�

�

PARLAMENTARNA SKUP�?INA SVETA EVROPE

RESOLUCIJA 1096 z dne 27.6.1996 o ukrepih za odpravo negativnih posledic biv�ih komunisti?nih totalitarnih sistemov (23. zasedanje)

�1.����Dedi�?ine biv�ih komunisti?nih totalitarnih sistemov se ni lahko re�iti. Na institucionalnem nivoju ta dedi�?ina zajema (?ezmerno) centralizacijo civilnih institucij, birokratizacijo, monopolizacijo in prekomerno regulacijo; na nivoju dru�be pa sega od kolektivizma in konformizma do slepe pokor�?ine in drugih totalitarnih miselnih vzorcev. Na tak�nih temeljih je te�ko vzpostaviti civilizirano, liberalno in pravno dr�avo. Zato je stare strukture in miselne vzorce potrebno odpraviti in prese?i. �

2.�����Cilji tega tranzicijskega procesa so jasni: ustvariti pluralne demokracije, ki temeljijo na vladavini prava in spo�tovanju ?lovekovih pravic ter raznolikosti. Pri tem procesu je potrebno upo�tevati tako na?ela subsidiarnosti osrednje oblasti, svobode izbire, enakosti mo�nosti kot tudi ekonomskega pluralizma in transparentnosti postopka odlo?anja. Tako so delitev oblasti, svoboda medijev, varstvo zasebne lastnine in razvoj civilne dru�be le nekatere izmed sredstev, ki jih lahko uporabimo pri doseganju ciljev kot so decentralizacija, demilitarizacija, demonopolizacija in debirokratizacija.

3.�����Nevarnosti, da proces tranzicije ne uspe, so mnogovrstne. V najbolj�em primeru lahko oligokracija prevlada nad demokracijo, korupcija nad vladavino prava in organizirani kriminal nad ?lovekovimi pravicami. V najslab�i razli?ici lahko pride do ��ametne restavracije� totalitarnega re�ima, ?e �e ne do nasilnega strmoglavljenja porajajo?e se demokracije. V tak�nem najneugodnej�em primeru bi nov nedemokrati?ni re�im neke ve?je dr�ave prav lahko predstavljal mednarodno gro�njo njenim �ibkej�im sosedam. Klju? do miroljubne koeksistence in do uspe�nega procesa tranzicije namre? le�i v vzpostavitvi ob?utljivega ravnote�ja pri zagotavljanju pravice brez iskanja ma�?evanja.

4.�����Tako mora demokrati?na, pravna dr�ava pri odpravljanju posledic biv�ih komunisti?nih totalitarnih sistemov uporabiti predvsem proceduralna sredstva. ?e bi recimo uporabljala druga sredstva, bi ravnala podobno kot totalitarni re�imi, katerih posledice naj bi odpravila. Demokrati?na in pravna dr�ava ima na razpolago dovolj sredstev za zagotavljanje spo�tovanja na?ela, pravi?nosti in kaznovanja krivcev. Ne more pa in ne sme zadovoljiti svoje �elje po ma�?evanju namesto pravi?nosti. Nasprotno, ?lovekove pravice in temeljne svobo�?ine, kot so pravica do sodnega varstva in pravica do zasli�anja, mora spo�tovati in jih priznavati tudi tistim, ki jih sami niso upo�tevali, ko so bili na oblasti. Pravna dr�ava se je sposobna ubraniti o�ivitvi komunisti?ne totalitarne gro�nje, kajti na voljo ima �tevilna sredstva, ki upo�tevajo ?lovekovim pravicam in vladavini prava in ki temeljijo tako na uporabi kazenskega prava in zakonitih administrativnih ukrepov.

5.�����Skup�?ina dr�avam ?lanicam predlaga, da odpravijo negativne posledice biv�ih totalitarnih re�imov tako, da prestrukturirajo svoje stare pravne in institucionalne sisteme. Ta proces naj temelji na naslednjih na?elih:

a)����� demilitarizacije, ki naj zagotovi, da se preneha z militarizacijo glavnih civilnih institucij, kot sta npr. voja�ka uprava zaporov ali ?ete Ministrstva za notranje zadeve, kot tipi?na primera komunisti?nih totalitarnih sistemov;

b)����� decentralizacije, posebej na lokalnih in regionalnih nivojih in znotraj dr�avnih institucij;

c)����� demonopolizacije in privatizacije, ki sta osrednja elementa za vzpostavitev tr�ne ekonomije in pluralne dru�be;

d)����� debirokratizacije, ki naj zmanj�a komunisti?no-totalitarno ?ezmerno regulacijo in prenese mo? od rok birokratov nazaj k dr�avljanom.

� 6.�����Ta proces mora vsebovati preobrazbo miselnosti (preobrazbo src in umov), katere osrednji cilj naj bo odprava strahu pri prevzemanju odgovornosti in tudi odprava nespo�tovanja raznolikosti, skrajnega nacionalizma, nestrpnosti, rasizma in ksenofobije, ki so del dedi�?ine starih re�imov. Vse negativne posledice naj nadomestijo demokrati?ne vrednote strpnosti, spo�tovanja raznolikosti, subsidiarnosti osrednje oblasti in odgovornosti za svoja dejanja.

7.�����Skup�?ina tudi priporo?a, da se kazniva dejanja, ki so bila storjena za ?asa komunisti?nega totalitarnega re�ima, preganjajo in kaznujejo na podlagi splo�no veljavnih kazenskih zakonikov. ?e ti predvidevajo zastaranje dolo?enih zlo?inov, se le-to lahko podalj�a, saj gre le za proceduralno in ne vsebinsko vpra�anje. ?eravno sta sprejemanje in uporaba retroaktivnih kazenskih zakonov prepovedana, pa sta dovoljena sojenje in kaznovanje oseb za dejanja ali opustitve, ki v ?asu storitve po doma?em pravu niso bila kazniva, so pa kazniva v skladu s splo�nimi na?eli prava civiliziranih narodov. �e ve?, ?e je oseba kr�ila ?lovekove pravice, njen ugovor o le izpolnjevanju ukazov ne izklju?uje niti protipravnosti niti njene posami?ne krivde.

8.�����Skup�?ina priporo?a, da naj preganjanje posameznih zlo?inov sovpada z rehabilitacijo ljudi obsojenih za zlo?ine, ki v civiliziranih dru�bah ne predstavljajo kaznivih dejanj in rehabilitacijo tistih, ki so bili nepravi?no obsojeni. �rtvam totalitarnega nasilja je potrebno priznati gmotno od�kodnino, ki ne sme biti (bistveno) ni�ja od tiste od�kodnine, ki gre neopravi?eno obsojenim po veljavnih kazenskih zakonikih.

9.�����Skup�?ina pozdravlja razkritje dosjejev tajnih slu�b javnosti v nekaterih biv�ih komunisti?no-totalitarnih dr�avah. Vsem zadevnim dr�avam svetuje, da omogo?ijo prizadetim posameznikom, na njihovo zahtevo, pregled spisov, ki so jih o njih hranile biv�e tajne slu�be.

10.� Nadalje Skup�?ina svetuje, da se premo�enje, vklju?no s premo�enjem cerkve, ki se ga je dr�ava protipravno ali nepravi?no polastila, ga nacionalizirala, zaplenila ali kako druga?e odtujila v ?asu vladavine komunisti?nih totalitarnih sistemov, vrne izvirnim lastnikom v naravi in v celoti (�in integrum�), ?e je to mo�no brez kr�itve pravic dosedanjih lastnikov. ki so pridobili premo�enje v dobri veri, ali pravic najemnikov, ki so v dobri veri premo�enje najeli in brez �kode za napredovanje demokrati?nih reform. V primerih, kjer to ni mo�no, naj se dodeli pravi?na gmotna od�kodnina. O zahtevah in sporih v zvezi s posami?nimi primeri vra?anja premo�enja naj odlo?ajo sodi�?a.

11.� Glede obravnave posameznikov, ki niso storili nikakr�nih zlo?inov, da bi jih lahko preganjali po sedmem odstavku, vendar pa gre za osebe, ki so kljub temu zavzemale visoke polo�aje v biv�ih totalitarnih komunisti?nih re�imih in so te re�ime tudi podpirale, Skup�?ina ugotavlja, da so nekatere dr�ave uvedle administrativne ukrepe, kot so lustracija ali dekomunizacijski zakoni. Cilj teh ukrepov je izlo?iti osebe iz izvr�evanja oblasti, ?e jim tega ni mo? ve? zaupati v skladu z demokrati?nimi na?eli, ker tudi v preteklosti tem na?elom niso pokazale potrebne zvestobe niti nimajo sedaj nobenega interesa ali pripravljenosti za njihovo spo�tovanje.

12.� Skup�?ina poudarja, da so v splo�nem ti ukrepi lahko zdru�ljivi z demokrati?no in pravno dr�avo, ?e so izpolnjeni nekateri pogoji. Najprej je potrebno krivdo, posami?no in ne kolektivno, dokazati v vsakem primeru posebej. To narekuje potrebo po posami?ni in ne morda kolektivni uporabi lustracijskih zakonov. Nadalje morajo biti v teh postopkih zagotovljena pravica do obrambe, predpostavka nedol�nosti, dokler ni dokazana krivda in pravica prito�be na sodi�?e. Ma�?evanje naj nikoli ne bo cilj tak�nih ukrepov niti naj se ne dovoli politi?ne ali dru�bene zlorabe lustracijskega procesa. Cilj lustracije ni kaznovati ljudi, ki naj bi bili krivi � to je naloga kazenskega aparata � ampak za�?ititi porajajo?o se demokracijo.

13.� Skup�?ina potemtakem predlaga, da naj se zagotovi, da lustracijski zakoni in podobni administrativni ukrepi sledijo zahtevam pravne dru�be in da se osredoto?ijo na gro�nje temeljnim ?lovekovim pravicam in procesu demokratizacije. Za referenco o tem glej �Smernice za zagotovitev skladnosti lustracijskih zakonov in podobnih upravnih ukrepov z zahtevami pravne dr�ave�.

14.� Povrh tega skup�?ina priporo?a, da naj zaposleni, ki so jih na podlagi lustracijskih zakonov s polo�ajev odpustili, ne bi bili v na?elu prikraj�ani za prej pridobljene finan?ne ugodnosti. Le v izjemnih primerih, ko si je vladajo?a elita biv�ega re�ima dodelila pokojninske pravice vi�je od tistih, ki pripadajo navadni populaciji, pa naj bi bile te pravice zni�ane na nivo �navadnih� dr�avljanov.

15.� Skup�?ina priporo?a naj vlade zadevnih dr�av potrdijo, da so njihovi zakoni, podzakonski akti ter postopki skladni z na?eli, ki jih vsebuje ta resolucija in da jih spremenijo, ?e je to potrebno. Tako bi se lahko izognili �tevilnim prito�bam glede teh postopkov, ki bi jih vlagali nadzorni mehanizmi Sveta Evrope na podlagi Evropske konvencije o ?lovekovih pravicah, nadzornega postopka Odbora ministrov ali nadzornega postopka Skup�?ine v zvezi s sklepom �t. 508 (1995) o spo�tovanju dol�nosti in zavez s strani dr�av ?lanic.

16.� Za konec je potrebno poudariti, da so najbolj�a jamstva za odpravo negativnih posledic biv�ih komunisti?nih totalitarnih sistemov korenite politi?ne, pravne in ekonomske reforme v zadevnih dr�avah, ki vodijo k oblikovanju pristne demokrati?ne dr�e in politi?ne kulture. Skup�?ina zatorej poziva vse �e izgrajene demokracije, da s svojo pomo?jo in podporo prisko?ijo na pomo? �ele nastajajo?im demokracijam v Evropi, �e posebej tedaj, ko gre za razvoj civilne dru�be