Kaj je to ETIKA?

 

Etika (grško: ?????) je filozofski nauk o naravnosti, o dobrem in zlu. Razumemo jo lahko kot filozofsko disciplino, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov. Po nekaterih filozofih pa je etika filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko ?loveškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega.


Ime izhaja iz grške besede ????, ?thos, ki pomeni nrav, zna?aj, na?in življenja. Aristotel pa v II. knjigi Nikomahove etike [1] pravi, da eti?ne vrline (?????? ??????) izvirajo iz ???? -a (éthosa) - ta zelo podobna beseda pomeni »navada«, »šega«, »obi?aj« [2] - ter da lahko njihovo ime izvajamo tudi iz te besede.

Etimologija


Etika kot filozofska panoga
Etika je lahko razumljena kot splošno teoreti?no in racionalno utemeljevanje moralnosti. Je filozofska panoga, ki se ne ukvarja toliko s posami?nimi normami in življenjskimi navodili, temve? je filozofsko razmišljanje o sami moralnosti, o tem, kaj je ?lovek, da je tako neogibno moralno bitje, in ?emu naj bo zavezan pri svojih moralnih presojah in odlo?itvah.

V ožjem smislu je etika torej filozofsko razpravljanje o pojavu moralnosti ter o njegovih temeljih in smislih. Središ?na vprašanja etike so: kaj je dobro, kaj moram narediti, kakšen ?lovek naj bom in kakšen ne smem biti? Dati odgovore na ta vprašanje zajema samo polovico dela etikov.

Druga polovica je težja. Obrazložiti, opravi?iti svoje odgovore na ta vsakodnevna pomembna vprašanja. Potemtakem izraz ozna?uje tisto bolj izvirno ?lovekovo moralno zavest, da ni vseeno, kako živimo in delamo. To je najsplošnejša zavest, da dolžnosti in obveznosti so.


Fromm o temeljih etike
Etika je v grško-židovsko-krš?anski tradiciji nelo?ljiva od razuma. Eti?no vedenje temelji na sposobnosti, da ?lovek postavlja vrednostne sodbe na osnovi razuma; to pomeni odlo?anje med dobrim in zlim ter delovanje v skladu z odlo?nostjo. Nadalje, ugotavlja Fromm, temelji etika - ne glede na to, ali je to etika monoteisti?ne religije ali posvetnega humanizma - na na?elu, da nobena institucija ali stvar ni višja od katerega koli ?loveka-posameznika; da je cilj življenja razvijati ?lovekovo ljubezen in razum in da se mora vsaka druga ?loveška dejavnost podrediti temu cilju.

Viri in opombe
1.^ Aristotel: Nikomahova etika, SM, Ljubljana, 1994, str. 75
2.^ Glej prevajalsko opombo K. Gantarja na str. 339 iste knjige.
3.^ Fromm, Erich (1970): Zdrava družba, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 148 - 149.
4.wikipedia

ZadnjiÄŤ posodobljeno (Torek, 06 Julij 2010 17:01)