Opozorila resolucije EU 1096

 

 

PARLAMENTARNA SKUPŠ?INA SVETA EVROPE

RESOLUCIJA 1096 z dne 27.6.1996 o ukrepih za odpravo negativnih posledic bivših komunisti?nih totalitarnih sistemov (23. zasedanje)

 1.    Dediš?ine bivših komunisti?nih totalitarnih sistemov se ni lahko rešiti. Na institucionalnem nivoju ta dediš?ina zajema (?ezmerno) centralizacijo civilnih institucij, birokratizacijo, monopolizacijo in prekomerno regulacijo; na nivoju družbe pa sega od kolektivizma in konformizma do slepe pokorš?ine in drugih totalitarnih miselnih vzorcev. Na takšnih temeljih je težko vzpostaviti civilizirano, liberalno in pravno državo. Zato je stare strukture in miselne vzorce potrebno odpraviti in prese?i.  

2.     Cilji tega tranzicijskega procesa so jasni: ustvariti pluralne demokracije, ki temeljijo na vladavini prava in spoštovanju ?lovekovih pravic ter raznolikosti. Pri tem procesu je potrebno upoštevati tako na?ela subsidiarnosti osrednje oblasti, svobode izbire, enakosti možnosti kot tudi ekonomskega pluralizma in transparentnosti postopka odlo?anja. Tako so delitev oblasti, svoboda medijev, varstvo zasebne lastnine in razvoj civilne družbe le nekatere izmed sredstev, ki jih lahko uporabimo pri doseganju ciljev kot so decentralizacija, demilitarizacija, demonopolizacija in debirokratizacija.

3.     Nevarnosti, da proces tranzicije ne uspe, so mnogovrstne. V najboljšem primeru lahko oligokracija prevlada nad demokracijo, korupcija nad vladavino prava in organizirani kriminal nad ?lovekovimi pravicami. V najslabši razli?ici lahko pride do »žametne restavracije« totalitarnega režima, ?e že ne do nasilnega strmoglavljenja porajajo?e se demokracije. V takšnem najneugodnejšem primeru bi nov nedemokrati?ni režim neke ve?je države prav lahko predstavljal mednarodno grožnjo njenim šibkejšim sosedam. Klju? do miroljubne koeksistence in do uspešnega procesa tranzicije namre? leži v vzpostavitvi ob?utljivega ravnotežja pri zagotavljanju pravice brez iskanja maš?evanja.

4.     Tako mora demokrati?na, pravna država pri odpravljanju posledic bivših komunisti?nih totalitarnih sistemov uporabiti predvsem proceduralna sredstva. ?e bi recimo uporabljala druga sredstva, bi ravnala podobno kot totalitarni režimi, katerih posledice naj bi odpravila. Demokrati?na in pravna država ima na razpolago dovolj sredstev za zagotavljanje spoštovanja na?ela, pravi?nosti in kaznovanja krivcev. Ne more pa in ne sme zadovoljiti svoje želje po maš?evanju namesto pravi?nosti. Nasprotno, ?lovekove pravice in temeljne svoboš?ine, kot so pravica do sodnega varstva in pravica do zaslišanja, mora spoštovati in jih priznavati tudi tistim, ki jih sami niso upoštevali, ko so bili na oblasti. Pravna država se je sposobna ubraniti oživitvi komunisti?ne totalitarne grožnje, kajti na voljo ima številna sredstva, ki upoštevajo ?lovekovim pravicam in vladavini prava in ki temeljijo tako na uporabi kazenskega prava in zakonitih administrativnih ukrepov.

5.     Skupš?ina državam ?lanicam predlaga, da odpravijo negativne posledice bivših totalitarnih režimov tako, da prestrukturirajo svoje stare pravne in institucionalne sisteme. Ta proces naj temelji na naslednjih na?elih:

a)      demilitarizacije, ki naj zagotovi, da se preneha z militarizacijo glavnih civilnih institucij, kot sta npr. vojaška uprava zaporov ali ?ete Ministrstva za notranje zadeve, kot tipi?na primera komunisti?nih totalitarnih sistemov;

b)      decentralizacije, posebej na lokalnih in regionalnih nivojih in znotraj državnih institucij;

c)      demonopolizacije in privatizacije, ki sta osrednja elementa za vzpostavitev tržne ekonomije in pluralne družbe;

d)      debirokratizacije, ki naj zmanjša komunisti?no-totalitarno ?ezmerno regulacijo in prenese mo? od rok birokratov nazaj k državljanom.

  6.     Ta proces mora vsebovati preobrazbo miselnosti (preobrazbo src in umov), katere osrednji cilj naj bo odprava strahu pri prevzemanju odgovornosti in tudi odprava nespoštovanja raznolikosti, skrajnega nacionalizma, nestrpnosti, rasizma in ksenofobije, ki so del dediš?ine starih režimov. Vse negativne posledice naj nadomestijo demokrati?ne vrednote strpnosti, spoštovanja raznolikosti, subsidiarnosti osrednje oblasti in odgovornosti za svoja dejanja.

7.     Skupš?ina tudi priporo?a, da se kazniva dejanja, ki so bila storjena za ?asa komunisti?nega totalitarnega režima, preganjajo in kaznujejo na podlagi splošno veljavnih kazenskih zakonikov. ?e ti predvidevajo zastaranje dolo?enih zlo?inov, se le-to lahko podaljša, saj gre le za proceduralno in ne vsebinsko vprašanje. ?eravno sta sprejemanje in uporaba retroaktivnih kazenskih zakonov prepovedana, pa sta dovoljena sojenje in kaznovanje oseb za dejanja ali opustitve, ki v ?asu storitve po doma?em pravu niso bila kazniva, so pa kazniva v skladu s splošnimi na?eli prava civiliziranih narodov. Še ve?, ?e je oseba kršila ?lovekove pravice, njen ugovor o le izpolnjevanju ukazov ne izklju?uje niti protipravnosti niti njene posami?ne krivde.

8.     Skupš?ina priporo?a, da naj preganjanje posameznih zlo?inov sovpada z rehabilitacijo ljudi obsojenih za zlo?ine, ki v civiliziranih družbah ne predstavljajo kaznivih dejanj in rehabilitacijo tistih, ki so bili nepravi?no obsojeni. Žrtvam totalitarnega nasilja je potrebno priznati gmotno odškodnino, ki ne sme biti (bistveno) nižja od tiste odškodnine, ki gre neopravi?eno obsojenim po veljavnih kazenskih zakonikih.

9.     Skupš?ina pozdravlja razkritje dosjejev tajnih služb javnosti v nekaterih bivših komunisti?no-totalitarnih državah. Vsem zadevnim državam svetuje, da omogo?ijo prizadetim posameznikom, na njihovo zahtevo, pregled spisov, ki so jih o njih hranile bivše tajne službe.

10.  Nadalje Skupš?ina svetuje, da se premoženje, vklju?no s premoženjem cerkve, ki se ga je država protipravno ali nepravi?no polastila, ga nacionalizirala, zaplenila ali kako druga?e odtujila v ?asu vladavine komunisti?nih totalitarnih sistemov, vrne izvirnim lastnikom v naravi in v celoti (»in integrum«), ?e je to možno brez kršitve pravic dosedanjih lastnikov. ki so pridobili premoženje v dobri veri, ali pravic najemnikov, ki so v dobri veri premoženje najeli in brez škode za napredovanje demokrati?nih reform. V primerih, kjer to ni možno, naj se dodeli pravi?na gmotna odškodnina. O zahtevah in sporih v zvezi s posami?nimi primeri vra?anja premoženja naj odlo?ajo sodiš?a.

11.  Glede obravnave posameznikov, ki niso storili nikakršnih zlo?inov, da bi jih lahko preganjali po sedmem odstavku, vendar pa gre za osebe, ki so kljub temu zavzemale visoke položaje v bivših totalitarnih komunisti?nih režimih in so te režime tudi podpirale, Skupš?ina ugotavlja, da so nekatere države uvedle administrativne ukrepe, kot so lustracija ali dekomunizacijski zakoni. Cilj teh ukrepov je izlo?iti osebe iz izvrševanja oblasti, ?e jim tega ni mo? ve? zaupati v skladu z demokrati?nimi na?eli, ker tudi v preteklosti tem na?elom niso pokazale potrebne zvestobe niti nimajo sedaj nobenega interesa ali pripravljenosti za njihovo spoštovanje.

12.  Skupš?ina poudarja, da so v splošnem ti ukrepi lahko združljivi z demokrati?no in pravno državo, ?e so izpolnjeni nekateri pogoji. Najprej je potrebno krivdo, posami?no in ne kolektivno, dokazati v vsakem primeru posebej. To narekuje potrebo po posami?ni in ne morda kolektivni uporabi lustracijskih zakonov. Nadalje morajo biti v teh postopkih zagotovljena pravica do obrambe, predpostavka nedolžnosti, dokler ni dokazana krivda in pravica pritožbe na sodiš?e. Maš?evanje naj nikoli ne bo cilj takšnih ukrepov niti naj se ne dovoli politi?ne ali družbene zlorabe lustracijskega procesa. Cilj lustracije ni kaznovati ljudi, ki naj bi bili krivi – to je naloga kazenskega aparata – ampak zaš?ititi porajajo?o se demokracijo.

13.  Skupš?ina potemtakem predlaga, da naj se zagotovi, da lustracijski zakoni in podobni administrativni ukrepi sledijo zahtevam pravne družbe in da se osredoto?ijo na grožnje temeljnim ?lovekovim pravicam in procesu demokratizacije. Za referenco o tem glej »Smernice za zagotovitev skladnosti lustracijskih zakonov in podobnih upravnih ukrepov z zahtevami pravne države«.

14.  Povrh tega skupš?ina priporo?a, da naj zaposleni, ki so jih na podlagi lustracijskih zakonov s položajev odpustili, ne bi bili v na?elu prikrajšani za prej pridobljene finan?ne ugodnosti. Le v izjemnih primerih, ko si je vladajo?a elita bivšega režima dodelila pokojninske pravice višje od tistih, ki pripadajo navadni populaciji, pa naj bi bile te pravice znižane na nivo »navadnih« državljanov.

15.  Skupš?ina priporo?a naj vlade zadevnih držav potrdijo, da so njihovi zakoni, podzakonski akti ter postopki skladni z na?eli, ki jih vsebuje ta resolucija in da jih spremenijo, ?e je to potrebno. Tako bi se lahko izognili številnim pritožbam glede teh postopkov, ki bi jih vlagali nadzorni mehanizmi Sveta Evrope na podlagi Evropske konvencije o ?lovekovih pravicah, nadzornega postopka Odbora ministrov ali nadzornega postopka Skupš?ine v zvezi s sklepom št. 508 (1995) o spoštovanju dolžnosti in zavez s strani držav ?lanic.

16.  Za konec je potrebno poudariti, da so najboljša jamstva za odpravo negativnih posledic bivših komunisti?nih totalitarnih sistemov korenite politi?ne, pravne in ekonomske reforme v zadevnih državah, ki vodijo k oblikovanju pristne demokrati?ne drže in politi?ne kulture. Skupš?ina zatorej poziva vse že izgrajene demokracije, da s svojo pomo?jo in podporo prisko?ijo na pomo? šele nastajajo?im demokracijam v Evropi, še posebej tedaj, ko gre za razvoj civilne družbe

Besedilo Resolucije 1096, ki ste ga prebrali, pomeni enega najvažnejših dokumentov, ki so ga podpisale tudi države v tranziciji, vklju?no Slovenija. Zanimivo je, da je bila resolucija po podpisu Slovenije še dve leti skrita v predalih naše takratne oblasti. To kaže na nepripravljenost ideoloških dedi?ev totalitarnega režima, da bi njena na?ela izvajali.