Nekajkrat opeharjen slovenski narod

 



Afero JBTZ so delali oblastniki s Kučanom na čelu morda celo ob pomoči JLA s takratnim generalom Adžičem na čelu, saj so hoteli ohraniti Jugoslavijo pod vodstvom Kučana kot Tita po Titu. Pomagali so mu Janša in tovarišija, da več tega procesa ponovno ne naštevam in opisujem. Tisti dogodki v Mariboru v primeru Kangler so bili sproženi in izvajani pod taktirko takrat aktualne oblasti, seveda je poleg tudi Kučan, kateri je dejanski vodja Slovenije. V obeh primerih niso imeli nasprotnikov, nasprotnega političnega pola. Primerjati Islandijo in Slovenijo je nemogoče, saj v Islandiji vladajo demokratične razmere in je ta država tudi pravna kljub napakam katere so dovoljevale korupcijo in druge nečednosti v državi. V Sloveniji je Policija režimska ne glede na nezadovoljstvo v vrstah policije. Še manj je verjetno, da bi se prostovoljno umaknili titoistični politično motivirani in vzpodbujani lopovi in lažnivci. Je pa velika verjetnost, da bodo Janševi in Kučanovi titoisti ponovili vajo iz leta 1988 in ponovno sami sprožili vstajo, če jim bo začela tečti voda v grlo, z nekimi novimi ljudmi in bodo spet skupaj zbobnali desettisoče ljudi in bodo tako spet ulovili desetletje ali dve mirnega vladanja, ker bodo »ta novi« (seveda iz njihovih inkubatorjev) spet futrali državljane z reformami, kot ti od leta 1990 do danes.

Slovenski narod je v svoji zgodovini bil na desetine krat opeharjen. Opeharjen je bil leta 1920, ko so ga namesto v samostojnost Korošec in sodelavci zaradi tega, ker so dobili državne funkcije v Beogradu namesto na Dunaju odpeljali v naročje Srbov. Ta takratna slovenska tovarišija ni niti znala delati drugače kot hlapčevsko, ko so namesto propadlega gospodarja poiskali drugega gospodarja, namesto, da bi vsaj posnemali nekatere takratne buditelje in borce za slovensko ozemlje in slovenski narod kot so bili general Meister, Slavič in Jerič v borbi za Prekmurje in drugi neimenovani v zgodovinskih zapisih brez katerih imenovani nebi uspeli. Rezultat tega, kar so ti takratni hlapčevsko motivirani politiki s Korošcem na čelu počeli, je bila izguba Slovenskega Koroškega ozemlja in Primorske skoraj do Ljubljane. Morda je res, da ni bilo možnosti izboriti samostojne Slovenije s celotnim njenim etničnim ozemljem, vendar je pa tudi res, da se nihče za to takrat niti ni zavzemal, saj so takratni politiki le poznali voditi politiko podrejenosti drugim gospodarjem.

Največkrat pa je bil Slovenski narod opeharjen v letih od 1941 do danes. Prvič leta 1941 s tisto OF, ko so ukinili večstrankarski sistem in se je začelo politično, duhovno in oblastniško enoumje katero še traja. Potem med letom 1941-45, ko so titoisti izkoriščali boj domoljubov proti trem okupatorjem (njihovo vodstvo je med tem večkrat paktiralo z Nemci, kljub temu pa to za njih ni problem, problem pa je za njih danes, da so domobranci paktirali z Nemci) in so te poimenovali z partizani. Ko je bilo vojne konec so ta boj prilastili sebi v prid in so prevzeli oblast, dejanske partizane, od katerih jih je bilo malo v partiji ali je z njo simpatiziralo, pa so spoznali za izdajalce, ko so na koncu vojne povedali, da se oni niso borili za titoisitčno zločinsko ideologijo in na temelju te diktatorsko urejeno državo. Torej borbo teh ljudi so zlorabili za prevzem oblasti. Kot že večkrat rečeno se je naslednja prevara zgodila z JBTZ leta 1988 in tretja leta 1991 s postavitivijo Peterletove vlade, po vzoru tiste Kidričeve iz leta 1945, kjer je starosta titoizma Kučan izbral predsednika vlade in ministre. Vmes pa so zgodile še manjše in večje parcialne prevare s strani titoističnih oblastnikov kateri nam vladajo vseh teh skoraj 80 let. Problem pri tem vsem nastaja, ko sodelavci Kučana takrat kateri so se poimenovali pomladniki in osamosvojitelji v zaporih in drugod pišejo zlagano zgodovino o teh dogodkih po vzoru svojih vzgojiteljev, da bodo naslednje generacije slovenskega naroda še naprej živele z zlagano zgodovino kot to mi že 80 let živimo z zlagano zgodovino od leta 1941 naprej. To moramo preprečiti, da pa nam to uspe mora vsak kateri pozna dogodke, kot so se dogajali, zapisati in jih javno objaviti.

Slovenski narod še dobro pomni leto 1990, ko se je izvajala osamosvojitev in (dejanski) navidezni padec titoizma. Tu slovenci pomnijo posebej usode dejanskih pomladnikov katerim je bil cilj najprej zrušiti bivši politični sistem. Tudi jaz sem med njimi in sem doživel direktno razočaranje. Ko smo se pogovarjali, sem vedno poudarjal, da je potrebno najprej zrušiti titoistični sistem in se bomo potem že pogovarjali o funkcijah in drugih delovnih mestih. Vsi so mi pritrjevali in rekli nedvoumno, »vsi s tabo vred se borimo za zlom titoizma, ti samo delaj v tej smeri«. Takšne kot sem bil jaz so potrebovali, saj so nam ljudje verjeli in so v nas videli upanje, da bomo zrušili zasovražen titoistični lopovski in lažnivi sistem kateri jih je do takrat 45 let uničeval. In veste kaj se je zgodilo na koncu, ko je bilo vsega konec, potem so si ti moji »kolegi« skupaj v dogovoru z titoisti razdelili državniške in druge uradniške funkcije, mene in meni enake pa so pahnili v žrelo titoisitčno urejenih institucij države in njihovih funkcionarjev. Da sem z družino lahko preživel, sem moral spet kot leta 1971 iti s trebuhom za kruhom v Avstrijo, doma pa so se spravili na družino in so mi jo razbili. Še bolj tragično pa je, da so bili najbolj krvoločni in so takšni še danes, do mene tisti s katerimi smo skupaj delali in so rekli, da so na moji strani. Dejansko pa so se za mojim hrbtom dogovarjali in so titoistom vse, moje in mojih kolegov dejanskih pomladnikov plane, obelodanili in razložili Kučanovim titoistom.

To je vidite problem nezaupanja slovenskega naroda v dejanske buditelje danes v Sloveniji, saj jih ima za enake kot sem zgoraj opisal obnašanje titoistične dvokomponentne elite od leta 1990 naprej, ko so se samo politično poimenovali in razdelili na takoimenovane leve in desne, njihov sistem dela pa izhaja iz istega korena kateri srka za njih sok titoizma za njihovo funkcioniranje. Narod jim noče ponuditi pomoči, saj smatra, da se bo enako zgodilo njim kot se je zgodilo nam v času okrog leta 1990, njih kot pomočnike bodo po spremembi odstranili, sami s svojimi priležniki pa si bodo spet razdelili državniške funkcije kot so to storili leta 1990 Kučanovi in Janševi Titoisti.

Peterle in njegova titoistična tovarišija kateri so ljudi nategovali, da bo Slovenija druga Švica, je naslednja prevara slovenskega naroda. Slovenija mora ostati Slovenija s svojim demokratičnim sistemom po padcu titoizma, Švica pa naj ostane Švica. Nobena država katera je demokratična noče biti enaka kot Švica ampak ščiti svoje nacionalne interese in svoje državljane. Švica je postala bogata in dolgo neodvisna in nevtralna, ker so na njenih tleh mnogi diktatorji, samodržci in drugi roparji naroda shranjevali pokraden denar kateri je bil tudi krvav. Med temi je tudi RKC in njeni vladarji, cela stoletja dolgo. Slovenija osvobojena od titoizma mora graditi svojo samostojnost, neodvisnost in nevtralnost na temelju gospodarstva in solidarnosti ter spoštovanju dela in ustvarjanja.

Pravkar so se navidezno sporekli Ustavno sodišče in tisti kateri so sodnike tega sodišča s svojim glasom v parlamentu postavili. Zdaj ti tiste katere so sami postavili poimenujejo z »mafijo« in jim pripisujejo, da ščitijo mafijo. Seveda morajo ustavni sodniki ščititi tiste kateri so jih postavili, saj so se zavezali, da bodo to delali če bodo izbrani. To opletanje z Ustavnimi sodniki kot mafijci je le naslednji poizkus prevare Slovenskega naroda, namenjen pa je le za ohranitev oblastnih foteljev obeh dovoljenih hibridnih desnih in levih titoistov z Janšo in Kučanom na čelu. Nehigienično in nedostojno za politike v državi katera se ima za »demokratično« je, da ti tiste katere so postavili na mesto sodnikov US imenujejo mafija, torej dokazujejo, da so neverodostojni in nesposobni, da odločajo v imenu volilcev, saj mafijce postavljajo za tako visoke sodne funkcionarje. Namreč oboji titoistični hibridi so glasovali za vse ustavne sodnike, ne samo vsak za svojega. Predhodno so se tako dogovorili in so postavili vsak svoje glede na politično moč v DZ. Seveda so v tem pogledu eni slabši od drugih in močnejši jih preglasujejo.

To govorjenje o mafiji tudi dokazuje, da če bi bilo obratno bi šlo isto za preglasovanje v korist druge strani. Ta sestava US dokazuje, da delajo le v korist svojih hibridnih levih in desnih gospodarjev kateri so jih postavili. Hitro in nedvoumno se odloča o primerih v katerih so udeleženi njihovi gospodarji, ta tretji pa morajo počakati leta, da morda odločijo. Poraženci med  ustavnimi sodniki potem pišejo ločena mnenja in to je vse. Moramo tudi vedeti, da v Sloveniji ta politična elita deli državljane na naše in vaše, to so njihovi od obeh hibridnih titoistov in potem ostanemo mi večina »ostalih, drugorazrednih«. To tudi pomeni, da tako kot pred letom 1990, v Sloveniji manjšina odloča o večini, saj mi dejanska opozicija (v Sloveniji ni opozicije v smislu zahodnih demokratičnih ureditev), nas 60 odstotkov, nimamo svojih predstavnikov v DZ. Slovenski režimski mediji na veliko govorijo kako Putin v Rusiji onemogoča opozicijo, da ne smejo postaviti svojih ljudi na volitvah. Razlike ni med Slovenijo kjer vlada kolektivna diktatura in Putinom kot samodržcem, kar se tiče tega sistema. Razlika pa je v sistemu uveljavlenja tovrstnega onemogočanja. Putin to dela transparentno brez dlake na jeziku, slovenski hibridni titoisti pa to delajo na temelju dobre režije, s pomočjo cenzure medijev in Udbovskih prijemov.

Iz odločb tako sestavljenega US, kjer obravnavajo naše pritožbe in zahteve za ustavnost zakonov, je razvidno, da za nas »ostale« ne veljajo isti vatli in zakoni pri odločanju. Iz lastnih izkušenj vem, saj sem vložil na desetine ustavnih pritožb in zahtev za ustavnost zakonov, da je najpogostejši odgovor na vloge, da sploh teh ne obravnavajo ampak zapišejo, da je pritožba ali zahteva zavrnjena ker pravna sredstva niso izčrpana, ker nimaš pravnega interesa ali da ne gre za posamičen akt državnega organa (kot da sodišče ni državni organ, »samo za zadnji primer moje ustavne pritožbe«), organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici obveznosti ali pravni koristi. Zakon o ustavnem sodišču pa temu nalaga, da lahko obravnava pritožbe in zahteve tudi pred izčrpanjem pravnih sredstev, predčasno ali tudi po izteku roka (da ne bom citiral tukaj ZUstS vsaj od 50. Do 55. Člena). Vendar se to sklicuje največkrat na »nimaš pravnega interesa« česar ne znajo razložiti niti pravni strokovnjaki kaj to pomeni, tako je pomen teh besednih zvez raztegnjen. Torej so si to besedno zvezo izmislili, da se na najlažji način rešijo nas »ostalih« in sploh ne odločajo o naših problemih, kršenjih naših človekovih pravic s strani hibridnemu titoisitčnemu režimu podrejenih institucij države in politikov.

Naslednja prevara je, ko gre za obravnavo lopovov in kršilcev človekovih pravic v državi, zlorab položajev in podobnih zločinov nad državo in »ostalimi, drugorazrednimi državljani«, da to pripisujejo temu, da se v Sloveniji vsi poznamo. Torej se za Slovenijo imajo le oni titoistični dvobarvni hibridi, ki se medsebojno poznajo. Saj jaz ne poznam skoraj nikogar na primorskem, gorenjskem, dolenjskem, če pa poznam pet ali deset ljudi pa ne poznam vseh. Potem razširjajo, da je slovenski narod eden drugemu nevoščljiv. Ja, obstaja to vendar z razlogom, saj so titoisti ustvarili takšno ozračje v državi, ko so Udbovci ljudi naredili za vohljače, da so ljudje eden drugega morali ovajati. Če tega niso hoteli potem je bilo po njih in niso mogli več normalno živeti in to vodi k nevoščljivosti. V tem pogledu pomena nevoščljivosti gredo tako daleč, da o tem prepevajo že slovenski narodnozabavni ansambli.

Eno od večjih prevar pa je Slovenski narod doživel s strani Evropske Unije (dalje EU). Po osamosvojitvi smo se dejanski pomladniki in demokratično usmerjeni državljani borili za to, da se Slovenija čimprej priključi EU kot polnopravna članica. Vedeli smo, da lustracije in s tem rešitve izpod titoističnega režima in njene kadrovske elite, sami v državi ne bomo dosegli, ne bomo mogli izpeljati. V tej smeri smo upali na vsestransko pomoč vodstva EU in voditeljev zahodnih demokratičnih držav. Zgodilo se je nasprotno.

Znano je, da so titoisti obeh titoističnih barv poklicni lažnivci. Medsebojno se doma obkladajo z žaljivkami, zdaj že z mafijo, vendar ko gre za njihove obojestranske interese potem tulijo in lažejo v isti rog. Tako so vodilne ljudi v Bruslju in politike v zahodnih državah prepričali v njihovo resnico, da je Slovenija demokratična in pravna država, da se v Sloveniji cedite med in mleko, da je naša resnica nas »ostalih« le namenjena temu, da bi jih spravili z oblasti, da smo skrajneži, da bi jim škodovali in bi si državo podredili svojim interesom. Torej se gredo Marx-Heglove sprege kjer Marx na glavo obrača Heglovo teorijo. Tisto kar delajo oni kot kolektivni diktatorji pripisujejo nam »ostalim« demokratično in proevropsko usmerjenim državljanom. S tem so Evropske voditelje spravili v dvom in seveda oni pač verjamejo državnim oblastnikom, saj so ti v njihovih državah verodostojni zastopniki svojih državljanov na mednarodni sceni, na žalost. Če bi njih na laži ujeli državljani vsaj enkrat, potem je z njihovo politično kariero konec. Oni to ne morejo verjeti, da so slovenski hibridni titoisti takšni lažnivci.

Ti zahodni politiki so tudi preveč usmerjeni in obremenjeni z ekonomsko logiko čeprav na ta način kršijo človekove pravice svojim državljanom, kar se kaže v vzponu ekstremističnih političnih gibanj ali starih nacistično-fašističnih grupacij, zato jim paše, da Slovenijo zapuščajo sposobni in izobraženi ljudje in se zaposlujejo pri njih in jim prinašajo veliko dodano vrednost. Zadovoljni so tudi, da svoje, večkrat drugo ali tretjerazredne izdelke prodajajo pri nas v trgovskih centrih. Titoisti jim tudi nudijo za to, da jim verjamejo, odpustke kot nekoč RKC grešnikom. Izžemajo svoj narod, da ta živi v revščini (pravijo, da v Sloveniji živi pod pragom revščine 15 odstotkov ljudi, zdaj je pravkar izšel podatek, da v Avstriji živi 14 odstotkov ljudi, torej v Sloveniji po avstrijskih standardih živi 60 odstotkov ljudi v revščini), ob nizlih plačah, socialnih transferjih in pokojninah.

Torej ni nobeno presenečenje, da tolikokrat prevaran narod več ne verjame nikomur. Seveda takšno stanje gre na mlin teh hibridnih črno-rdečih titoisitčnih oblastnikov v Sloveniji, saj ne more prodreti s svojo resnico in z rešitvijo problemov v Sloveniji, na plano sposoben in zares izobražen človek, kateri bi bil domoljub, kateri bi se boril za nacionalne interese, za razvoj države in blaginjo državljanov. Torej Evropejci, predramite se in nehajte verjeti tem titoističnim krvosesom in priskočite na pomoč nam buditeljem kateri hočemo rešiti ta narod iz krempljev teh politikov in uradnikov. Dobro veste, ali pa ste toliko zaslepljeni z ekonomskimi kazalci, da se bolezen začne počasi širiti iz malega na veliko. Mar ne veste, da je bolj učinkovita preventiva kot kurativa, tvor se zdravi tako, da se odstrani njegov srž. Slovenija je majhna vendar politično in ekonomsko bolana in ta bolezen lahko za nekaj let pahne celo Evropo v kaos, saj se ljudje radi nalezejo slabih navad katere vladajo v Sloveniji. Da je to res se že kaže v vaših državah na političnem in ekonomskem problemu. To se kaže že tudi v sobanah EU v Bruslju kjer že vlada jugobalkanizem.


Karel Kozic, Ivanjševci, dne 17.11.2019