�

Morala, moralnost (lat. mos, mores = obi?aj) ozna?uje obliko ?lovekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe. Manifestira se v motivaciji postopanja, ocenjevanju moralno relevantnih dejanj, dobrih in slabih. Nana�a se torej na tisto, kar je dobro in kar je slabo, kar je pravilno in kar je napa?no pri ?lovekovi osebnosti in njegovem postopanju. Je potemtakem lahko celota moralnih vrednot in obi?ajev v neki dru�bi.

�

Etika (gr�ko: ?????) je filozofski nauk o naravnosti, o dobrem in zlu. Razumemo jo lahko kot filozofsko disciplino, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splo�no utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov. Po nekaterih filozofih pa je etika filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko ?love�kega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega.

Ime izhaja iz gr�ke besede ????, ?thos, ki pomeni nrav, zna?aj, na?in �ivljenja. Aristotel pa v II. knjigi Nikomahove etike [1] pravi, da eti?ne vrline (?????? ??????) izvirajo iz ???? -a (�thosa) - ta zelo podobna beseda pomeni �navada�, ��ega�, �obi?aj� [2] - ter da lahko njihovo ime izvajamo tudi iz te besede.