Kaj je to MORALA?

 

Morala, moralnost (lat. mos, mores = obi?aj) ozna?uje obliko ?lovekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe. Manifestira se v motivaciji postopanja, ocenjevanju moralno relevantnih dejanj, dobrih in slabih. Nanaša se torej na tisto, kar je dobro in kar je slabo, kar je pravilno in kar je napa?no pri ?lovekovi osebnosti in njegovem postopanju. Je potemtakem lahko celota moralnih vrednot in obi?ajev v neki družbi.

Predstavlja eno od oblik družbeno-zgodovinskega obstanka ?loveka (poleg religije, prava, politike, države ipd.) in se torej v ?asu spreminja, tako v smiselnem obsegu kot v vsebini. Lahko bi rekli, da je morala ena od oblik ?loveške družbene zavesti. Soroden izraz je etika.

Morala se pravzaprav za?enja tam, kjer ?lovek svojo individualnost uskljajuje in podreja zahtevam življenja v skupnosti. Tako morala vklju?uje pravila, norme, kategorije, ideale, pogosto nepisane predpise, ki veljajo tako za posameznike kot za celotne skupnosti.

Moralna vprašanja
Razli?ni misleci so moralo razumeli razli?no. Zagotvo pa morala izvira iz ?lovekove svobode in njegove sposobnosti ustvarjanja, pa tudi iz njegovega ob?utka odgovornosti ter samokaznovanja. Morala je tako neizbežni sestavni del ?loveka kot bitja in je ni mogo?e omejiti samo na eno vrsto morale, denimo, krš?ansko moralo. Bitje, ki ni moralno, tudi ni ve? ?loveško bitje v polnem pomenu te besede.

Morala tako postane osnova ?lovekovega obstoja, brez morale je ?lovek degradiran v ne?loveka, v monstrum, ki ni ne žival ne ?lovek. Zato se v vsaki obliki morale in nuce nahaja dolo?ena etika, eti?na koncepcija, ki temelji na nasprotnosti med biti, bivanjem in potrebo.

Toda težava je v tem, da moralno dobro ni edino dobro, kar vodi do vprašanja, kakšna je razlika med moralnim in nemoralnim, kar je v filozofiji sporno vprašanje. Eden od možnih odgovorov je, da se morala nanaša izklju?no na spolnost. Toda bolj verjetno bo pravilen odgovor, da je morala vse, kar se nanaša na odnos do drugih ljudi. Nekateri odgovor iš?ejo in najdejo v Bogu, ?eš da je moralno tisto, kar veleva Bog, toda ta opredelitev je bržkone preve? omejena in ima teološko ozadje in ne antropološkega.

Morala kot znanost
Moralo je mogo?e razumeti tudi kot znanost o dobrem in zlem, ?eravno je to pojmovanje razmeroma redko. To je znanost o ?lovekovem delovanju, kolikor je podvrženo dolžnosti in ima za cilj dobro.

Izvor besede
Latinsko besedo moralis je iz besede mos skoval Cicero. Mos oziroma mores (v množini) pomeni obi?aji, nravi. Pomen je na tej ravni popolnoma enak grškemu ?thos (????), ki prav tako ozna?uje obi?aje, zato sta v nekaterih kontekstih morala in etika sinonima in sta potemtakem izmenljiva.

vir: wikipedija

ZadnjiÄŤ posodobljeno (Torek, 06 Julij 2010 20:53)