�

Namen CGP podobe:
Preko celostne grafi?ne podobe podalj�amo organizaciji njen drugi JAZ - projekcijo njenega zna?aja, odlik, identitete, imid�a. Z njo sem �elela predstaviti gradnjo novega mostu, ki bi simboliziral sistem med org. in javnostjo, s svojimi komunikacijskimi sredstvi v strate�ko na?rtovanem so�itju, ravnote�ja �ivljenjskega ritma.

Referen?ni trikotnik:

IDENTITETA:
manifestacija vsega, kar org. je, za ?emer stoji in kamor gre.
Pomeni pot vseh poti, ki jih izbere org., da bi opravljala svoje poslanstvo in se identificirala pri vseh svojih javnostih (ohranja notranjo kulturo in jo vzpostavlja preko: materialnih dokazov: razpoznavnost poslovnih prostorov, obla?ila, in nematerialnih: vedenjske in motivacijske zna?ilnosti sodelujo?ih pri org.,...)

IMID�:
Ideja o imid�u se je prvi? pojavila v 50 letih, ko je David O Gilvygovoril o tem, da potro�niki ne kupujejo izdelke, ampak blagovne znamke. Takrat se je ideja o blagovnih znamkah kmalu prenesla na podjetja. Imid� je pojem, ki obsega vse, kar se o neki org. misli, ob?uti, asociacij - kar pomeni, da je imid� dinami?en pojem, ki se vzdr�uje in spreminja. Zato je tu pomembna podpora odnosov z javnostmi, ogla�evanja, ki ga org. izvaja, spro�a dra�ljaje, ki oblikujejo in utrjujejo ali spreminjajo imid� org. pri predstavnikih razli?nih dejavnosti.

Manj, ko je informacij o org. in elementih njene realne identitete, ve? je mo�nosti, da bo imid� razvrednoten in predstava realnosti izmali?ena. Zato gospodarske dru�be komunicirajo, ogla�ujejo, informirajo: usklajujejo imid� o sebi s svojo realno identiteto. Kompleksna zadeva, tako kot je njena realna identiteta.

SIMBOLNI IDENTITETNI SISTEM:
Govori o njej (CGP), ne da bi jo sli�ali,�otipali ali okusili ali kako druga?e zaznali njeno realnost. Vsebuje izklju?no vidne dra�ljaje, kar pomeni da tu nastopijo znaki, barve in ostale likovne strukture, ki predstavljajo zrcalo realni identiteti org. Poleg likovnih izraznih simbolov, se CGP pridru�i tudi glasba, morda vonjave in vedenje ljudi. V simbolni identiteti mora biti vkodirana realna identiteta org.skupaj z njeno vizijo in cilji.

S celostno grafi?no podobo sem posku�ala zajeti projekcijo v prihodnost, idelizirati sliko identitete, odraz vizije vodstva, filozofijo, politiko,...

CGP je strate�ko najmo?nej�e orodje pri vzpostavljanju ekvivalentne menjave s potro�niki izdelkov, storitev, idej, ki jih ustvarja organizacija.

Snovanje in udejanjanje CGP v prakso je najbolj prefinjen posel, kar jih pozna komunikologija.

Simbol - piktogram ?lovek
Spreminja se tako okolje in njegove zahteve, kot tudi organizacija, ki sku�a v takem okolju uspe�no krmariti. Kompas - v tem primeru izpostavljen simbol ?LOVEK je samo �e korak do spoznanja, da je organizaciji jasna njena prihodnja strategija in s tem smer in vrsta takti?nih odlo?itev. Skozi oblikovanje simbola sem posku�ala portretirati percepcijo gibanja kot samega sebe, ki jo vodi, konec koncev je dobro komuniciranje �e del zmage. Vsaka organizacija, ki �eli komunicirati z razli?nimi dejavnostmi, mora imeti jasno izra�eno lastno identiteto - svojo osebnost.

Lahko bi simbol - ?loveka - posku�ali primerjati s svastiko, ki je bila na za?etku zna?ilna za kovance, ki so jih na�li na Kreti. Simbol je pomenil "vsi za enega", in hkrati predstavljal rodnost in mo?. Kasneje jo je uporabil Hitler za svojo CGP,... ...negativen priokus. Skratka, �elim poudariti vodilo nastajanja simbola: Za dosego cilja sta morda potrebna dva ali ve? predlogov za uresni?itev in dosego bolj�ega rezultata.

Simbol je nastajal iz 3 danih ?rk: O, P, S, ...in v zdu�itvi teh ?rk je nastal ?lovek. Celota je lo?ena na dva dela, zaradi filozfije Gibanja, ki temelji na odobravanju razli?nih pogledov ter na podlagi tega poiskati najbolj u?inkovito, dolgoro?no in takrat najbolj primerno odlo?itev. Poleg tega se mi zdi posre?ena razli?ica, za katero si upam trditi, da bo za�ivela, kljub poplavljenosti vseh mogo?ih znakov.

Zaznavanje prostora: Lik je v sebi organiziran dra�ljaj, ki se lo?i od likovnega ozadja in stopa predenj. Lik - ?lovek prednja?i v hierarhiji zaznavanja in vzbuja asociacije na urejenost, red, s svojimi ovalnimi zaklju?ki simbola pa na pogum in igrivost, dobrodu�nost, ob?utek varnosti. Rob, ki nastaja med likom in ozadjem, mu poda mo�nost, da se napolni z barvo, ki zopet doda neko vrednost - vzbuja ?ustva. Simbol - ?lovek je prepoznaven lik in bo tako tudi hitreje zaznan in prepoznan.
Inspiracija obdobje Renesansa: krog ideal geometrije - vecni krog zivljenjskega ritma: rojstvo, zivljenje, smrt, rojstvo,... neskoncno,....alfa in omega,....

Zaznavanje gibanja:
Zaznavanje gibanja ustvarjajo zaobljeni robovi lika, ki prikli?e razli?ne asociacije na: na pogum in igrivost, dobrodu�nost, obcutek varnosti...

Oblikovalska zasnova:
- simbol
- logotip
- tipografija
- barv s pojavnostmi
Izostrujejo lik iz ozadja, mu podajo ve?jo vrednost in ga okrepijo z vidnimi dra�ljaji. Pripomorejo k ve?ji prepoznavnosti, razlikovalnosti, berljivosti,...

Barva je lastnost svetobe, je del�duhovnega, mentalnega�in ne fizi?nega sveta....
...ko elektromagnetni valovi zadanejo ob mre�nico o?esa, ?lovekovi mo�gani pa dra�ljaj prevedejo v do�ivetje barv.....in to do�ivetje prevedjo v nastajanje ?ustev, ki jih vsak posameznik za?uti: sprejme ali odvrne.

Rde?a: barva ognja in krvi - spro�?a adrenalin, sre?a, agresivnost, impulzivnost, optimizem, dinamizem, mobilnost, rast - nana�a se na ljudi, ki �ivijo intenzivno �ivljenje. Osnovna ?akra.

Oran�na: najbolj �are?a med barvami, simbolizira ravnote�je med duhom in libidom. Ko se ravnote�je poru�i je to lahko barva zmernosti in ljubezni ali razuzdanosti.
komunikacija, �enitev - sklenitev zveze, ambicija, vedrost, radodarnost, sprejemljivost, bogastvo. razmno�evanje.

Rumena:
Je intenzivna, najtoplej�a. Barva ve?nosti, povezana s skrivnostnostjo obnove.
Veselost, razsvetljenost, son?nost, akcija, intelegenca, mladost,...Sede� Jaza.

Zelena:
je barva rastlinskega kraljestva. Pomirja, krepi, osve�uje in je ?love�ka. Je barva ve?ne mladosti. Barva brez veselja, �alosti in strasti. Ljubezen.
Upanje, stabilnost, varnost.

Modra:
Je najglobja, naj?istej�a, najhladnej�a med barvami. Predmetom ali stvarem olaj�a oblike, jih odpira in razdira. Zavedna misel se v modri prepusti nezavedni. Modro je neustra�no, brezbri�no z �eljo po ?istosti.
Poduhovljenost, pravica, arcionalnost, mir, zadovoljstvo, higiena,... Inspiracija.

Vijoli?na:
kraljevskost, lojanlnost, mo?, resnica, religija, skrivnostnost,...ustvarjalnost, sede� du�e.

Tipografija:
Vsak tip ?rkopisa ima dolo?eno referen?nost, pripadnost sporo?ilu. Pomenska struktura ?rkopisa v logotipu in formalnih podatkih in uporabnih komunikacijskih sredstvih je v harmoniji z simbolom in ozadjem. Pozitiven naboj sporo?ila v izbrani tipografiji se ravno tako kot pri ovalnih oblikah navezuje na pogum, igrivost, dobrodu�nost, obcutek varnosti,...Kljub repezentan?nosti, ki jo skriva v sebi, nastopa kot preprosta pisava, ki si dopu�?a svobodo.
Predlagan izbor: Century Gothic

Predlog za oblikovanje tipi?nih komunkacijskih sredstev:
- dopisni papir
- pe?at ali �ig
- vizitke
- zastave
- mape
- delovne obleke

Ozna?evanje v interierju:
- ozna?evalni sistem

Ozna?evanje v eksterierju:
- ozna?evalni sistem
- napisi na vozilih

Sa�a Strnad, avtorica CGP