Kaj pravi veljavni ?len 90. ?len USTAVE RS

"90. ?len

(zakonodajni referendum)

Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma.


Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, ?e to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tiso? volilcev.

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.

Predlog je na referendumu sprejet, ?e zanj glasuje ve?ina volilcev, ki so glasovali.

Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko ve?ino glasov navzo?ih poslancev."


Politikanti, ki že od leta 1990 krožijo okoli oblastniškega korita, so se v?eraj 28. maja. 2012 družno dogovorili, da bodo posegli v USTAVO RS in to v del, ki je izredno pomemben za ljudsko odlo?anje. Saj ta ista USTAVA naše Slovenije pravi v svojem 3. ?lenu naslednje:

"3. ?len

Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlo?be.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po na?elu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno."

KAKO BOMO OBLAST, KI NAJ BI JO IMELI V SVOJIH ROKAH, MI LJUDSTVO  (vemo kdo jo ima - KLINITE TUKAJ) UDEJANJALI, ?E NAM HO?EJO VZETI MOŽNOST TO PO?ETI Z REFERENDUMI. ODLO?ANJE O FINAN?NIH STVAREH NE MORE BITI TEMA O KATERI LJUDSTVO NE SME ODLO?ATI, SAJ V TAKIH PRIMERIH NIKAKOR NE MORE ITI ZA KRŠENJE TEMELJNIH ?LOVEKOVH PRAVIC IN SVOBOŠ?IN, KI SO EDINE LAHKO PREDMET NEDOVOLJENEGA  REFERENDUMA, ?E BI BILE PRI TEM KRŠENE. A O TEM VSAKOKRATNO ODLO?A USTAVNO SODIŠ?E.


NAJPREJ PRED NEKAJ TEDNI SO SE IZGOVARJALI, DA BODO POSEGLI V USTAVO ZATO, KER MORAJO VANJO VNESTI "ZLATO PRAVILO" PO KATEREM SE SLOVENIJA NAJ NEBI PREKOMERNO ZADOLŽEVALA ŠE NAPREJ. NO, OD TEGA SO ZDAJ ODSTOPILI IN TO SAMO ZARADI ENEGA SAMEGA RAZLOGA, KI GA SEVEDA NE BODO POVEDALI JAVNOSTI. PO IZRA?UNIH SO ZGROŽENI UGOTOVILI, DA TO SPLOH NI MOŽNO IN NAS BODO NE GLEDE NA CENO KREDITOV MZADLOŽEVALI ŠE NAPREJ, SAJ SI SAMO TAKO LAHKO ŠE ZA NEKAJ MESECEV PODALJŠAJO SVOJO AGONIJO.

VEDETI MORATE, DA SO PRI T.I. VAR?EVALNIH UKREPIH POZABILI IZVESTI KLJU?EN UKREP, TO PA JE VRA?ANJE POKRADENEGA PREMOŽENJA NARODU. TEGA NISO MOGLI NAREDITI, KER BI MORALI SEBE IN SVOJO ŽLAHTO NAJPREJ PO ZDRAVJU VPRAŠATI. TO NE GRE, KER BO TO LAHKO NAREDILA PRVA NEODVISNA RES OD LJUDSTVA IZBRANA VLADA. POTEM, KO BOSTE IMELI TUDI VI DOVOLJ LEVIH IN DESNIH NAMEŠ?ENCEV MAFIJE, KI VSESKUPAJ KREIRA IN VODI IZ OZADJA.

POSEG V 90. ?LEN USTAVE POMENI, DA LJUDSTVO NE BO MOGLO VE? ODLO?ATI, KO BO V PARLAMENTU SPREJET KAKŠEN ZAKON, KI SE BO DOTIKAL JAVNIH FINANC. KAR POMENI, DA BODO PO TEKO?EM TRAKU SPREJELI VSE ŠE TAKO PROTILJUDSKE ZAKONE IN JIH MI NE BOMO MOGLI VE? PREPRE?ITI Z REFERENDUMOM. NAPRIMER PRIPRAVILI BODO ZAKON O POKOJNINSKI REFORMI, VANJ BODO VNESLI ?LEN PO KATEREM BOMO MORALI DELATI DO SMRTI IN TEGA ZAKONA, KI IMA V SVOJI SESTAVI TUDI TAKO MORILSKE ?LENE, NE BOMO MOGLI DATI NA REFERENDUM.

ŠE POSEBEJ BI MORALI O VSAKEM ZAKONU, KI SE TI?E JAVNIH FINANC AVTOMATI?NO ODLO?ATI NA REFERENDUMU. SAJ DENAR V SKUPNO BLAGAJNO DAJEMO DAVKOPLA?EVALCI, VEN PA GA JEMLJEJO NAMEŠ?ENCI MAFIJE, KI SO SI VZELI TO PRAVICO. ZDAJ NAS HO?EJO PA KAR SE TEGA ODLO?ANJA TI?E POVSEM ODREZATI.

ZA VSAKO NOVO ZADOLŽITEV BI NAS MORALI VPRAŠATI, ZA VSAKO NOVO NABAVO PREKO NAPR. 10 MILIJON EVROV BI NAS MORALI VPRAŠATI. KDO SI ŽELI NAKUP OKLEPNIH VOZIL, MEDTEM PA BREZPOSELNI NIMAJO KAJ JESTI??? KDO HO?E TEŠ 6, KO NAM VSI PAMETNI ENERGETIKI GOVORIJO, DA JE TO POPOLNOMA POLITI?EN PROJEKT, DA SI BODO ENI NAPOLNILI SVOJE ŽEPE. TEHNOLOGIJO JE PA ŽE ZDAVNAJ POVOZIL ?AS.

POSEG V 90. ?LEN USTAVE NA TA PRITLEHEN NA?IN, KER VEDO, DA MORAJO ZA SVOJE PREŽIVETJE, KER SO V 20. LETIH ZAVOZILI, SPREJETI ZDAJ NA VRAT NA NOS, VSE T.I. REFORME, KI JIM MIRNO LAKO PO DOMA?E RE?EMO, ZATEGOVANJE PASOV ŽE TAKO OBUBOŽANEMU NARODU. IN TA PAS NE BO VE? ZATEGNJEN V SREDNJEM DELU NARODOVEGA TELESA, TEMVE? GA NARODU ŽE VE? KOT DVAJSET LET ZATEGUJEJO ZA VRATOM.

POSEG V USTAVO S POSTAVITVIJO KVORUMA PA POMENI ŠE NOVO VAROVALKO TOTALITARNIH OBLASTNIKOV, KO BODO S SVOJIM PROPAGANDNIM STROJEM PODIRALI VSE KAR JIM NE BO PO GODU IN BO NA REFERENDUMU TAKO, DA BODO POZIVALI PREKO SVOJIH PLA?ENCEV K BOJKOTU.

ZAKAJ PA NEBI DVAKRAT NA LETO IZVEDLI PO EN REFERENDUM O VE? VPRAŠANJIH, KI BI SE NABRALA V ?ASU POL LETA, DA BI LJUDSTVO OLO?ILO??? V ŠVICI KJER SE NE BOJIJO ODLO?ITEV NARODA, AMPAK SI POLITIKI NE DRZNEJO, DA NEBI ODLO?AL NAROD, DELAJO TAKO. (dodano naknadno na podalgi sugestije komentatorja na tej spletni strani z imenom "kmet")

SRAMOTA, SRAMOTA , GNUSNA SRAMOTA JE TAKŠNO POSEGANJE Z UMAZANIMI OBLASTNIŠKIMI PARKLJI V TEMELJNI PRAVNI AKT DRŽAVE. KO NIMAŠ IDEJ ZA RAZVOJ, NAPREDEK PA? UVAJAŠ REPRESIJO, PREPOVEDI, OMEJITVE, POLICIJSKO DRŽAVO IN SPREMINJAŠ KAR USTAVO V SVOJO PRID. KAM GREMO LJUDJE, NAPREJ??? NE TO JE VRA?ANJE V TOTALITARIZEM. IN KAJ STE DRUGEGA PRI?AKOVALI OD LJUDI, KI SO LETA 1990 UZURPIRALI OBLAST, SE PRERAZPOREDILI, ZAVZELI POZICIJE LEVO DESNO IN ZA?ELI DOKON?EN UNI?UJO? POHOD ZOPER SLOVENSKI NAROD.

TO JE ZDAJ TISTA ŠVICA, KI SO NAM JO VSI OBLJUBLJALI POLNIH 20 LET. NAMESTO RAZVOJA, VSAJ NEMŠKEGA STANDARDA, NAPREDKA, SRE?NIH IN USPEŠNIH DRŽAVLJANOV, NAM JEMLJEJO PRAVICO ODLO?ATI O FINAN?NIH VIDIKIH NAŠE DRŽAVE. KDO IMA TOREJ OBLAST V SVOJIH ROKAH NAMESTO NAS???

IN KAKO SE GREJO ODLO?ANJE O SVOJI USODI V DRŽAVI, KI SO NAM JO OBLASTNIKI DAJALI ZA ZGLED IN NAM GOVORILI KAKO BOMO BOLJŠI, NAJBOLJŠI, SVTILNIK SVETA???



"ŠVICA - DEŽELA REFERENDUMOV


Švica, mala alpska državica, že ves ?as v zgodovini unikatno vodi razli?ne politike znotraj države in tudi navzven. Bodisi sistem nevtralnosti v prvi in drugi svetovni vojni, bodisi praktiko številnih referendumov znotraj politike države. Sedaj je Švica med prvimi, ki se z elektronskimi volitvami ukvarja v praksi.

Švica prakticira sistem neposredne demokracije. Neposredno demokracijo definiramo kot sistem demokracije, vodene s strani državljanov in sicer na na?in mo?ne participacije le-teh v procesih zakonodaje.

Izvor neposredne participacije v Švici sega dale? nazaj, v pozni srednji vek, torej v ?as ustanovitve stare konfederacije v leto 1291. Moderna praksa neposredne demokracije sega v 19. stoletje z formaliziranimi javnimi anketami in pogostimi referendumi.

Švica je konfederacija, sestavljena iz 26 kantonov. Ustava kantonom dopuš?a zelo veliko aktivnost pri oblikovanju zakonov, saj je vse, kar ni natan?no dolo?eno v ustavi, stvar presoje vsakega kantona.

Vsak zvezni zakon gre proceduralno skozi tri do štiri korake.

1. Prvi osnutek je pripravljen s strani strokovnjakov v zvezni administraciji.

2. Drugi osnutek je predstavljen velikemu številu ljudi v obliku javne ankete; Na ta osnutek lahko pripombe in predloge sprememb podajajo naslednji ?leni: zvezne vlade, politi?ne stranke, nevladne organizacije in društva civilne družbe.

3. Rezultati prejšnjih dveh korakov so predstavljeni komisiji v obeh zbornicah parlamenta, debatirano do potankosti za zaprtimi vrati in na koncu debatirano javno v obeh zbornicah parlamenta. ?lani parlamenta so dolžni upoštevati rezultate iz drugega koraka, kajti v primeru ignorance je korak štiri neizbežen.

4. ?etrti korak predstavlja možnost veta. V primeru 50.000 podpisov za referendum, je referendum v roku treh mesecev neizbežen in mandatoren. Za pozitivni izid referenduma je potrebna ve?ina pozitivnih glasov s strani državljanov na ravni države, in ne ve?ina pozitivnih glasov državljanov znotraj kantonov.

Ve? kot 12 referendumov na nek zakon na leto v Švici ni nenavadno število.

V Švici se prav zaradi nenehnih referendumov trudijo v neposredno demokracijo vnesti elemente e-demokracije. Število referendumov je veliko, prav zaradi tega pa na lokalni ravni, torej znotraj kantonov, uspešno preizkušajo elektronske volitve.

Leta 2003 so najprej v Ženevi in kasneje tudi v Neuchâtlu in Zürichu, za?eli z nizom testiranj e-volitev. S preizkušanjem so kon?ali lani 27. novembra, ko so v 15 mestih v kantonu Zürich na ve? referendumskih vprašanj volivci lahko glasovali preko SMS sporo?il in preko Interneta. V kantonu Zürich, v mestih Bertschikon, Bülach in Schlieren je 24 % volilnih upravi?encev glasovalo elektronsko, predvsem preko Interneta.

Glasovanje preko SMS sporo?il je potekalo na naslednji na?in – Kdor je želel glasovati preko SMS sporo?il, je dobil kodo in volilno kartico po pošti. Z mobilnih telefonov so potem volivci poslali kodo na dolo?eno telefonsko številko, skupaj s številko, ki je predstavljala njihovo odlo?itev (za ali proti).

Marcus Notter, svetnik v Zürichu, je takoj po volitvah dejal, da niso zabeležili nobenih težav.

Januarja so napovedali, da bo zvezna administracija na podlagi poro?il pripravila kon?no poro?ilo, Zvezni Svet pa bo kasneje sprejel odlo?itev ali bodo spremenili zvezni zakon, ki bi omogo?il e-volitve ali ne.

Nedavno je bila izpeljana anketa, v kateri so tiste, ki so lani glasovali na e-volitvah, spraševali ali bi ponovili to dejanje. Pozitivno je odgovorilo ve? kot 90% vprašanih. V anketo so vklju?ili tudi vse ostale volilce. Okoli 50 % vprašanih je odgovorilo, da bi podprlo vpeljavo e-volitev. Ti rezultati so sedaj v preu?evanju v zvezni vladi.

Max Klaus, federalni svetnik je v avgustu za nemški politik-digital zagovarjal vpeljavo e-volitev in dejal, da bi z e-volitvami, prav zaradi velikega števila referendumov, tudi prihranili. Prihranek bi bil 1.61 švicarskih frankov, oziroma okoli 240 tolarjev na glas. V ta izra?un pa niso všteti prihranki pri poštnih storitvah.

Vir: IDABC, Direct Democracy

Komentar E-demokracija.si: Nedavno so v Švici sprejeli nove smernice e-vlade, v katerih se zavedajo koristi informacijske tehnologije. Zanimivo pa bo videti poro?ilo obljubljeno v januarju, v katerem bodo odlo?ili ali bodo spremenili volilni zakon ali ne. Morda bo anketa, ki so jo nedavno izpeljali, k temu pripomogla. Po?akajmo."

vir: e-demokracija.si

POZIVAMO K UPORU ZOPER POSEGANJE V USTAVO REPUBLIKE SLOVENJE. V TA NAMEN JE NA FACEBOOK-u ODPRTA SKUPINA, KI JE PODLAGA ZA PREPRE?ITEV TAKŠENGA DEJANJA BREZBRIŽNIH OBLASTNIKOV. V?LANITE SE IN POVABITE ŠE DRUGE, KI RAZUMEJO KAJ TAK ENOSTRANSKI NA?IN POMENI. ORGANIZIRALI PA SE BOMO TUDI ZA NAKNADNI REFERENDUM, KO BODO TA PREDLOG ZAKONA ZA SPREMEBO USTAVE VLOŽILI V PARLAMENT!!!

?E JE OSTALO V VAS SAJ TROHICO DRŽAVLJANSKE ZAVESTI, TEGA NE BOSTE DOVOLILI!!!


?AS JE ZA UVAJANJE VSE VE? NEPOSREDNE DEMOKRACIJE, NE PA OMEJEVANJE IN ONEMOGO?ANJE UVELJAVLJANJE LJUDSKE VOLJE.


Ekipa OPS

 

 

Onemogo?imo Politikantsko Samovoljo!