 1996 sta se najbolj izrazili prvi dve opciji, saj so v LDS, ki je za prvo opcijo, nabrali največ političnih glasov, v SLS, ki nekako zagovarja drugo opcijo, pa so dosegli drugo mesto na slovenski politični sceni.

Najmanj uspešno se je uveljavila stranka Zelenih Slovenije, ki edina v svojem političnem programu zagovarja tretjo opcijo in je odločno proti nepremišljenemu vstopu v EZ in edina izmed naštetih ni dosegla praga za vstop v slovenski parlament v tej vladni legislaturi.

Komentar OPS: vse stranke so bile samo razdeljena partija, nobena stranka ni bila neodvisna, tudi stranka Zeleni Slovenije ne! Dušan Plut, takratni predsednik stranke: dosje UDBA oz. SDV 0014000 – 04292, številke dosjejev in hkrati registracijske številke stalnih virov na zvezi uslužbencev, pripadnikov rezervne sestave in registriranih sodelavcev (glej http://gibanje-ops.com/images/stories/udba3del.pdf). Vse so pripravili in postavili tako, da se situacija ne bi mogla obrniti v, za narod, pravo smer.

V drugi polovici leta 1996 smo se na slovenski medijski sceni pojavili s svojimi strokovnimi prispevki tudi z Inštituta za sistemske raziskave z željo, da tudi strokovno argumentiramo politično početje vodilnih političnih strank v tem obdobju v Sloveniji. Namreč, tudi povprečno razgledanemu slovenskemu Janezu je povsem jasno, da se tuji kapital zna vriniti na vse mogoče načine na vsa področja, ter da uporablja vsa sredstva in metode, pri tem pa lokalna politika neke države ni več najpomembnejša. V tem prispevku sem želel opozoriti na neizpodbitna dejstva, ki se trenutno globalno  pojavljajo na sceni gibanja svetovnega kapitala, s poudarkom na ceni in vedno bolj zanemarljivemu vplivu politike posameznih vlad na ta dogajanja po uvedbi sprostitve kapitala.

Komentar OPS: Vse naše vlade so se vedno izgovarjale na«krivce« izven Slovenije. V času Jugoslavije je bil za vse naše težave kriv Beograd, zdaj je kriv Bruselj. Vedno stvari relativizirajo do te meje, da situacija zgleda brezupna. Kriva je globalizacija, politike posameznih vlad nimajo nobenega vpliva na nič, sprijaznimo se, da se ne da nič narediti…

Izhajajoč iz tega dejstva je nesporno, da je v preteklem letu slovenska manjšinska vlada s podpisom pridružitvenega sporazuma na osnovi španskega predloga naredila tej državi že vnaprej zgodovinsko škodo, ki bo tudi v primeru, da se slovenski narod na referendumu izreče proti vstopu v EZ, v sami EZ sprožila prek politike njihovih vlad kapitalne mehanizme, ki bodo Sloveniji zelo škodovali. Namreč, kot je vsem bolj ali manj dobro znano, je slovenska vlada s podpisom obljubila spremembe slovenske ustave in prednostni nakup določenih nepremičnin za italijanske optante. Poleg tega so bistvene določbe tega sporazuma sprostitev kapitala, prosti nakup nepremičnin in prosti pretok ljudi že v sami pridružitveni fazi, kar EZ v ničemer ne zavezuje, da nas čimprej polnopravno včlani v Zvezo.

Ob vsesplošno znanem dejstvu, da se v naravi majhne živali zelo težko prerinejo do življenjsko pomembne vode, ko se pri vodi napajajo  velike in močne živali, si tudi sami ne znamo realno predstavljati, da bi lahko ne samo kot majhna državica, ki je nemočna in nepripravljena za vstop v EZ, sicer kot polnopravna članica, lahko večinsko, z največ petimi poslanci, v Evropskem parlamentu odločala v svojo korist.

Komentar OPS: Avtor je pozabil, da ima v naravi vsaka najmanjša živalica svojo vlogo…O majhnosti Slovenije so vedno govorili in še vedno govorijo tisti, ki so sami majhni – majhni po razmišljanju, majhni v srcu, mentalno majhni. Obstajajo tudi druge majhne države na svetu – Švica, Luksemburg, Andora, Monako,…Ali smo kdaj slišali kaj o njihovi majhnosti?!

To je kot iluzija, da bosta v slovenskem parlamentu odločala o vseh najpomembnejših stvareh poslanca, ki sta predstavnika slovenskih manjšin. V EZ je popolna iluzija pričakovati, da bomo tudi kot polnopravna članica imeli kakršenkoli vpliv na odločanje, to je in bo primat velikih držav, ustanoviteljic EZ.

Komentar OPS: Seveda, tako je in nič drugače, treba se je s tem sprijazniti in vnaprej opustiti kakršnekoli misli, da bi se temu upirali…Znane metode!

S podpisom omenjenega pridružitvenega španskega sporazuma smo si vnaprej podpisali kriterije, po katerih nas bodo že samo v pridružitveni fazi kot majhno državo velike evropske države v pogajanjih prepričevale tako dolgo, da bodo že v sami pridružitveni fazi dosegle svoje cilje, to pa so popolna sprostitev kapitala, prostega pretoka ljudi in prostega nakupa nepremičnin. Zato je popolna iluzija pričakovati, da se bomo na osnovi določb posameznih odredb, ki veljajo sedaj za posamezne članice EZ, post festum zavarovali z ne vem kakšnimi zakoni ali predpisi, ki bodo tujcem onemogočali nakup nepremičnin.

Najlepši dokaz, da je res tako, je bilo politično izsiljevanje evropskega komisarja Hansa van den Broeka za multinacionalko Shell. Zanimivo pri vsem tem je, da je ta spor v bistvu sprožil Slovenec, ki je uslužbenec firme Shell v Sloveniji, ki seveda pri svojem delu dela izključno za poslovne interese omenjene multinacionalke. Še posebej je treba biti pozoren na ugotovitev Evropske komisije v pismu predsedniku slovenske vlade, v katerem ugotavljajo in postajajo vedno bolj pozorni na številna poročila o podzakonskih aktih in administrativnih postopkih, ki ovirajo investicije na slovenskem trgu. Po mnenju Evropske komisije takšna zakonodaja in praksa v Sloveniji nasprotujeta duhu Evrope in začasnemu sporazumu ter se zdita v nasprotju celo s slovensko ustavo in zakonom o varstvu konkurence.

Pritisk, ki ga je v tem konkretnem primeru izvedla Evropska komisija s svojim komisarjem Nizozemcem Van den Broekom v korist multinacionalke Shell, in takojšnji pristanek slovenske vlade  seveda pomenita, da nas lahko že Nizozemska kot članica EZ, s katero nimamo nobenih zgodovinskih sosedskih medsebojnih obremenitev, takoj prisili v popuščanje. Hkrati ta konkretni primer pomeni, da Evropska komisija zelo natančno spremlja našo zakonodajo in je popolna iluzija pričakovati, da bomo zdaj po podpisanem pridružitvenem sporazumu na osnovi španskega predloga, kjer se je Slovenija zavezala, da bo po nekaj letih sprostila trg z nepremičninami in kapitalom ter omogočila prost pretok ljudi, zmožni naknadno sprejemati in uveljavljati podzakonske akte in administrativne omejitve, ki nam bodo naknadno po potrebi in naši želji omogočali, da bomo omejili popolno liberalizacijo trgovanja z nepremičninami in kapitalom.

Že pri tem zelo preprostem primeru je slovenska vladna  stran morala takoj popustiti in je popolna iluzija, da ne rečem popolna neumnost pričakovati, da bomo uspeli nasprotovati državam, kot so Italija in Nemčija, kjer gre za zgodovinske interese.
Še enkrat ponavljam:
Te države nas bodo izsiljevale tako dolgo, da bodo na slovenskem ozemlju dosegle vse svoje zgodovinske in druge interese, ki jim jih omogoča že samo vladno podpisani pridružitveni sporazum na osnovi španskega predloga. Zato še enkrat strokovno odločno zavračam vsako politično zavajanje slovenske javnosti, da bomo na osnovi že podpisanega sporazuma v EZ sposobni nastopati kot enakopraven partner. Tudi če se namreč slovenski volivci celo odločijo na referendumu proti vstopu v EZ, bo vsaka vlada v pogajanjih z EZ zmeraj znova dobila pod nos dane obljube iz tega pridružitvenega sporazuma in bo imela stalno slabšo pogajalsko pozicijo.

V primeru vstopa v EZ pa nas že z uveljavitvijo pridruženega članstva čakata razprodaja slovenskega premoženja in zelo hiter propad suverenosti slovenske države, ki se bo v očeh Bruslja kaj hitro reducirala na nepomembno evropsko regijo. Čaka nas tudi pospešen propad tisočletnih korenin slovenstva, ki se bo že pri naslednji generaciji reduciralo na neko nezanimivo folklorno gibanje.

Komentar OPS: To je (bil) skrbno pripravljen načrt.

V našem inštitutu kot pozitivno naravnani inštituciji zaradi tega slovensko javnost, politike in medije energično opozarjamo, naj delajo le za zaščito strateških suverenih interesov slovenstva in suverene slovenske države. Zato je pomembno, da se v slovenski politiki oblikujeta dva prevladujoči smeri, in sicer:

1. smer, ki je za ohranjanje slovenstva in suverene slovenske države, in
2. smer, ki je proti ohranjanju slovenstva in proti suvereni slovenski državi.

Prav v ta namen citiramo ugotovitve nedavne, v EZ zelo odmevne tv oddaje na nemškem nacionalnem  tv programu ZDF, kjer analiziramo primer španskega otočja Balearov in Palma de Mallorce, ki lahko kmalu postaneta 17. nemška zvezna dežela. Namreč, večina nemških stalnih priseljencev na tem otočju postaja lastnik zemlje, hiš, hotelov, bank, trgovin in kar je najpomembnejše, v skladu z veljavno zakonodajo EZ dobivajo tudi volivno pravico. Zakaj ta primer vedno znova poudarjam?
To počnem predvsem iz dveh zelo pomembnih razlogov in sicer:

1. da bi se tudi Slovenci iz tega primera lahko naučili, da se v EZ da kljub uradni politiki z denarjem aneksirati določeno regijo in
2. Nemcem je to uspelo v zadnjih tridesetih letih na primeru povsem avtohtonega, 100% španskega prebivalstva, in to kljub temu, da ima to otočje na celini pomembnega zaščitnika, torej matično državo Španijo.

Na koncu te oddaje so Nemci dali celi Evropi zelo jasno vedeti, da imajo na osnovi večinskega lastništva in večinskega prebivalstva ti sedaj pretežno nemški prebivalci na tem otočju povsem legalno pravico, da se na prihodnjih volitvah izrečejo v skladu s svojimi političnimi interesi. Ta primer, kot smo že večkrat poudarili, dajemo Sloveniji v neizpodbitni dokaz tudi zato, ker se je slovenska manjšinska vlada odločala za pristop k podpisu pridružitvenega članstva v EZ na osnovi španskega predloga, kjer bi bilo s strani španskih politikov bolj pošteno, da bi naivno slovensko politično stran korektno informirali o svojih slabih izkušnjah in problemih.

Komentar OPS: Govoriti o poštenosti španskih politikov, hkrati pa o apetitih po naši deželi, je skregano z zdravo kmečko pametjo! Še bolj neokusno pa je  govoriti o naivnosti slovenske politike! 

V Sloveniji situacija še zdaleč ni tako čista, kot je bil zgoraj citiran primer Balearov, ki že davno sodijo pod Španijo in niso bili nikoli od nemško okupacijo, kot je bil primer v Sloveniji. Zelo naivno je misliti, da so interesi okupatorjev pred več kot 50 leti v Sloveniji pozabljeni. Slovenija bolj kot kdajkoli sodi v strateške sfere Italije, Avstrije in Nemčije ter na vzhodu Madžarske in na jugu Hrvaške. Politika Italije, Avstrije, Nemčije, Madžarske in Hrvaške je povsem jasna in na edinstven in specifičen način sledi zgodovinskim interesom nekdanjih okupatorjev, le da se to danes ne počne več z okupacijo, temveč bolj prefinjeno.

Nedvomno so nekdanje okupacije pustile na slovenskem ozemlju pomembne korenine v svojih manjšinah, ki jim vsaj mi že sedaj napovedujemo pomembno strateško vlogo, ki lahko pospešeno vodi k prevladi tujcev na tem, sedaj še slovenskem ozemlju. Če nekoliko podrobneje analiziramo stanje manjšin, kar uradna slovenska politika pušča žal zanemarljivo ob strani, potem ne moremo mimo dejstva, da je pravih Slovencev realno še zelo malo. Uradna italijanska politika je posebej v zadnjem obdobju na ozemlju svojih nekdanjih provinc v Sloveniji in na Hrvaškem, ki jih v svojih uradnih spisih in medijih še vedno vodijo s svojimi imeni, zelo aktivno podeljevala italijanska državljanstva in zelo ugodne pokojnine.

V slovenski javnosti se ni nikoli uradno govorilo v javnosti, koliko je teh novopečenih italijanskih državljanov v Sloveniji. Na Štajerskem in Koroškem je situacija prav tako kritična in se je slovenska uradna politika prav tako še manj zaveda. Splošno znano je, da imajo vsi nekdanji nemški vojaki nemško državljanstvo in prav tako ni noben problem, da si le to pridobijo tudi vsi njihovi potomci. Prav tako zmeraj bolj pomembno nemško manjšino tvorijo tudi zdomci in njihovi potomci. Samo majhna politična moč je potrebna na nemški strani, pa se bodo ti uradno slovenski državljani kaj hitro odločali za nemško državljanstvo.

Ob osamosvojitvi je bilo tudi veliko podarjenih slovenskih državljanstev in če vse to seštejemo, je pravih Slovencev resnično že zelo malo, da ne rečemo, da so prav oni že v manjšini.

Komentar OPS: Oni bi si želeli, da bi bilo pravih Slovencev čim manj, zato je treba ponavljati in poudarjati  neresnice, ki sčasoma postanejo nekakšno splošno dejstvo, sprijaznjenje z dejstvom, da tako pač je in tega se ustaviti ali preprečiti pač ne da. To so njihove metode že desetletja.

Ko ocenjujem volilni uspeh LDS, bi dejal, da v največji meri temelji na proevropski opciji, ki jo zagovarjajo prav manjšine. To pa na drugi strani pomeni, da si LDS na osnovi takšnega volilnega uspeha dolgoročno žaga vejo, na kateri sedi. To pa predvsem zaradi tega, ker se strateški interesi manjšin ujemajo z zgodovinskimi interesi matičnih držav.

Če primerjamo situacijo v Sloveniji z zgoraj citiranim primerom španskega otočja Balearov, potem je tudi vsak povprečen Slovenec odločno prepričan, da je pot k razprodaji slovenskih nepremičnin na osnovi predstavljenih argumentov neprimerno lažja, kot pa na Balearih, kjer so te nepremičnine tudi neprimerno dražje kot pri nas. V primerjavi s cenami nepremičnin v Nemčiji in Sloveniji pa je to razmerje na večini našega ozemlja 10 do 15 krat v korist višjih cen nepremičnin v Nemčiji.

Če vemo, da se na razprodajah prodaja blago, ki je največ za polovico cenejše od blaga v redni prodaji, potem tudi največji optimist takšne ponudbe nepremičnin ne more imenovati drugače kot podarjanje slovenskega premoženja že tako prebogatim tujcem, še posebej ob splošno znanem dejstvu, da je v Nemčiji dobičkonosen praktično vsak posel, ki daje nekaj večji donos kot so obresti. Zato je s strani vlade, ki je podpisala pridružitveni sporazum z EZ, še posebej naivno, če misli, da je še mogoče ustaviti zainteresirane članice EZ, da v Sloveniji že samo na osnovi tega sporazuma dosežejo popoln prost pretok kapitala, prost trg z nepremičninami in prost pretok ljudi.

Za primer, da je v velikem delu nemogoče zaustaviti ta proces, navajamo naše zdomce in njihove potomce, ki so večinoma tudi tuji državljani in bodo prednosti dvojnega državljanstva še kako znali izkoristiti pri poceni nakupih slovenskih nepremičnin. Z nepremišljenim podpisom pridružitvenega članstva k EZ je slovenska vlada proces legalizacije manjšinskih interesov v Sloveniji in razprodaje slovenskih nepremičnin pospešila do maksimalne možne mere.

Mi se vsekakor zavzemamo, da se slovenstvo, zaupano tej generaciji, na prehodu v novo tisočletje ohrani v suvereni državi še vsaj tako dolgo in si ne želimo, da bodo že naši vnuki slovenske običaje gledali kot nezanimivo in nerazumljivo folkloro. To veliko odgovornost pa imajo seveda izvoljeni politiki na prehodu v novo tisočletje. Večina njih se tega povsem očitno zmeraj bolje zaveda.


Poglavje Kam, ko bo domovina prodana tujcem! iz knjige »Danes Slovenija in nikdar več?«, izdalo in založilo društvo Gibanje 23. december v 1000 izvodih leta 1997

Pri Gibanju OPS se vedno sprašujemo po VZROKIH. Kdo je dopustil, da je Slovenija v EZ vstopila pod, za narod, neugodnimi pogoji??? Kdo je to dovolil? Kdo ves čas poudarja majhnost Slovenije? Kdo se pusti izsiljevati? Kdo je hlapec???

Za konec še vprašanje v razmislek: Kje so bili ti strokovnjaki iz tega inštituta takrat, v zadnjih letih, posebno ob vstopanju v EZ leta 2004? Kje so danes? Kaj je ostalo do njihovega dela razen tega pisanja, ki ni nič drugega kot scenarij, priprava »terena«? Ali so danes, ko takorekoč stojimo na robu prepada pred neprostovoljnim (prisilnim!) skupinskim samomorom, aktivni???