Zanimivo branje

Gospod Borut Pahor, predsednik vlade RS!

Po številnih pismih, na katera nisem prijel nobene notice vašega odziva (?eprav sem vam vedno pisal v imenu civilne družbe!), sem se odlo?il za poslednje, ki ga bom za?el z besedami Cankarjevega Jermana: »Pregledujem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov.«

Lani sem vam v spomin in opomin poslal svoj tekst Velika knjiga o pravi?ni meji v Istri. Dva meseca za tem sem vas še enkrat nadlegoval s svojo in nacionalno bole?ino in vam med drugim napisal: »Arbitražni sporazum pomeni za Slovenijo poleg ponižanja tudi »one?aš?enje slovenskega morja, one?aš?enje ob?ine Piran, kar tudi pomeni one?aš?enje države Slovenije«.

Potem je buhnila vaša arbitražna evforija, ki je rodila vaše nasilje nad nacionalnim interesom. Temu je sledilo uresni?enje temne slutnje izbrisa nacionalnega ozemlja. Sedaj, ko se je vse umirilo, ko ste se posedli v odpo?itek, vi in vaši najbližji, kot sta  g. Žbogar, g. Balažic, vsa politi?na sfera, vsi modreci in razumniki naše domovine, pomirjeni in zadoš?eni, ko se je za?elo tudi svetopisemsko pranje rok, ?utim ?as za svojo zadnjo besedo.

Nepomemben sem in zato so tudi moje besede za vas nepomembne, a kljub temu je vredno, da so zapisane, nenazadnje sem vodil edino civilno družbo, ki se je resni?no borila za nacionalni ozemeljski interes v Slovenski Istri (vse druge, razli?no imenovane civilne družbe, so bile politi?ne tvorbe s politi?nimi cilji!).

Mnogi smo se v tistem vašem zgodovinskem naletu spraševali, katere in kakšne sile vas poganjajo, da ste bil na zunaj in v sebi kot v omamnem transu, kot da bi bil pod vplivom kakšnih prepovedanih substanc. Vaše obnašanje ni bilo podobno dotedanjemu, kot ne sedanjemu. Omamljen ste bil od trdnega sklepa odtrgati kos piranske ob?ine. Kdo vas je poganjal? Kaj vas je tako silno poganjalo?

Ta trdnost in brezkompromisnost je bila, seveda, ohrabrena z usklajenim razpoloženjem celotne politi?ne nomenklature! Umetno ustvarjena ostrina dveh opcij med referendumsko kampanjo je bila namenjena boju za politi?ne to?ke. Kon?na rešitev pa je bil pri obeh enaka: cilj se bo dosegel z odpisom celovite ob?ine Piran. To je bila osnova, na kateri se je gradila skupna zunanjepoliti?na strategija.

Ta strategija je vklju?evala še druge elemente, ki so spodbujali vašo nenavadno vztrajnost. Šlo je za rahljanje zanke, ki se vam zateguje okrog vratu. Šlo je za ugajanje in za ugoditev pri?akovanj EU (genetsko breme slovenske sle po samoizni?enju v kompleksu majhnosti, zaradi katere se nenehno iš?ejo opore velikih bratov: Dunaj, Beograd, Bruselj, kar govori o tem, da Slovenci nismo sposobni imeti, voditi in razvijati lastne države. Zato jo tudi do 1991 nismo nikoli imeli!). Komentar OPS: Na tole t.i. genetsko breme je potrebno podati nekaj pojasnil. Kompleks majhnosti so nam podtaknili ravno tisti, ki nam že desetletja krojijo usodo in so v preteklosti govorili in še danes govorijo, kako smo majhni, kako se moramo prilagajti velikim, in podobne podle neumnosti. Vse to s samo enim ciljem: uni?enje slovenskega naroda. Majhni in hlapci so pa oni sami. Slovenci smo sposobni imeti, voditi in razvijati lastno državo, saj imamo ogromno neizkoriš?enega strokovnega potenciala, ki ne pride v ospredje zaradi ve?desetletne negativne kadrovske selekcije!!! O tem je mnogo napisanega na teh straneh. Nesposobne imamo oblastnike, ki so na pozicije prišli po sistemu VIP in politi?ne pripadnosti! ?esa smo Slovenci sposobni, si poglejte po Sloveniji! Z majhnimi sredstvi zgrajeni in lepo urejeni domovi, ?esar ni sposoben niti predsednik vlade RS, ki ne more preživeti s 3.000 euri; uspehi naših športnikov, glasbenikov, in še bi lahko naštevali! Nehajte že enkrat nasedati izjavam o nesposobnosti Slovencev, ker so namerno lansirane neresnice!

Da do leta 1991 nismo imeli svoje države, tudi ne drži. Kaj pa slovenska država Karantanija? Preberite si literaturo avtorjev Mateja Bora, Ivana Tomaži?a, Jožka Šavlija, vsekakor ne priporo?amo branja "uradne" zgodovine - glejte prispevek s konference OPS. (konec komentarja)

Kot najpomembnejši razlog pa ste pred referendumom sam iznesel: Zagotoviti in utrditi ugodne pozicije politi?nega delovanja na obmo?ju zahodnega Balkana. Ta razlog je bil v prvi vrsti vaša osebna ambicija (zato takšen zagon!), nato strankarska ambicija stati in ostati (zato popolna podpora!).

Resni?ni nacionalni interes ni igral nobene vloge. Svojo vlogo so igrale politi?ne ambicije, zato so bile tudi metode temu primerne. Zato je referendum moral uspeti? (-?e ne uspe, bo to pomenilo konec moje kariere-, nekako tako ste bil izjavil.) Moral je uspeti tudi zato, da je razbremenil na?rtovalce velike krivde in bole?e sramote. Uspeli referendum je to krivdo in sramoto vsaj delno prenesel na državljane. Tako da ne moremo obtožujo?e re?i, da je ta ali oni politik opravil izdajo. Krivda se je porazdelila na vse, ki so kakorkoli pripomogli, da je uspel. Takšno je upanje nekaterih in takšna je njih tolažba.

Izid referenduma je potrdil zakonit odpis celovite ob?ine Piran in enemu od igralcev je prinesel politi?no zmago in drugemu poraz, slovenski državi pa je zapisal novo tragi?no usodo, ki je kot zakleta logi?nost sledila mnogim v slovenski zgodovini doslej. A ne glede na dobitek ali izgubo, ta izid je vse pomiril, politike in intelektualce, vse gorko zavzete za nacionalne interese.

Kmalu pa je prišlo prvo pretresljivo razo?aranje in z njim spoznanje ter najbrž tudi streznitev. Kaže, da je res prišla in da je prišla, kot obi?ajno, prepozno, zato ste vsi potisnili glave v pesek in mol?ite, da ne bi budili duhov. Tisto, za kar ste zastavil celovito ob?ino Piran, se je izjalovilo. Namre?, gospa baronica Ashton ni izbrala nobenega med devetindvajsetimi zainteresiranimi, ki so jih vlade držav EU kandidirale za vodilna mesta diplomatskih predstavništev v EU, od štirih slovenskih »odli?nih« diplomatov. Minister Žbogar se je ob tem, kot je bilo slišati, razsul od razo?aranja in poraza, vi pa, gospod premier, ste se reševal v svojem »balkaniziranem« stilu, ?eš: -Mi imamo odli?ne diplomate, ki jih ta hip potrebujemo za lastno diplomacijo-.

Ob tem lovljenju zraka pa oba z Žbogarjem hlipajo?e in zastrto upajo?e zatrjujeta, da bodo ti naši odli?ni diplomati še vedno v igri kandidatov (?etudi jih doma krvavo potrebujemo!). Predsednik države g. Turk se ni mogel vzdržati, da ne bi objavil svojega pretresa in je opozoril Evropsko unijo na njeno pomanjkanje ob?utljivosti za potrebe manjših ?lanic. Ta ob?utljivost, ki je tam v pomanjkanju, je bila tu o?itno skrit adut, ki ga gospa Ashtonova ni želela uporabiti, natan?neje, ni mogla, da si ne bi zmanjšala ugleda (politi?na igra slovenskih politikov na ravni otroškega vrtca).

Torej, izbris ozemlja v Istri je politi?no šel v prazno, nacionalno pa v smer amputacije! Zgodila se je nacionalna izdaja, ki jo je izpeljala levica, o kateri sem le verjel, da bo v kon?ni sekvenci opravila državotvorno delo, posnemajo? poteze nacionalne zavesti, s katero je prav levica izpeljala priklju?itev Primorske Jugoslaviji, oziroma Sloveniji. ?e bi Titu pripisali trikrat ve? grehov, kot se mu jih pripisuje, bi vse grehe prekrilo njegovo neprecenljivo dejanje priklju?itve Primorske. In ?e bi vse Titu trikrat pripisane grehe zbrali, ne bi bili primerljivi z vašim proti-nacionalnim dejanjem. Komentar OPS: naše mišljenje je, da je greh še vedno greh, enkraten ali trikraten. O Titu je na teh straneh tudi nekaj napisanega.

Vendar ne smemo se slepiti ali prezreti: tako imenovana desnica ali »Janševa opcija« ne bi napravila ni? druga?e. To dejstvo predstavlja drugo stran tragi?ne ujetosti slovenske biti! Kaj je lahko hujšega za državo kot je takšno stanje narodnega in nacionalnega duha? Še posebno tragi?nost ob tem pa ?utimo Primorci, narodno zavedni Primorci, na tem vedno zapostavljenem obmo?ju, z najbridkejšimi izkušnjami kr?enja, rezanja, odtujevanja in barantanja z nacionalnim ozemljem.

Kakšna sprenevedanja se dogajajo brez predaha:  Ob vsaki primorski proslavi nacionalnega pomena se poudarjajo primorski boji za primorsko zemljo. Tudi vi na svojih nastopih niste nikoli pozabil izpostaviti svojih  zanosnih nacionalno zavednih besed, povezanih s polpreteklim ?asom. To je najgloblja hipokrizija. Z referendumom, ki sta ga vi, premier, in g. Žbogar, zunanji minister, oba Primorca!, bojevito in ognjevito pripeljala do krive zmage, je Primorska neizbrisno zaznamovana z grehom v slovenskem ob?estvu.

Zgodila se je bridkost, najve?ja vseh naših ?asov. Doslej so tuje sile (tuji me?, tujci zemlje la?ni …) trgali naše narodno telo, tokrat smo si ga sami odtrgali in ga odvrgli.   Napake katerekoli vlade ali politike se s ?asom in z zamenjavami politikov popravljajo in odpravljajo. Dejanje izbrisa ozemlja ni napaka, ampak je zavestno dejanje, je nepopravljivo. Politika ni nikoli poskušala utemeljiti, zakaj zavra?a celovito ob?ino Piran. Na noben še tako utemeljen argument ni nih?e in nikoli reagiral. Zato je neizpodbitno, da se je zgodila izdaja. Namre? ?e politik zavrže dejstva, ki potrjujejo, da je dolo?eno ozemlje sestavni del države, stori s tem dejanje nacionalne izdaje.

V vrhu tega hudodelstva ste neposredni kreatorji v politi?nem vrhu, na ?elu z vami in zunanjim ministrom. Vam (da ?imbolj poenostavim) sledita še dve skupini. Sodelavci in podporniki tega projekta, ljudje iz resornih ministrstev in predsedniki strank s poslanci v državnem zboru. In v tretjo skupino moramo šteti aktivno in pasivno kolaboracijo vseh vrst, predvsem intelektualce (vsaka agresija je uspešna le z delovanjem kolaboracije!).
Vse to bo zgodovina prej ali slej zabeležila.

Bevkov kaplan ?edermac je pred devetdesetimi leti pridigal: »Božje pravice bodo deležni le tisti, ki so si znali ohraniti, kar so prejeli iz božjih rok. Ostali bodo zaznamovani kot hudodelci, vzet jim bo dušni mir, preklinjali jih bodo vnukov vnuki. Amen!«
                                                                                                    Frane Goljevš?ek


Gospod Marjan Podobnik!
Nisem mislil vam sploh kaj še pisariti. Pa vseeno se mi zdi potrebno napraviti piko tudi z vami. Revija Demokracija je objavila moje pismo Borutu Pahorju, zato vam ga ne bom pošiljal, kot sem do te objave pošiljal mnogim politikom, intelektualcem in državljanom in kot ga še vedno pošiljam tistim, za katere mislim, da je to potrebno.

Vašemu strokovnjaku za zgodovino, s katerim sva si v prejšnjih ?asih pošiljala drug drugemu nasprotujo?a stališ?a (ob ?emer nisem mogel ugotoviti, ali je po naravi infantilen ali se le dela takšnega, vrag vedi iz kakšne taktike, tudi ob stalnih trditvah, da smo na isti ladji, kar sem prav tako vztrajno zavra?al), torej njemu, Klasincu, sem poslal omenjeno pismo s svojim komentarjem, ki vam ga (ne v celoti) pošiljam.

Gospod Klasinc,
moral je priti referendumski ?as, da se je izkazalo, kako nismo na isti barki. Vaša barka je bila barka politikov, ki so polni zvija? in laži, ki eno govorijo, drugo delajo, in tako ste zadevo »sre?no« pripeljali do odpisa celovite ob?ine Piran. Vsak na svoj na?in, vi z namišljeno zgodovinsko strokovnostjo, Podobnik z nikoli preseženo infantilnostjo, Joras z omejenostjo.

Eni ste bili za stanje 25.6., drugi so bili za rešitev s sukcesijo, tretji za meje ob koncu Avstroogrske, vsi pa za to, da iz vsega poberete ?imve? osebnih in politi?nih koristi. Za resni?ne koristi Slovenije, za pravi?no mejo, vam je bilo v resnici malo mar. Zato sodite v kategorijo nacionalnih izdajalcev. Z referendumsko potrditvijo arbitražnega sporazuma se je kon?alo upanje na politi?no in splošno nacionalno zavest, s katero bi se ohranila celovita ob?ina Piran. V desetletnih prizadevanjih je bila naša civilna družba edina, ki se je po svojih mo?eh, možnostih in zmožnostih borila za ohranitev tega nacionalnega ozemlja.

(Odgovoril je:)
Spoštovani gospod Frane Goljevš?ek!
»Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov!« (je za?el s Cankarjem, ne da bi se zavedal svojih dišav. Velikokrat se pri kom zgodi, da se svojega smradu ne zaveda, ali še ve?, celo vše? mu je!)
Vesel sem, da ste se oglasili. Že pred meseci sem iskal stike z vami. Niste me prizadeli s svojimi ocenami, ker PREPROSTO NISO PRAVILNE. Vaši sklepi in ugotovitve so napa?ne in žaljive za ?loveka s fakultetno izobrazbo, imate pa vso pravico, da jih izre?ete, ?e tako mislite.

Glede »moje namišljene strokovnosti« ne morete odlo?ati, ker niste ne zgodovinski ne arhivski strokovnjak. Poznate tisto »le ?evlje sodi na…«. Politika pa je politika! Osebnih koristi pa nisem ob mojih aktivnosti nikoli iskal in jih tudi nikoli nisem imel,… (temu je sledila lažna trditev o mojih koristih). Zgodovina bo odlo?ala o »nacionalnih izdajalcih«, ali ste prepri?ani, da boste vi izven take ocene ? Jaz mednje ne bom umeš?en. Vaša sodba je napa?na!

Izstopili, oz. nikoli niste vstopili, na skupno ladjo. Na svoji ste doživeli brodolom! Jaz še naprej plujem proti viharjem in se borim z valovi in se ne bom nikoli predal!  Želim vam obilo notranjega miru (sprevrženo sporo?ilo v lažnivi katoliš?ini!)! (in celo:) Vaš
Peter Pavel dr. Klasinc (dr.-doktor!!!)

(Odgovoril sem mu:)
… in že takoj na za?etku laž, da ste »že pred meseci iskal stike« z menoj. Kakšne stike? Moj naslov imate že nekaj let! In kako in s kakšnimi argumenti zavra?ate moje trditve: »Vaši sklepi so napa?ni; preprosto niso pravilni!« pravite. In pod?rtate, da ste ?lovek s fakultetno izobrazbo. S certifikatom že, kaj pa ste sicer, se lahko iz marsi?esa sklepa.

Vašo zgodovinsko strokovnost, tisto, ki jo izpri?ujete, spremljam že deset let in ni potrebno biti strokovnjak, da se ugotovi vašo nabuhlo namišljenost in domišljavost. Seveda, s to vašo strokovnostjo sem se sre?eval v povezavi s problematiko meje v Istri. Dovolj za presojo. Vaše arhivsko delo pa me ne zanima. Glede meje v Istri pa bi bilo bolje, da bi ?evljaril in tam smolaril, kot pa da ste se s svojimi osebnimi interesi ukvarjal z ob?utljivim nacionalnim vprašanjem. Jaz se s politiko nisem ukvarjal. Razmejitev je v prvi vrsti nacionalno vprašanje!
…….
Seveda, kot pravite, zgodovina bo odlo?ala o narodnih izdajalcih. Tu je spet zanimiva vaša »strokovna« utemeljitev, ko pravite: »Vaša sodba je napa?na!« In to je vse, kar znate povedati. Vrhunsko strokovno je, ni kaj. Doslej moji definiciji o izdaji, glede nacionalnega ozemlja, ni poskušal še nih?e strokovno ugovarjati. Ugovarjajte vi, strokovno, a ne meni osebno, ampak javno pred vso strokovno in lai?no javnostjo. Jaz sem svojo utemeljitev izpostavil javno in si jo upam tudi javno zagovarjati.

Nacionalni izdajalci v povezavi z Istro so znani in bodo tudi vedno prepoznani. Zapisal ste zgodovinski stavek: »Nikoli niste vstopili na skupno ladjo. Na svoji ste doživeli brodolom!« Vedno sem v najinem dopisovanju trdil, da nismo na skupni ladji, tako kot ste vi zatrjeval, da smo. S svojo izjavo ste, uradno, saj ste v vodstvu vašega Zavoda, potrdil, da sta bili dve »ladji«, dve opciji, dva interesa, moj, oziroma naš, v boju za celovito ob?ino Piran, za pravi?no južno mejo, ki je doživel dokon?en poraz, in vaš, za tri zaselke, na svoji ladji »25.6. ali Jorasovi doma?iji«, ladji z Jorasovim zadimljenim dimnikom, na kateri, kot pravite, »plujete dalje in se borite z valovi in se ne boste nikoli predali«.

Komu bi se predali, ?e pa ste imeli vsi v enotni politiki vseh parlamentarnih strank en cilj, ki je dosežen prav danes z mednarodno veljavnim, pravno zavezujo?im arbitražnim sporazumom, ki ne vklju?uje možnosti celovite ob?ine Piran? Govorili ste, seveda, marsikaj, toda o celoviti ob?ini Piran ni? ali skoraj ni? in to le takrat, ko se vam je zazdelo, da bi iztržili kakšno to?ko. Brodolom je doživela Slovenija z izgubo ozemlja, kot prej na Koroškem in Goriško-tržaškem, doživela ga je tudi z vašo pomo?jo in zato sodite med nacionalne izdajalce. Vojni dobi?karji nimajo nikoli izgub!
 
(Takoj je odgovoril še dvakrat zapored, a žal sem ti dve kratki, nepomembni sporo?ili že zavrgel. V prvem mi sporo?a, da je on docent, ter da "ste 19.11.10 –torej po referendumu!- objavili svoje stališ?e do vprašanja meje". Odgovoril sem mu:)

Pa to je že bebavost. Hvalisanje z dr. in docent. Titule me ne zanimajo. Mnoge s takšnimi naslovi poznam. Tudi eno dr.etnologije, ki je da bog pomagaj! Kaj je SLS, ki je vaša stranka, ?eprav ste vedno zatrjeval, da niste v politiki!, napisala 19.11.10, me prav ni? ne zanima. Jaz govorim o tem, kaj je vaša stranka delala in kaj je storila do takrat, do za?etka referendumske kampanje.

(na to moje mi je spet resni?no bebavo spet odgovoril -povzemam:)

Gospod Goljevš?ek, jaz bi se pa še vedno rad z vami pogovarjal.

(Kakšen intelekt! V nedogled bi nekaj ponavljal brez argumentiranega ugovarjanja, brez argumentiranih lastnih trditev. S samimi floskulami operira ta docent dr.!!! Seveda, jaz sem z njim kon?al!)

Podoba Klasinca je podoba vašega Zavoda. Je podoba vas samega. Nikoli pozabljena podoba vas ob Dragonji z mobijem na ustih vašemu bratu hripavo: »Tu se vendar dogaja zgodovina! Na pomo?!«, kot tudi vaša v ?asopisu objavljena izjava, da vaš interes ni ozemlje mimo treh zaselkov. In to ste tudi dosegli s svojo umazano igro. Tudi razkrite depeše potrjujejo umazano trgovino, ki ste jo igrali vsi skupaj. Vsi ste v tej trgovini prodajali celovito ob?ino Piran ali kot je govoril vaš advokat Starman vsa leta: »Delujemo v okviru možnega!« In to je doseženo! Ta možni okvir je mednarodno potrjen.

Seveda, vi, vaš »zavod«, Klasinc, Umekova boste še naprej hodili na kamuflažne seje k Balažicu, skupina »zavzetih Slovencev za tri zaselke«, ne za pravi?no mejo (ta je odpisana!), ampak za ?imboljši iztržek! Tja je, kot sem bral, Starman plasiral še Jorasa, vašo maskoto. Ni vredno besed (Balažic je tudi mene povabil, bil sem tudi osebno pri njem in me je z lažnimi informacijami želel prinesti okrog, da bi pomagal pri manipulaciji, ki se je na koncu res zgodila. Sodelovanje sem, seveda, pisno zavrnil).

Pisal sem Spomenki Hribar, ki je po kon?anem prvem »Balažicevem« sre?anju vsa zadovoljna s potekom odgovorila na novinarjevo vprašanje: »Vprašanje je le, kje naj se v Istri potegne mejna ?rta!« (Seveda meja v Istri je bila edino resno mejno vprašanje). Napisal sem ji: »Gotovo ste prišla na sestanek s prepri?anjem, da je meja možna samo skozi Piranski zaliv. Tam pa ste slišala še druge variante, ki so vas zbegale kot pravo nevednico, kje leži naš nacionalni interes. Vedela ste samo za politi?nega.«

Jaz sem vedno zagovarjal na?elo, da ozemlje, ki je pravno utemeljeno, da je sestavni del države, ne more in ne sme biti last druge države in da je dolžnost politike, družbe in posameznika, da je pri tej zahtevi dosleden. Zato vprašanje KAKO NAJ BO, ni bilo nikoli upravi?eno, vztrajati je bilo potrebno na zahtevi, KAKO MORA BITI! To je bilo temeljno, vse drugo so bili okraski in zavajanja in manipulacija. Kakšna strahotna nacionalna nesre?a, da je Pahor prav na vrhuncu svoje norosti dobil možnost odpisati celovito ob?ino Piran in da mu je pri tem pomagala vsa politi?na elita, kot tudi vaša »narodnozavedna«, kako naj ji re?em.


Kakorkoli, Slovenci smo se izkazali in se še naprej izkazujemo, da nismo nesposobni, nevredni imeti svoje države. Balažic je pred dnevi rekel (vsi se hvalijo s potrjenim sporazumom!): »Opravili smo filigransko delo.« Seveda, ukvarjali ste se z drobnarijami, nesposobni potegniti široko potezo.
                                                                                             

Frane Goljevš?ek
8. 12. 2010