Slovenija gre naprej po poti propada s starimi kadri UDBOMAFIJE, ki režirajo take in podobne farse že od leta 1945.

In prav je, da je znova pajac na mestu predsednika povzpetnik Pahor, saj bo moral prav on dočakati srd naroda, ko bo prišla huda ura. Tvegamo si napovedati, da bo huda ura prišla veliko prej preden se mu bo izdetekel 5 letni mandat. Sicer pa je vse odvisno od hitrosti odpiranja oči in rasti kritične mase osveščenih, pogumnih in odločnih. Pomagajmo drug drugemu spregledati in se organizirati, da naredimo kar je naša pravica in dolžnost.

Vključite se v Gibanje OPS TUKAJ!

Ekipa OPS

V napravi za shrambo in predelavo nevarnih in drugih odpadkov Kemis bi smeli po projektu, na podlagi katerega so pridobili gradbeno dovoljenje, na leto obdelati 6.500 ton nevarnih in nenevarnih odpadkov. Na dnevni bazi pa bi se smelo v napravi nahajati/skladiščiti največ do 650 ton nevarnih in drugih odpadkov. V resnici je bilo v napravi na dan požara preko 1.400 ton nevarnih odpadkov. Posledično razlitja kemikalij niso preprečili lovilni bazeni, saj so bili projektirani za največ 650 ton hrambe nevarnih in drugih odpadkov dnevno.

Nihče od pristojnih ni pojasnil, zakaj se je zgodila taka preobremenitev naprave za hrambo in predelavo, kot tudi ni pojasnila kljub več urgencam, kako se je lahko zgodilo, da je Kemis predeloval na leto tudi do 32.000 ton nevarnih in drugih odpadkov v napravi, ki je bila projektirana za letno predelavo največ 6.500 ton. Projektant tehnološkega dela naprave, kateri so bile določene tudi maksimalne letne in dnevne količine hrambe in predelave, je bil sam direktor podjetja Kemis d.o.o., Emil Nanut. Ali lahko konstruktor, ki je projektiral kamion z nosilnostjo 6,5 t nanj naloži 32 t? Lahko sicer, a vprašanje je, če se tak kamion ne bo sesedel, oz. če se bo peljal, pa se bo do prve nesreče ali do takrat, ko ga bodo na cesti opazili miličniki. Preobremenjene naprave za nekajkrat ni nihče od "miličnikov" opazil???

Ta isti človek, Emil Nanut, je brez gradbenega dovoljenja podaljšal napravo, s katero je posegel v priobalni varnostni pas, ki ga zahteva Občinski lokacijski načrt in gradbeno dovoljenje v dolžini odmika od potoka Tojnica 11,5 m. Poleg tega je zgradil še dve priročni skladišči - objekta za nevarne in druge odpadke ne da bi za postavitev dveh hangarjev pridobil gradbeno dovoljenje.

Prav tako je ta gospod, očitno nedotakljivi, direktor kmalu po požaru v TV kamere vehementno izjavil, da so strežniki, v katerih so bili dolžni shranjevati vse tekoče zaloge, vhode in izhode, v požaru zgoreli. Po Okoljevarstvenem dovoljenju je v enem izmed pogojev, jasno zapisano, da se morajo taki podatki hraniti v dislociranih strežnikih stran od naprave. Zaradi tega gasilci niso mogli dobiti podatkov, kaj je gorelo.

Gospod Nanut je povedal v kamere tudi, da so imeli v napravi vsaj en požar na mesec, a ni ukrenil ničesar, da bi povečal požarno varnost naprave, kar mu nalaga tudi Zakon o gospodarskih družbah, saj je kot odgovorna oseba pravnega subjekta dolžan ravnati kot dober in skrben gospodar.

To so po našem mnenju tako hude kršitve, ki bi morale pomeniti avtomatični odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, tovariš direktor pa bi moral zaradi povzročitve splošne nevarnosti čakati na zaključek resne kriminalistične preiskave v preiskovalnem zaporu. Kaj bi morale početi ostale službe, ko se je vnel požar v kemični tovarni, v kateri so gorele stotine ton nevarnih snovi, pa niso, bi morali že davno tega ugotoviti pristojni, če bi ne ščitili drug drugega.

Je bila povzročena splošna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, naravnega okolja? Je bilo v nevarnosti premično in nepremično premoženje občanov Vrhnike in okoličanov? Brez najmanjšega dvoma. Zakaj potem pristojni (poveljnik CZ ali župan) nista odredila vklopa sirene za splošno nevarnost? Ali bi bilo prav, da bi zato, ker je gorelo v kemični tovarni, odgovorni odredili izvedbo najostrejših ukrepov preventive, saj je grozila eksplozija hranilnikov topil in drugih lahko vnetljivih snovi, goreli pa so pesticidi, živo srebro, druge take ali drugačne kemične nevarne snovi, pri visokih temperaturah pa so se tvorile še nove, neznane, a zelo nevarne kemične spojine, ki so se vozile z vetrom in so lebdele nad Vrhniko in širšo okolico, ponoči pa so se z nastankom megle spustile na tla vrhniških in okoliških površin. Seveda organi, ki so se trudili vse skupaj minimizirati, niso ugotovili nič takega, kar bi lahko občanom in občankam škodilo. Pa res mislijo, da jim po vsem videnem in izrečenem na raznih sestankih verjamemo? Niti malo.

Kriminalistična preiskava je menda končana, mi kot prijavitelj kaznivih dejanj in osumljenca g. Nanuta nismo bili niti zaslišani, niti obveščeni o ničemer. A nam lahko kdo v oči pogleda in pove,  da ne drži, kar smo zapisali v uvodni kazenski prijavi, ki pa smo jo sproti dopolnjevali? Molk tokrat ne bo dovolj, ker se bomo pač morali obrniti na evropske organe, zoper tukajšnje preiskovalce pa bomo očitno morali podati kazenske ovadbe, ker dela niso opravili v skladu s stroko, moralo in etiko. Gre za nevestno delo v službi, gre za opustitev dolžnih ravnanj, zlorabe položaja in pravic? Pozivamo tudi s tega mesta, da nam pošljejo zapisano, kar so ugotovili.

Sicer pa se je vmes, odkar se nismo oglašali, zgodilo, da nam je Upravno sodišče zavrglo tožbo, a je po našem mnenju s tem kršilo temeljne postulate prava, kar je privedlo do pritožbe na Vrhovno sodišče RS. Vsebino obeh pravnih aktov objavljamo, osnovno tožbo pa ste najbrž že prebrali oz. si jo lahko preberete na tej povezavi.

Sledila je naša pritožba in čakamo sodbo Vrhovnega sodišča.

__________________________________________________________________________

Odvetniška pisarna L. Šikovec Ušaj

P.P. 1650

Štefanova 3, 1000 Ljubljana,

Tel.: 01/425 26 86, Fax: 01/425 56 64, Gsm: 031 445 411

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

____________________________________________________________________________

UPRAVNO SODIŠČE RS

Fajfarjeva 33

1000 LJUBLJANA

TOŽEČA STRANKA: Gibanje OPS, Ruska ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa: Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj


TOŽENA STRANKA: 1. RS Upravna enota Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika


2. RS Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana


zaradi prepovedi izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja podjetju KEMIS d.o.o.

P R I T O Ž B A

tožeče stranke

zoper tč. I. sklepa I U 1427/2017, z dne 10.07.2017, prejet 24.08.2017

na Vrhovno sodišče RS

3x

pooblastilo izkazano

P R O Š N J A Z A  T A K S N O  O P R O S T I T E V

izjavo o premoženjskem stanju bo stranka predložila na poziv sodišča

___________________________________________________________________________________

Zoper tč. I. sklepa I U 1427/2017 vlaga tožeča stranka v zakonitem roku po svoji pooblaščenki

P R I T O Ž B O

na Vrhovno sodišče RS in uveljavlja absolutno kršitev pravil postopka, prav tako pa tudi kršitev materialnega prava, ter

p r e d l a g a,

da Vrhovno sodišče RS pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi, ter vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču, s tem da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

O B R A Z L O Ž I T E V

Z napadenim sklepom je prvostopno sodišče tožbo zavrglo iz razlogov, ker naj ne bi obstajal akt, ki ga bi tožniki v tem sporu izpodbijali in sicer niti upravni akt po 2. čl. ZUS-1 ali posamični akt ali dejanje 4.čl. ZUS-1.

Po mnenju sodišča naj bi iz navedenega izhajalo, da se upravni spor ne more nanašati na bodočo negotovo situacijo, ko do posega v pravni položaj tožeče stranke sploh še ni prišlo in ni jasno ali sploh kdaj bo, tako da očitno tudi še ni mogoče presojati zakonitosti tega postopka.

Po mnenju prvostopnega sodišča nadalje izhaja, da naj bi morala tožeča stranka najprej sprožiti upravne oz. inšpekcijske postopke, šele v primeru, da se s temi postopki ni bi strinjala, bi lahko vložila tožbo v okviru svojega pravnega interesa.

Po mnenju tožeče stranke je prvostopno sodišče s tem kršilo Direktivo Evropskega parlamenta in sveta Evrope z dne 21.04.2004, po okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. Omenjena Direktiva izrecno govori tudi o preprečevanju in ne zgolj o sanaciji okoljske škode, kar bo v konkretnem primeru tako ali tako predmet drugih postopkov. Namen Direktive je preprečevanje in sanacija okoljske škode. Skladno s 25. odst. citirane Direktive imajo osebe, ki jih okoljska škoda negativno prizadene ali bi jih lahko negativno prizadela, pravico zahtevati od pristojnega organa, da ukrepa. Direktiva predvideva tako imenovane preventivne ukrepe in sicer le ti morajo obsegati zahtevo od izvajalca, da sprejme preventivne ukrepe, v konkretnem primeru tožeča stranka od izdajateljev soglasij in dovoljenj vlaga tožbo, da se jim prepove izdaja gradbenega in uporabnega dovoljenja za nadaljnjo uporabo oz. nadaljnjo rabo gospodarskega objekta podjetja Kemis. Pravico zahtevati ukrepanje imajo fizične ali pravne osebe, ki so prizadete ali bi verjetno bile prizadete zaradi okoljske škode in imajo dovolj velik interes pri odločanju o okoljskih vprašanjih v zvezi s škodo, prav tako pa tudi osebe, ki jim je bila kršena kakšna njihova pravica, če to zahteva kot prvi pogoj pravo v upravnem postopku države članice.

Glede na to, da je tožeča stranka že bila žrtev nastanka škode, ima brez dvoma pravni interes, ki ga lahko doseže le v upravnem sporu in sicer, da se toženima strankama kot upravnim organom vnaprej prepove izdati kakršnakoli dovoljenja oz. v tožbenem zahtevku navedena dovoljenja, s katerimi bi pričeli sanacijo objekta in upravljanjem dejavnosti skladiščenja in predelave nevarnih in ostalih odpadkov.

Nesporno namreč je, da je podjetje Kemis imelo gradbeno dovoljenje, imelo dovoljenja, na podlagi katerih lahko seveda nadaljuje z opravljanjem svoje dejavnosti, v kolikor bodo službe presodile, da v preostanku objekta ali ob morebitnem manjšem gradbenem posegu, objekt zadostuje pogojem izdanega gradbenega dovoljenja, kljub temu, da je tožeča stranka naknadno ugotovila, da je bilo že do nesreče izdano gradbeno dovoljenje brez okoljevarstvenega soglasja in vrsto kršitev.

Tožeča stranka se je skladno z določili Zakon o upravnem sporu obrnile direktno na Upravno sodišče, saj gre za pravico do zdravega življenjskega okolja, ki jo opredeljuje Zakon o varstvu okolja, prav tako pa tudi Ustava RS. Že povzročena škoda na habitatu jasno kaže na to, da je torej že poškodovano okolje in da je pri omenjenem podjetju prišlo do čezmerne obremenitve okolja, kar je nenazadnje bilo izkazano tudi s samimi izjavami odgovorne osebe podjetja Kemis, to je direktorja omenjenega podjetja.

Tožeča stranka je torej vložila tožbo z zahtevkom za prepoved izdaje dovoljenja za sanacijo ali nadaljnje obratovanjem podjetja Kemis na Upravno sodišče RS, ker smatra, da je skladno z ZUS-1 Upravno sodišče tisti organ, ki odloča v primeru kršitve Ustave, ki je storjena že z izdanimi upravnimi dovoljenji, predvsem pa samim ravnanjem podjetja Kemis in bi čakanje in ukrepanje šele po izdanem gradbenem dovoljenju ali uporabnem, dejansko že povzročala konkretno nevarnost za ponovitev okoljske katastrofe, ki se je že zgodila.

Prvostopno sodišče je tožbo zavrglo iz razlogov, ker naj bi se nanašala na neopredeljene upravne akte, ki sploh še niso bili izdani in tudi ni jasno, če sploh kdaj bodo. Sodišče meni, da je le zakonitost že izdanih upravnih aktov mogoče preizkusiti v upravnem sporu in da ni možno zahtevati prepoved izdaje določenih upravnih aktov v primeru, ko je škoda dejansko že nastala. Prav tako se sodišče tudi spušča v vprašanje ali je društvo sploh upravičeno do tega, da vlaga tožbo, torej ali je društvo sploh lahko aktivno legitimirano za vložitev tožbe.

Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v odločbi II Ips 507/92 uvršča pravico do zdravega življenjskega okolja med osebnostne pravice, vendar pa tudi Evropsko sodišče za človekove pravice priznava varstvo pred škodljivimi učinki onesnaževanja okolja na podlagi pravice do spoštovanja zasebnega življenja in doma. Posegi v življenjsko okolje, ki so v konkretnem primeru že nastali, vsekakor pa obstojijo, ne samo fiktivne in hipotetične možnosti, da se bodo okoliščine in možnosti izpusta škodljivih snovi v primeru izdaje dovoljenja podjetju Kemis ponovile in so tako velike , da brez dvoma dopuščajo možnost vnaprejšnjega varovanja človekovega prostora kot njegove tako človekove, kot njegove osebnostne pravice, ki jo priznava tudi Ustava RS.

Stvarnopravni zakonik varstvo pred imisijami zagotavlja s tako imenovano negatorno tožbo, s katero lastnik nepremičnin zahteva opustitev vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Pasivno legitimiran je lahko tisti, ki protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, v konkretnem primeru pa je tožba vložena zoper upravne organe, ki so že predhodno izdali nezakonite upravne odločbe in obstoji velika verjetnost, da bodo takšne odločbe izdali tudi sedaj po omenjeni katastrofi. Ker je z negatorno tožbo dopustno zahtevati prepoved nadaljnjega vznemirjanja, je seveda tudi zahtevek na prepoved izdaje upravnih dovoljenj povsem utemeljen.

Ker gre za prepoved, ki naj jo izda sodišče upravnim organom, torej so nasprotne stranke državni upravni organi in ker Zakon o upravnem sporu dopušča za varstvo ustavnih pravic upravni spor, je bila tožba po mnenju tožeče strank povsem upravičeno vložena na Upravno sodišče.

Sodna praksa in sicer pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22.06.1995 dopušča tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve imisije, pri čemer pa je seveda toženi stranki možno dopustiti, da izbere ukrepe, s katerimi bo preprečila imisijo, razen v primeru, kadar je po naravi stvari mogoče tovrstne imisije preprečiti samo na en način. Tak način je v konkretnem primeru, ko je potrebno prepovedati vsakršno tovrstno dejavnost in obratovanje podjetja, torej prepovedati državnim upravnim organom, da izdajo kakršnakoli soglasja ali dovoljenja za nadaljnje obratovanje podjetja.

Zakon o varstvu okolja državljanom in njihovim organizacijam daje pravico, da za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja pred sodiščem zahtevajo, da nosilec posega v okolje ustavi poseg, če bi ta povzročil ali povzroča čezmerno obremenitev ali če bi povzročil neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi.

V kolikor je sodišče menilo, da je za tak zahtevek pristojno redno, torej civilno sodišče, bi moralo zadevi odstopiti v reševanje drugemu stvarno pristojnemu sodišču, ne pa s sklepom tožbe zavreči.

Tudi glede aktivne legitimacije, je le ta nedvomno podana. Gre za tako imenovano okoljsko škodo, ki je avtonomen pojem upravnega prava in se razlikuje od klasične škode v civilnem pravu. Okoljska škoda je skladno z ZVO-1 večja škoda povzročena posebnim delom okolja, to je vodam, tlom, ter zavarovanim prostoživečim rastlinskimi in živalskim vrstam, skratka gre za škodljiv vpliv na naravno okolje oz. njegove posebej varovane dele.

Glede na to, da gre za obremenitev okolja z onesnaževanjem zraka, vode in zemlje, so učinki lahko tudi na daljavo in je škoda tako razpršena po širokem območju, da prizadene številne prebivalce in lastnike nepremičnin. Zaradi učinkovitega varstva pred škodljivimi posegi v zdravo življenjsko okolje je potrebno posamezne individualne tožbe v tem primeru nadomestiti s skupinskimi tožbami, torej gre za skupinsko varstvo interesov širše skupine ali ljudi, ne da bi se le ti posamezno osebno vključili v postopek. Zato je ustanovljeno Društvo Gibanje osveščenih prebivalcev Slovenije, ki zastopa interese širšega prebivalstva tega območja, povsem aktivno legitimirano in je potrebno pravo gledati vendarle s širino, to je s ciljem, ki naj ga pravo doseže. Cilj pravnega varstva je ravno pravno varstvo in kot rečeno, v primeru okoljske škode ni mogoče zahtevati, da bi posamezniki vlagali tožbe, temveč je potrebno dopustiti različnim društvom, ter gibanjem, da v imenu širšega kroga prebivalstva, ki je prizadeto zaradi okoljske nevarnosti, vloži tožbo in na ta način sploh omogoči pravno zaščito življenjskega okolja. Zato je seveda potrebno, da se namesto množičnih tožb dopusti vlaganje tožbe po določenih civilnih pravnih osebah, ki zastopajo interese širšega okolja.

Pritožba je s tem v celoti utemeljena.

Ljubljana, 29.08.2017 Gibanje OPS

Tožeča stranka

p r o s i,

da jo sodišče oprosti plačila sodne takse, saj gre za Gibanje osveščenih prebivalcev Slovenije, ki ne pobira članarine, niti ne prejema nikakršnih donacij s strani države in dejansko ne razpolaga z nikakršnimi denarnimi sredstvi.

Stroški: - prejem listin in konf. s stranko 100 točk

- pritožba 600 točk

- 2% mat. stroškov

- 22% DDV

______________________________________________________________________________________

Prosimo vse, če želite pomagati pri zbiranju stroškov odvetnice, da to storite. Strošek pritožbe znaša 350 EUR, plačali smo 100 eur, ki so ostali še od prejšnjega zbiranja, dolžni smo še 250 EUR.

Gibanje OPS (Osveščeni Prebivalci Slovenije)
Ruska ulica 2
1000 Ljubljana

Namen plačila: Odvetniški stroški Kemis

Šifra plačila: OTHR

Transakcijski račun (BIC): SI56 1914 6501 1737 734          SWIFT: SZKBS2X

Referenca: SI 99

Vedno lahko pokličete na telefon: 031 274 419 ali pišete na: elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

GREMO NAPREJ. ČE BO TREBA, TUDI DO USTAVNEGA SODIŠČA ALI PA EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE, KER JE NAŠA TEMELJNA IN NEODTUJLJIVA PRAVICA PRAVICA DO ČISTEGA IN ZDRAVEGA NARAVNEGA OKOLJA.

Ta naša temeljna pravica je bila s strani profitabilnega podjetja Kemis d.o.o. grobo kršena in namesto, da bi se opravičili, prevzeli odgovornost za svoje skrajno malomarno početje, popravili povzročeno škodo in odšli iz našega kraja za vedno, se še naprej sprenevedajo in vehementno razlagajo, kako bodo v naše naravno okolje posegali naprej. Če bo treba, bomo pač morali uporabiti še druga legitimna sredstva, da si zagotovimo, kar nam po Ustavi Republike Slovenije pripada.

Širite preko družbenih omrežjih, ker naše strokovno delo in delovanje nobenega novinarja ne sme zanimati. Niti tistih ne, ki se razglašajo za neodvisne in se gredo celo nekakšna ekološka gibanja.

Ekipa OPS