�

�Neko? �e pred davnimi leti je bilo lepo mravlji�?e, v katerem so �ivele pridne in marljive mravlje. Ve?inoma so bile ?rne barve, nekatere pa malo bolj rjavkaste, vendar so bile kljub temu zelo sre?ne, ker so bile miroljubne in zelo delavne in so spo�tovale druga drugo.

Po tem pa so se od nekod vzele rde?e mravlje, ki so bile zelo vsiljive in napadalne, delati pa niso znale ni?. Rekle so, da so ruske, da so one med seboj tovari�ice in da so pri�le nadzirat to mravlji�?e, ve? pa niso hotele povedati.

Od takrat se je v mravlji�?u vse spremenilo. ?rne in rjavkaste mravlje so morale samo delati in biti tiho, rde?e pa so samo veliko govorile in niso delale ni?. Tako se je mravlji�?e razdelilo na mravlje delavke in tovari�ice mravlje nadzornice.

Delavke niso smele ve? iz mravlji�?a, tovari�ice nadzornice pa so stalno nekam hodile. Tudi stanovale so ?isto drugje, saj so si izbrale najbolj�e dele mravlji�?a, da so la�je nadzirale.

Rde?e mravlje so imele tudi svojo glavno tovari�ico mravlj(ic)o,ki je nadzirala tudi njih in je imela toliko za povedati, da je na glas brala po cele ure. Tisto kar je brala pa nobena od mravelj ni razumela. Gotovo tudi sama ni razumela, saj je vsak dan brala eno in isto.

Nadzornice pa so jo vseeno imele zelo rade in so se ves ?as z njo nekaj na skrivaj dogovarjale, nato pa so se tudi dogovorile. (leto 1990)

Nekega dne je glavna rde?a mravlj(ic)a vsemu mravlji�?u povedala, da se ne gredo ve?, da ni? ve? ne bo tako, kot je bilo, da rde?e mravlje ne bodo ve? nadzirale, in da ne bodo ve? rde?e, ampak modre.

?rne in rjavkaste mravlje so bile najbolj vesele tega, da jih ne bodo ve? nadzirali, razumele pa niso ni?. Glavna mravlj(ic)a res ni bila ve? rde?a, tudi modra ne, bila pa je �e vedno tovari�ica in je �e vedno nadzirala vse tako kot doslej, ampak sedaj samo �e na skrivaj.

Najbolj priliznjene mravlje so jo kmalu zatem za?ele ogovarjati kot �njena ekselenca�, ko pa so jim druge povedale, da ji s tem preve? o?itno nekam lezejo, je bila od takrat naprej le �e gospa glavna.

Rde?e mravlje, ki niso bile ve? tovari�ice in so bile sedaj modre, pa res niso ve? nadzirale, ampak tudi delale niso.

?rne in rjavkaste mravlje so kmalu zatem ugotovile, da sploh niso samo modre, ampak so tudi zelo premetene, ker so iz mravlji�?a na skrivaj odna�ale vse, kar se je dalo odnesti.

Zato je mravlji�?e postajalo vedno manj�e in ?edalje bolj revno.

Potem pa so ?rne in rjavkaste mravlje nekega lepega pomladnega dne vendarle razumele za kaj sploh gre v njihovem mravlji�?u in so zato gospe glavni mravlj(ic)i povedale, da se sedaj tudi one ne gredo ve?.

Ker jih je glavna modra samo debelo gledala, ji je ena od rjavkastih mravelj vse na dolgo in �iroko napisala.

?e je gospa glavna mravlj(ic)a potem razumela, ?rne in rjavkaste mravlje niso nikoli izvedele, ker je na hitro nekam od�la. Potem pa so tudi rde?e mravlje uvidele, da ne morejo biti ve? modre in premetene, in da bodo morale mravlji�?u vrniti vse, kar so iz njega odnesle, so zato tudi one vse naenkrat nekam od�le.

?rnih in rjavih mravelj pa to sploh ni ve? zanimalo, vesele so bile samo tega, da so se rde?ih mravelj za vselej znebile.

Potem je njihovo mravlji�?e postajalo kar ?ez no? spet o�ivelo in postalo veliko ve?je in bogatej�e, kot je bilo nekdaj. ?rne in rjavkaste mravlje so bile spet sre?ne, njihova glavna pa je postala najbolj ugledna in pametna med njimi�.

Vsaka basen ima vedno tudi nauk, kdor ga morda ni mogel razumeti, mora basen ve?krat prebrati.

Brati jo je treba tako dolgo, dokler nauk ne postane kristalno jasen vsem, ki razumejo in govorijo slovensko in ?akajo na prihod (tokrat prave) pomladi.

Basen je namre? tako preprosta, da jo namre? razumejo tudi otroci v vrtcih. Ko mal?ki sli�ijo, da so rde?e mravlje od�le nih?e ne zajoka, ampak vsi za?nejo ploskati.

mag. Jenez �?ek