Kaj pravi zakonodajalec?

Sobota, 03 Julij 2010 17:34 |

DRŽAVNI ZBOR RS

Službe za odnose z javnostmi

Šubičeva ulica 14

1000 LJUBLJANA

Številka: 005-01/10-10/2
Datum: 18. 5. 2010

Osveščeni Prebivalci Slovenije - OPS
Ladislav Troha - predsednik

Ruska 2
1000 Ljubljana

Zadeva: Odgovor na dopis "Izvedba zakonodajnega referenduma po Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi (št. 1149/2010, 12. 5. 2010)"

Ustava Republike Slovenije v 88. členu določa, da ima zakonsko iniciativo poleg poslancev in vlade tudi najmanj 5000 volivcev. Način uresničevanja te pravice je uredil Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI) v členih 57 do 59. Tako lahko v skladu z 59. členom ZRLI pobudo volivcem za vložitev predloga zakona poda vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. O svoji pobudi pobudnik obvesti predsednika Državnega zbora.

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok za zbiranje podpisov, ki je šestdeset dni (drugi odstavek 59. člena ZRLI). O določitvi roka predsednik Državnega zbora obvesti tudi pobudnika. Volivec lahko da svojo podporo predlogu na enega izmed načinov, ki so določeni v 16.b členu ZRLI .

Če je v določenem roku zbranih najmanj 5000 podpisov podpore, predstavnik volivcev posreduje predlog zakona (in zbrane podpise) Državnemu zboru. 58. člen ZRLI določa, da mora predlog zakona vsebovati sestavine, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora (v nadaljevanju Poslovnik) v 115. členu, in sicer uvod, besedilo členov in obrazložitev. Dalje Poslovnik podrobneje določa sestavine uvoda in obrazložitev ter postopek, če predlog ne vsebuje vseh predpisanih sestavin; v slednjem primeru predsednik Državnega zbora pozove predlagatelja, da predlog zakona najkasneje v petnajstih dneh dopolni, sicer se bo štelo, da predlog ni bil vložen (tretji odstavek 115. člena Poslovnika).

V nadaljevanju postopka predsednik Državnega zbora obvesti poslanke in poslance o začetku zakonodajnega postopka. Državni zbor obravnava predlog zakona, ki ga vložijo volivci po enakem postopku kot zakone, ki jih predlagajo drugi nosilci zakonske iniciative vlada, poslanec ali Državni svet. Zakonodajni postopek podrobno ureja Poslovnik v členih 114 do 154.

Postopke v zvezi z referendumom prav tako ureja Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi. Zakon v 12. členu določa, da Državni zbor razpiše zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, Državni svet ali najmanj štirideset tisoč volivcev.

Najmanj štirideset tisoč volivcev lahko vloži zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora na način, ki je določen v 16. členu ZRLI, pri čemer se obvestilo lahko vloži do izteka poslovnega časa pristojne službe Državnega zbora na zadnji dan roka za vložitev obvestila (12.a člena ZRLI).

Pobudnik o svoji pobudi obvesti predsednika Državnega zbora. Obvestilo o pobudi in podpisi se vložijo neposredno v Državnem zboru, in sicer v Oddelku za delo z gradivi in pošto. Poslovni čas Državnega zbora, v katerem se sprejemajo tudi osebno prinesena pisanja, je vsak dan razen ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 16. ure.

Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu s 16.c členom ZRLI in mora biti podprta s podpisi najmanj 2500 volivcev, ki morajo biti zbrani na posebnem seznamu. Na vsakem listu podpisanega seznama mora biti opredeljena vsebina zahteve ter osebni podatki podpisnikov, potrebni za preverjanje verodostojnosti podpisov in obstoja podpisnikov: osebno ime, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča, lastnoročni podpis ter datum podpisovanja seznama (drugi odstavek 16. člena ZRLI).

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom (vsebovati mora referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom ZRLI in mora biti podprta z najmanj 2500 podpisi), predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. O določitvi tega koledarskega roka predsednik Državnega zbora istočasno obvesti tudi pobudnika zahteve (16.a člen ZRLI). Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zahteva volivcev se lahko vloži najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov (tretji odstavek 12.a člena ZRLI).

V tem primeru, torej po določitvi 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi, volivec odda svojo podporo na enega izmed načinov, ki jih določa 16.b člen ZRLI: volivec lahko npr. podpiše obrazec podpore osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča ali pa podpiše obrazec preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. ZRLI določa tudi nekatere druge možnosti dajanja podpore zahtevi: npr. možnosti oseb, ki zaradi bolezni, invalidnosti, prestajanja zaporne kazni ali drugih podobnih oblik zadržanosti ne morejo osebno pri upravnem organu izraziti podpore referendumski zahtevi, možnosti oseb, ki so v času zbiranja podpisov v podporo referendumski zahtevi v tujini, da od tam izrazijo takšno podporo, in podobno. (16.b člen ZRLI). Ne glede na način oddaje podpore lahko da vsak volivec k posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat.

Če Državni zbor meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice (21. člen ZRLI), lahko zahteva, da naj o tem odloči ustavno sodišče. S tem se zbiranje podpisov in potek roka za njihovo zbiranje do odločitve sodišča zadrži.

Državni zbor razpiše referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma oziroma po predložitvi dopolnjene oziroma popravljene zahteve, ali po sprejetju sklepa o razpisu referenduma po odločitvi državnega zbora ali po prejemu odločitve ustavnega sodišča (22. člen ZRLI). Zakon je na referendumu potrjen, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali (23. člen ZRLI).

Priloženo vam v pomoč posredujemo tudi neuradno prečiščeno besedilo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter povezave na spletne strani z dodatnimi informacijami.

Kaj pravi zakonodajalec?

Dodaj komentar