logo za ops dopis.jpg - 3.38 Kb

Združenje v Gibanju OPS – Osveš?eni Prebivalci Slovenije
Stara Vrhnika 116
1360 VRHNIKA
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Telefon: O31-274-419
Mati?na številka: 1206281
Dav?na številka: 93642091

Ste?ajna upraviteljica, mag. Tadeja Tamše
Peko d. d. v ste?aju
Cesta Ste Marie aux Mines 5,
4290 Trži?

JAVNA ZADNJA PONUDBA

 

za prevzem v roke prvotnih opeharjenih lastnikov-ljudstva-davkopla?evalcev in delavcev ter malih delni?arjev blagovne znamke Peko, proizvodnih, skladiš?nih, trgovskih ter drugih poslovnih prostorov, strojev in opreme ter prevzem zalog gotovih izdelkov ter zalog repromateriala v skladu z dinamiko nove proizvodnje in prodaje na slovenskem in tujih trgih, da na ruševinah Peka d.d. - v ste?aju, ki so ga povzro?ili nevestni upravitelji ter financerji z davkopla?evalskim denarjem, zgradimo podjetje Peko nazaj, da bo postalo uspešno in ugledno podjetje, zdaj organizirano po inovativnem modelu zadruge z imenom Peko Slovenija kooperativa z znanimi in odgovornimi lastniki in upravljalci.

 

1.    Za najem oz. prevzem vsega, kar je ostalo od Peka d.d. -  v ste?aju, ponujamo prevzem pla?evanja vseh teko?ih stroškov od dne 3.05. 2016, ko bomo v skladu z Akcijskim na?rtom in Poslovnim na?rtom Peko Slovenija kooperativa ponovno za?eli s proizvodnjo z za?etnimi 25 zaposlenimi.


2.    Po prevzemu upravljanja z vsem premoženjem Peko d.d. - v ste?aju bomo prevzemniki odlo?ali, komu bomo oddali v najem poslovne prostore, ki jih trenutno ne bomo potrebovali. Ob tem bomo poskrbeli in bomo proste prostore, stroje in opremo oddali zgolj za pla?ilo teko?ih stroškov, prednostno takim najemnikom, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki sovpadajo z našo dejavnostjo izdelave obutve, galanterije in obla?il.

3.    K sodelovanju za uspeh Peko Slovenija kooperativa bomo povabili vsakogar, ki želi sodelovati za ustvarjanje skupnega dobrega, povezali se bomo z vsemi institucijami v državi in širše, da bi uspešno delovali na doma?em in svetovnih trgih. V Peku Slovenija kooperativa ne bo nikakršnega izkoriš?anja nikogar, podjetje bo delovalo v širšo družbeno korist in v simbiozi z naravo. Vse to je zapisano v Poslovnem na?rtu in inovativnem poslovnem modelu, ki ga prilagamo.

4.    Res bi bila popolna norost najemati proti pla?ilu nekaj, kar je tako in tako lastnina generacije delavcev ter malih delni?arjev Peka in davkopla?evalcev, ki smo morali brez da bi nas kdo kaj vprašal, pla?evati milijone evrov za podaljševanje agonije Peka d.d., in zato, da so si posamezni vplivneži v in izven podjetja Peko d.d. polnili svoje lastne žepe in pomagali do zaslužkov raznim prijateljem ter znancem.

5.    Bankirji v državnih bankah, ki so dajali slabo zavarovane kredite, nadzorni sveti bank, uprave bank v ve?inski državni lasti, ki smo jih ve?krat dokapitalizirali davkopla?evalci, guvernerji banke Slovenije, poslovodstva Peka d.d. in ?lani nadzornih svetov Peka d.d. so odgovorni za propad Peka d.d., kar mora ugotoviti ste?ajna upraviteljica ter sodiš?e in drugi organi države, ter od njih zahtevati in iztožiti popla?ilo za povzro?eno škodo. Vsi, ki so zasedali razno razne zelo dobro in pretirano dobro pla?ane položaje, imajo imena in priimke. Poskušati polniti ste?ajno maso od oškodovancev delavcev in davkopla?evalcev je najmanj perverzno in predvsem nemoralno. Popla?ilo bank iz tega, kar je ostalo, pa pomeni vnovi?no dajati na razpolago denar od razprodaj imetja delavcev, malih delni?arjev in davkopla?evalcev, ki bo kon?al znova Bog ve, kje. Razprodati, kar je ostalo po uni?enju podjetja in je nastajalo ve? kot stoletje, ni težko, veliko težje je iz tega, kar je ostalo, narediti novo uspešno podjetje, da se obdrži vsaj ve?ino znanja in izkušenj, ki je nastalo v 113 letih tradicije, ko za to ni možno postaviti nobene cene, ker se tega prodati ne da, možno pa je uporabiti za SKUPNO DOBRO ob sodelovanju celotne države in ob sodelovanju vseh, ki želimo delati. Dokažimo kon?no, da zmoremo, ?e se zedinimo za delo za SKUPNO DOBRO.

6.    Oškodovanci davkopla?evalci-prostovoljci in delavci smo se združili, da smo pripravili poslovni na?rt in inovativni poslovni model, po katerem se bomo organizirali v zadrugo in bomo zgradili nazaj in še boljše na ruševinah Peka nazaj, kar so nevestni ljudje, ki jim lahko re?emo kar razbojniki, podrli, saj nam ni vseeno za 113 let tradicije, minulega dela ve? slovenskih generacij marljivih ljudi, ki so v Peku pustili svoje zdravje in nekateri celo življenje. Vse, kar je v 113 letih nastalo, so naredili z odrekanjem, tudi prostovoljnim udarniškim delom ter samoprispevki. To delamo tudi zaradi ohranjanja naše kulturne dediš?ine in zaradi ohranjanja ?asti in spomina do ustanovitelja Peka, gospoda Petra Kozine.

7.    Zato predlagamo, da sodiš?e v Kranju za?ne razumeti, da nismo dolžni za najem, kar je v bistvu naše, pla?evati nobenih najemnin, pri?akujemo pa od predstavnikov države, da se vsem oškodovancem opravi?ijo ter naredijo vse in pomagajo uresni?iti Poslovni na?rt in inovativni model Peko Slovenija kooperativa, ki bo model za razrešitev težav vseh podjetij v ve?inski državni lasti (država smo mi državljani), ki gredo po enaki poti kot je šel Peko d.d. in za vzpostavitev novih podjetij, ki bodo nastala zaradi novega uspešnega in u?inkovitega razvoja ter razcveta slovenskega gospodarstva.

Iniciatorji prostovoljci in vsi, ki so že in še bodo izrazili željo po delati v Peku Slovenija kooperativa, smo zavezani uresni?iti Poslovni na?rt in inovativni poslovni model v skladu s ?asovnico Akcijskega na?rta za ponovni zagon proizvodnje na pogoriš?u Peka d.d. – v ste?aju, zdaj v Peku Slovenija kooperativa, zato lepo prosimo, da ste?ajna upraviteljica in sodiš?e preneha zavla?evati in nam omogo?i nemoteno delo v skladu s to ponudbo in Poslovnim na?rtom ter inovativnim poslovnim modelom.

OBRAZLOŽITEV STE?AJNEMU SENATU

V uvodu ugotavljamo, da je Peko 113 let staro podjetje. V letih po drugi svetovni vojni je bilo nasilno podržavljeno z razlastitvijo prvotnih zasebnih lastnikov komanditne družbe Knez in preimenovano v družbeno socialisti?no podjetje Triglav. Leta 1953 so podjetje Triglav preimenovali nazaj v Peko. V ?asu zaprtega jugoslovanskega 22 milijonskega trga je Peko zaposloval preko 4.000 delavcev, ki so bili tudi neposredni upravljalci podjetja. Po letu 1991, ko je Jugoslavija razpadla, je Peko izgubil tudi ve?ji del tega trga in mnogo premoženja, ki so ga ustvarile generacije delavcev širom Jugoslavije, saj so bile trgovine in drugi poslovni prostori v mnogih, na novo vzpostavljenih državah na tleh bivše Jugoslavije, kar podržavljene. Za nekatere nepremi?nine še danes potekajo sodni postopki, kar nekaj je nepremi?nin, ki jih Peko d.d., neustavni naslednik Peka ni dobil nazaj. Po za?etku propada Peka se je zgodilo PROTIUSTAVNO IN PROTI MEDNARODNI ZAKONODAJI IN PAKTOM preoblikovanje družbene lastnine v državno, kar bomo pojasnili v nadaljevanju s pomo?jo zapisa opaženega na www.pravapeticija.com in sicer konkretno na pobudi za ustavno pobudo, ki jo je podpisalo že preko 1.000 podpisnikov na elektronskem naslovu:

http://www.pravapeticija.com/ustavna_pobuda_zaradi_razlastitve_nas_dravljanov


»Ukradeno blago!

PROTIUSTAVNA RAZLASTITEV DRUŽBENE LASTNINE 1991-1992 IN DALJE PO USTAVI REPUBLIKE SLOVENIJE 1991 je bila izvršena po navedenih za?etnih petih (5) Zakonih, katerim so sledili mnogi drugi. Izvršni svet Skupš?ine RS je na 104. seji 16.7.1991 dolo?il besedilo PREDLOGOV: - ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ - ESA 147 - ZAKONA O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRIVATIZACIJO - ESA 148 - ZAKONA O SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ - ESA 143 - ZAKONA O DENACIONALIZACIJI – ESA 299 - ZAKONA O ZADRUGAH – ESA 141, ki so bili objavljeni v Poro?evalcu SKUPŠ?INE REPUBLIKE SLOVENIJE IN SKUPŠ?INE SFR JUGOSLAVIJE, Ljubljana, 25. julij 1991, Letnik XVII, štev.21. Iz seznama spodaj lahko vidimo dobršen del Zakonov in njihovih sprememb ter drugih predpisov objavljenih v Ur. l. RS (Ur. l. SRS - RS ni z lahkoto dosegljiv preko spletne strani RS pred letom 1991, kot tudi ne Ur. l. SFRJ), ki so del neustavnega delovanja zakonodajne in izvršne oblasti RS. Družbena lastnina je bila zasebna oblika lastnine v nerazdelni obliki in je bila last vseh državljanov (enako kot družinska in podobno kot delniška družba ali zadruga, ki sta razdelna oblika lastnine). Po osamosvojitvi jo je varovala tudi nova Ustava RS 1991 v 33. ?lenu, ki govori o pravici do zasebne lastnine in v 69. ?lenu, ki govori, da se lastninska pravica lahko odvzame ali omeji le v javno korist. Družbeno lastnino prav tako varuje Splošna deklaracija ?lovekovih pravic - SD?P generalne skupš?ine OZN iz leta 1948 z resolucijo št. 217 A (III) , ki v svojem 17. ?lenu govori, da ima vsak pravico do lastnine, tako sam kot skupaj z drugimi, in da lastnine ni možno enostransko odvzeti, ter v svojem 30. ?lenu, da ne država kot posameznik ali skupina ne morejo delovati tako, da bi hotelo uni?iti pravice v njej. Podobno kot deklaracija OZN govori Evropska konvencija o varstvu ?lovekovih pravic, Rim 1950, ki se naslanja nanjo in, ki v svojem Dodatnem protokolu Paris, 1952, varuje zasebno lastnino tako, da se je ne more odvzeti samo v primeru javnega interesa, kot predvideva Ustava RS v svojem 69. ?lenu, ki dobesedno sledi protokolu. Skupš?ina in Izvršni svet RS, oziroma kasneje Vlada RS in Državni zbor RS, sta tako delovala v nasprotju z lastno Ustavo RS 1991 in mednarodnimi pravnimi standardi kot sta SD?P in Evropska konvencija o varstvu ?lovekovih pravic in svoboš?in, ko sta družbeno lastnino odvzela znanim lastnikom. Pri tem nista z nobeno uradno listino ali postopkom kot je npr. zakonodajni referendum, dokazala soglasja znanih lastnikov za pravico in upravi?enost odvzema ali izkazala odvzema v upravi?enosti v javnem interesu po 69. ?lenu Ustave RS. Tako Vlada RS kot DZ 2 RS sta izvedla neustaven udar pri razlastitvi in družbeno lastnino znanih lastnikov podržavila ali preoblikovala v osebno zasebno lastnino. Ustava RS ne pozna kategorije državne lastnine in sta tako s sprejetjem navedenih Zakonov ustvarila neustavno in nezakonito lastniško stanje in ustavno neobstoje?o državno lastnino, katero na veliko razprodajata vse od sprejema neustavnih predpisov pod izgovorom “umika države iz lastništva in privatizacijo državne lastnine”. Vlada RS in DZ RS sta imela na voljo 90. ?len (zakonodajni referendum) Ustave RS, s katerim bi lahko pridobili soglasje ali ne, lastnikov družbene lastnine za spremembo družbene lastnine v drugo obliko ali ne. Ker Vlada RS in DZ RS (skupš?ina) nista izvedla referendum o izrazu volje lastnikov, to je državljanov, da bi zakon preverila na referendumu, kot nista izvedla pogovor v obliki zborov delavcev z zaposlenimi kot lastniki in upravljalci, zborov krajanov in ob?anov kot lastnikov in kot neposrednih vlagateljev v družbeno lastnino ali vlagateljev preko samoprispevkov v družbeno lastnino, da bi jih seznanila z vsebino Zakonov, so vsi tako sprejeti predpisi ni?ni in protiustavni in pregonljivo po: - Ustavi RS 1991 - Splošni deklaracija ?lovekovih pravic po OZN, 1948 - Evropski konvenciji o varovanju ?lovekovih pravic, Rim 1950 in dodatnem protokolu, Paris 1952 Družbena lastnina je imela po Ustavi SFRJ (Jugoslavije) in SRS (Slovenije) iz leta 1974 in Ustavi RS 1991 zapisano in varovano na?elo: - tržnega gospodarstva, - vlagateljstva - svobodne menjave dela, ?eprav so zagovorniki podržavljenja nesramno trdili, da tega nima. Vlagatelju v družbeno lastnino je bilo zagotovljeno celo ustavno varovanje (po ustavi SFRJ inj SRS) vloženih sredstev in drugih ugodnosti dolo?enih z zakonom, kar pa ustava Republike Slovenije nima, in je bilo osebno doma?e ali tuje vlaganje bolj zaš?iteno kot je danes. 3 I. Del A. ZAKON O PODJETJIH in ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH obsegata: 1. Zakon o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 77/88 z dne 31. 12. 1988 2. Popravek zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 40/89 z dne 7. 7. 1989 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 40/89 z dne 7. 7. 1989 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 46/90 z dne 10. 8. 1990 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih Ur. l. SFRJ, št. 61/90 z dne 19. 10. 1990 6. Zakon o gospodarskih družbah – ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 z dne 10. 6. 1993 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD- A, Ur. l. RS, št. 29/94 z dne 31. 5. 1994 8. Zakon o spremembi Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-B, Ur. l. RS, št. 82/94 z dne 30. 12. 1994 9. Zakon o spremembah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-C, Ur. l. RS, št. 20/98 z dne 13. 3. 1998 10. Zakon o dopolnitvi Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-D, Ur. l. RS, št. 84/98 z dne 11. 12. 1998 11. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah- ZGD-E, Ur. l. RS, št. 6/99 z dne 29. 1. 1999 12. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških - ZP-L, Ur. l. RS, št. 31/2000 z dne 7. 4. 2000 13. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-F, Ur. l. RS, št. 45/01 z dne 7. 6. 2001 14. Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-F, Ur. l. RS, št. 59/01 z dne 19. 7. 2001 15. Odlo?ba Ustavnega sodiš?a Republike Slovenije o razveljavitvi šestega odstavka 580. ?lena Zakona o gospodarskih družbah, št. U-I-135/00-77, Ur. l. RS, št. 93/02 z dne 4. 11. 2002 4 16. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah -ZGD-G, Ur. l. RS, št. 57/04 z dne 27. 5. 2004 17. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-H, Ur. l. RS, št. 139/04 z dne 28. 12. 2004 18. Zakon o gospodarskih družbah – ZGD (uradno pre?iš?eno besedilo - ZGD-UPB1), Ur. l. RS, št. 15/2005 z dne 17. 2. 2005 B. ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ in ZAKON O ZAKLJU?KU LASTNINJENA IN PRIVATIZACIJI PRAVNIH OSEB V LASTI SLOVENSKE RAZVOJNE DRUŽBE obsegata: 1. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 55/92 z dne 20. 11. 1992 2. Zakon o spremembah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 7/93 z dne 4. 2. 1993 3. UREDBA o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih na?inov lastninskega preoblikovanja podjetij, Ur. l. RS, št. 13/1993 z dne 12. 3. 1993 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 31/93 z dne 11. 6. 1993 5. UREDBA o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov, Ur. l. RS, št. 40/1993 z dne 17. 7. 1993 6. Odlo?ba o razveljavitvi tretjega odstavka 51. ?lena in o ugotovitvi, da dolo?be 48.a, 48.b in 48.c ?lena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij niso v neskladju z ustavo, Ur. l. RS, št. 32/94 z dne 10. 6. 1994 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 1/96 z dne 12. 1. 1996 8. Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na sre?o in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na sre?o - ZLPPOD, Ur. l. RS, št. 40/1997 z dne 4. 7. 1997 9. Odlo?ba o razveljavitvi 22. ?lena zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na sre?o, in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na sre?o, Ur. l. RS, št. 13/2002 z dne 15. 2. 2002 5 10. Zakon o zaklju?ku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, Ur. l. RS, št. 30/1998 z dne 16. 4. 1998, glej skupaj z Zakonom o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranj podjetij 11. Zakona o odkupu terjatev do Iraka, Kube in Ljudske republike Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega namena, Ur. l. RS, št. 55/1992 z dne 20. 11. 1992 12. Zakona o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 13. Sklep o vpla?ilu dela sredstev solidarnosti na ra?un sredstev solidarnosti republike Slovenije - samoprispevek, Ur. l. RS, št. 10/91 z dne 26.8.1991 C. ZAKON O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRESTRUKTURIRANJE IN PRIVATIZACIJO, ZAKON O SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ in ZAKON O SLOVENSKI RAZVOJNI DRUŽBI IN PROGRAMU PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ obsegajo: 1. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Ur. l. RS, št.7/1993 z dne 4.2.1993 2. Zakon o Skladu Republike Slovenije za razvoj, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 3. Zakon o prevzemu dolo?enih obveznosti podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 4. ODLOK o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, Ur. l. RS, št. 59/1992 z dne 11. 12. 1992 5. Zakon o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 6. Zakon o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranj podjetij, Ur. l. RS, št. 39/1997 z dne 30. 6. 1997, glej skupaj z Zakonom o zaklju?ku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe 7. Zakon o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Ur. l. RS, št. 50/2004 z dne 6.5.2004 6 D. DRUGI ZAKONI O LASTNINJENJU DRUŽBENE LASTNINE so: 1. Zakon o lastninjenju nepremi?nin v družbeni lastnini - ZLNDL, Ur. l. RS, št. 44/1997 z dne 24. 7. 1997 2. Zakon o dopolnitvah zakona o lastninjenju nepremi?nin v družbeni lastnini - ZLNDL-A, Ur. l. RS, št. 59/2001 z dne 19. 7. 2001 3. Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini - ZLSZDL, Ur. l. RS, št. 16/1996 z dne 22. 3. 1996 4. Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini - ZLSZDL, Ur. l. RS, št. 16/1996 z dne 22. 3. 1996 5. Odlo?ba o razveljavitvi zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti in o roku, po katerem za?ne razveljavitev veljati, Ur. l. RS, št. 9/1999 z dne 13. 2. 1999 6. Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini - ZLKSDL, Ur. l. RS, št. 89/1999 z dne 4. 11. 1999 7. Popravek zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini - ZLKSDL, Ur. l. RS, št. 107/1999 z dne 24. 12. 1999 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na sre?o - ZIS-B, Ur. l. RS, št. 101/2003 z dne 21. 10. 2003 9. Zakon o vodah - ZV-1, Ur. l. RS, št. 67/2002 z dne 26. 7. 2002 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1A, Ur. l. RS, št. 57/2008 z dne 10. 6. 2008 11. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1B, Ur. l. RS, št. 57/2012 z dne 27. 7. 2012 12. Zakon o dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1C, Ur. l. RS, št. 100/2013 z dne 6. 12. 2013 13. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1D, Ur. l. RS, št. 40/2014 z dne 3. 6. 201 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1E, Ur. l. RS, št. 56/2015 z dne 29. 7. 2015 15. Zakon o varstvu okolja - ZVO-1, Ur. l. RS, št. 41/2004 z dne 22. 4. 2004 7 16. Zakon o ohranjanju narave - ZON, Ur. l. RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999 E. ZAKON O BANKAH IN HRANILNICAH in ZAKON O BAN?NIŠTVU (od leta 2006 do 2015 in vsebuje vsaj 16 sprememb) obsegata: 1. Zakon o bankah in hranilnicah, Ur. l. RS, št. 1/1991 z dne 25. 6. 1991 2. Zakon o spremembi zakona o bankah in hranilnicah, Ur. l. RS, št. 38/1992 z dne 1. 8. 1992 3. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o bankah in hranilnicah, Ur. l. RS, št. 46/1993 z dne 6. 8. 1993 4. Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 45/1994 z dne 22. 7. 1994 5. Zakon o ban?ništvu – ZBan-1, Ur. l. RS, št. 131/06 z dne 14. 12. 2006 6. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o ban?ništvu - ZBan-1A, Ur. l. RS, št. 1/08 z dne 4. 1. 2008 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1B, Ur. l. RS, št. 109/08 z dne 19. 11. 2008 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1C, Ur. l. RS, št. 19/09 z dne 13. 3. 2009 9. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1D, Ur. l. RS, št. 98/09 z dne 4. 12. 2009 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1E, Ur. l. RS, št. 79/10 z dne 8. 10. 2010 11. Zakon o ban?ništvu (uradno pre?iš?eno besedilo - ZBan-1-UPB5), Ur. l. RS, št. 99/2010 z dne 7. 12. 2010 12. P O P R A V E K uradnega pre?iš?enega besedila Zakona o ban?ništvu - ZBan-1- UPB5p, Ur. l. RS, št. 52/2011 z dne 29. 6. 2011 13. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pla?ilnih storitvah in sistemih - ZPlaSS-B, Ur. l. RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011 - elektronski denar 8 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1F, Ur. l. RS, št. 35/2011 z dne 13. 5. 2011 15. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1G, Ur. l. RS, št. 59/2011 z dne 25. 7. 2011 16. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1H, Ur. l. RS, št. 85/2011 z dne 25. 10. 2011 17. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1I, Ur. l. RS, št. 48/2012 z dne 26. 6. 2012 18. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1J, Ur. l. RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012 19. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1K, Ur. l. RS, št. 56/2013 z dne 2. 7. 2013 20. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ban?ništvu - ZBan-1L, Ur. l. RS, št. 96/2013 z dne 22. 11. 2013 - razlastitev malih delni?arjev 21. Zakon o ban?ništvu - ZBan-2, Ur. l. RS, št. 25/2015 z dne 13. 4. 2015 F. ZAKON O UKREPIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KREPITEV STABILNOSTI BANK obsega: 1. Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank - ZUKSB, Ur. l. RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012 1. U R E D B A o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, Ur. l.RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013 2. Klasifikacija zunaj bilan?nih postavk (potencialnih terjatev), Ur. l. RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013 3. Metodologija za ocenjevanje realne dolgoro?ne ekonomske vrednosti terjatev oziroma potencialnih terjatev, Ur. l. RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013 4. Merila za dolo?itev višine letne provizije glede na ro?nost poroštvene pogodbe, Ur. l. RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013 9 Uredbi, ki sta prenehali veljati: 1. U R E D B A o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, Ur. l. RS, št. 51/2013 z dne 14. 6. 2013 2. Priloga 2: Metodologija za ocenjevanje realne dolgoro?ne ekonomske vrednosti kreditnih terjatev 3. U R E D B A o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, Ur. l. RS, št. 22/2013 z dne 15. 3. 2013 G. ZAKON O ZAVAROVALNICAH, ZAKON O ZAKON O ZAVAROVALNIŠTVU in ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU ZAVAROVALNIC obsegata: 1. Zakon o zavarovalnicah, Ur. l. RS, št. 64/1994 z dne 14. 10. 1994, 2. P O P R A V E K zakona o zavarovalnicah, Ur. l. RS, št. 35/1995 z dne 23. 6. 1995, 3. Zakona o zavarovalništvu - ZZavar, Ur. l. RS, št. 13/2000 z dne 17. 2. 2000, 4. Odlo?ba o razveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, Ur. l. RS, št. 40/01, 5. Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - ZLPZ-1, Ur. l. RS, št. 44/2002 z dne 21. 5. 2002, 6. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - ZLPZ-1A ?, 7. Zakon o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic - ZLPNKZ?. H. ZAKON O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLA?ILNI PROMET IN INFORMIRANJE (UNI?ENJE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA - SDK, glej III. Del), ZAKON O DAV?NEM POSTOPKU in ZAKON O PLA?ILNEM PROMETU obsegajo: 1. Zakon o agenciji Republike Slovenije za pla?ilni promet, nadziranje in informiranje, Ur. l. RS, št. 48/1994 z dne 5. 8. 1994 2. Odlo?ba US RS, Ur. l. RS, št. 18/1995 z dne 24. 3. 1995 10 3. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Agenciji Republike Slovenije za pla?ilni promet, nadziranje in informiranje, Ur. l. RS, št. 58/1995 z dne 13. 10. 1995 4. Zakon o dav?nem postopku - ZDavP, Ur. l. RS, št. 18/1996 z dne 2. 4. 1996 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dav?nem postopku - ZDavP-A, Ur. l. RS, št. 87/1997 z dne 29. 12. 1997 6. Zakon o pla?ilnem prometu - ZPlaP, Ur. l. RS, št. 30/2002 z dne 5. 4. 2002 7. Zakon o ukinitvi Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij - ZUARLPP, Ur. l. RS, št. 80/2004 z dne 23. 7. 2004 I. ZAKON O SLOVENSKEM ODŠKODNINSKEM SKLADU IN ZAKON O PREOBLIKOVANJU KAPITALSKE DRUŽBE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA obsegata: 1. Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, Ur. l. RS, št. 48/1994 z dne 5. 8. 1994 3. Zakon o dopolnitvi Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu - ZSOS-B, Ur. l. RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011 4. Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu - ZSOS-UPB2, Ur. l. RS, št. 21/2011 z dne 21. 3. 2011 5. Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe, Ur. l. RS, št. 79/2010 z dne 8. 10. 2010 6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe - ZPKDPIZ-A, Ur. l. RS, št. 26/2011 z dne 8. 4. 2011 7. Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/najvecje-druzbe/kapitalska-druzbapokojninskega-in-invalidskega-zavarovanja 8. Prodaja kapitalskih naložb, http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/prodaja-kapitalskih-nalozb 11 9. Osebna izkaznica, http://www.sdh.si/sl-si/o-druzbi/osebna-izkaznica J. ZAKON O UPRAVLJANJU KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE obsega: 1. Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije - ZUKN, Ur. l. RS, št. 38/2010 z dne 14. 5. 2010 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije - ZUKN-A, Ur. l. RS, št. 18/2011 z dne 15. 3. 2011 3. Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije - ZUKN-B, Ur. l. RS, št. 77/2011 z dne 3. 10. 2011 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije - ZUKN-C, Ur. l. RS, št. 22/2012 z dne 23. 3. 2012 K. ZAKON O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH in ZAKON O JAVNIH SKLADIH obsegata: 1. Zakon o gospodarskih javnih službah, Ur. l. RS, št. 32/1993 z dne 17. 6. 1993 2. Zakon o javnih skladih - ZJS, Ur. l. RS, št. 22/2000 z dne 10. 3. 2000 L. ZAKON O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU obsega: 1. Zakon o Slovenskem državnem holdingu - ZSDH, Ur. l. RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holding - ZSDH-A, Ur. l. RS, št. 39/2013 z dne 6. 5. 2013 3. Zakon o Slovenskem državnem holdingu - ZSDH-1, Ur. l. RS, št. 25/2014 z dne 11. 4. 2014 12 M. ZAKON O DENACIONALIZACIJI in ZAKON O ZA?ASNI PREPOVEDI SE?NJE GOZDOV V DRUŽBENI LASTNINI IN ZA?ASNI PREPOVEDI PROMETA Z NEPREMI?NINAMI V DRUŽBENI LASTI obsegata: 1. Zakon o denacionalizaciji, Ur. l. RS, št. 27/1991 z dne 29. 11. 1991 2. Odlo?ba o razveljavitvi 92. ?lena Zakona o denacionalizaciji, Ur. l. RS, št. 56/92 z dne 27. 11. 1992 3. Odlo?ba o razveljavitvi nekaterih dolo?b Zakona o denacionalizaciji in ugotovitvi, da 14. ?len ni v neskladju z ustavo, Ur. l. RS, št. 13/93 z dne 12. 3. 1993 4. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o denacionalizaciji, Ur. l. RS, št. 31/93 z dne 11. 6. 1993 5. Zakon o za?asni prepovedi se?nje v gozdovih v družbeni lastnini in za?asni prepovedi prometa z nepremi?ninami v družbeni lastnini, Ur. l. RS, št. 26/90 z dne 6. 7. 1990 6. Zakon o dopolnitvah zakona o za?asni prepovedi se?nje v gozdovih v družbeni lastnini in za?asni prepovedi prometa z nepremi?ninami v družbeni lastnini, Ur. l. RS, št. 43/90 z dne 28. 11. 1990 7. Zakon o spremembi zakona o za?asni prepovedi se?nje v gozdovih v družbeni lastnini in za?asni prepovedi prometa z nepremi?ninami v družbeni lastnini, Ur. l. RS, št. 2/91-I z dne 28. 6. 1991 N. ZAKON O ZADRUGAH in ZAKON O ZDRUŽEVANJU KMETOV obsegata: 1. Zakon o združevanju kmetov, Ur. l. SRS, št. 1/79 in 1/86, prenehal veljati 2. Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o združevanju kmetov, Ur. l. RS, št. 14/90 3. Zakon o zadrugah – Zzad, Ur. l. RS, št. 13/92 z dne 20. 3. 1992 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah - ZZad-A, Ur. l. RS, št. 7/93 z dne 4. 2. 1993 5. Obvezna razlaga 67. ?lena zakona o zadrugah, Ur. l. RS, št. 22/1994 z dne 28. 4. 1994 6. Obvezna razlaga seznama podjetij iz 57. ?lena zakona o zadrugah – 4. to?ka B razdelka “Vinske kleti” - ORSPZZad, Ur. l. RS, št. 35/1996 z dne 5. 7. 1996 13 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah - ZZad-B, Ur. l. RS, št. 41/2007 z dne 11. 5. 2007 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah - ZZad-C, Ur. l. RS, št. 87/2009 z dne 2. 11. 2009 9. Zakon o zadrugah - ZZad-UPB2, Ur. l. RS, št. 97/2009 z dne 30. 11. 2009 O. ZAKON O AGRARNIH SKUPNOSTIH obsega: 1. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Ur. l. RS, št. 5/1994 z dne 4. 2. 1994 2. Zakon o spremembah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Ur. l. RS, št. 38/1994 z dne 30. 6. 1994, 3. Zakon o spremembi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-B, Ur. l. RS, št. 69/1995 z dne 1. 12. 1995 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-C, Ur. l. RS, št. 22/1997 z dne 18. 4. 1997 5. Zakon o spremembi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-D, Ur. l. RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999 6. Zakon o dopolnitvi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-E, Ur. l. RS, št. 72/2000 z dne 11. 8. 2000 7. Zakon o dopolnitvi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-F, Ur. l. RS, št. 87/2011 z dne 2. 11. 2011 8. ZUUJFO, Ur. l. RS, št. 14/2015 z dne 28. 2. 2015 9. Zakon o agrarnih skupnostih - ZAgrS, Ur. l. RS, št. 74/2015 z dne 2. 10. 2015 P. ZAKON O SKLADU KMETIJSKIH ZEMJLIŠ? IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE in ZAKON O GOZDOVIH obsegata: 1. Zakon o Skladu kmetijskih zemljiš? in gozdov Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 10/1993 z dne 24. 2. 1993 14 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljiš? in gozdov Republike Slovenije - ZSKS-A, Ur. l. RS, št. 1/1996 z dne 12. 1. 1996 3. Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljiš? in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ-A, Ur. l. RS, št. 23/1996 z dne 29. 4. 1996 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljiš? in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ-B, Ur. l. RS, št. 8/2010 z dne 5. 2. 2010, 5. Zakon o Skladu kmetijskih zemljiš? in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ-UPB2, Ur. l. RS, št. 19/2010 z dne 12. 3. 2010 6. Zakon o gozdovih, Ur. l. RS, št. 30/1993 z dne 10. 6. 1993 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih - ZG-B, Ur. l. RS, št. 110/2007 z dne 3. 12. 2007 8. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih - ZG-C, Ur. l. RS, št. 106/2010 z dne 27. 12. 2010 9. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih - ZG-D, Ur. l. RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih - ZG-E, Ur. l. RS, št. 17/2014 z dne 7. 3. 2014 11. Zakon o spremembah Zakona o gozdovih - ZG-F, Ur. l. RS, št. 24/2015 z dne 10. 4. 2015 12. Zakon o ohranjanju narave - ZON, Ur. l. RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999 s PRILOGO: Seznam naravnih znamenitosti, redkosti oziroma prirodnih znamenitosti, ki so v celoti, ali katerih deli so v družbeni lastnini v sredstvih podjetij ali drugih pravnih oseb in preidejo v last države Q. ZAKON O FINAN?NEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU IN DRUGI LASTNIŠKI ZAKONI obsegajo: 1. Zakon o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-A, Ur. l. RS, št. 40/09 z dne 29. 5. 2009 15 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-B, Ur. l. RS, št. 59/09 z dne 30. 7. 2009 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-C (Uradni list RS, št. 52/10 z dne 30. 6. 2010 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-D, Ur. l. RS, št. 26/11 z dne 8. 4. 2011 6. Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb – ZPUOOD, Ur. l. RS, št. 87/11 z dne 2. 11. 2011 7. Odlo?ba o razveljavitvi 34. ?lena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na predpis iz 2. to?ke prvega odstavka 114. ?lena Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v ste?ajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Odlo?ba o razveljavitvi sklepa Višjega sodiš?a v Kopru in sklepa Okrožnega sodiš?a v Novi Gorici ter sklepa Okrožnega sodiš?a v Novi Gorici, Ur. l. RS, št. 23/12 z dne 26. 3. 2012 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-E, Ur. l. RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013 9. Zakon o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – uradno pre?iš?eno besedilo – UPB7-ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-F, Ur. l. RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013 11. Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-F (Ur. l. RS, št. 10/15 z dne 16. 2. 2015 12. Zakon o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – uradno pre?iš?eno besedilo – UPB8-ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 13/14 z dne 17. 2. 2014 16 132014 16 13. Popravek Zakona o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – uradno pre?iš?eno besedilo – UPB8-ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 10/15 z dne 16. 2. 2015 14. Obligacijski zakonik – OZ, Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04 – UROZ195, 28/06 – odlo?ba US, 29/07 – odlo?ba US in 40/07 – OZ-A 15. Zakon o dedovanju – ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odlo?ba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odlo?ba US, 67/01, 83/01 – OZ 16. Zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/06, 60/06 – popravek 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI 17. Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno pre?iš?eno besedilo in 67/07 – ZS-G 18. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP, Ur. l. RS, št. 2/07 – uradno pre?iš?eno besedilo in 67/07 – ZTFI 19. Zakon o sodnem registru – ZSReg, Ur. l. RS, št. 54/07 – uradno pre?iš?eno besedilo 20. Zakon o zemljiški knjigi - ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03 R. ZDRAVSTVENA IN POKOJNINSKA ZAKONODAJA obsegata: 1. Zakone zdravstvenega podro?ja; II. Steber zdravstvenega zavarovanja in poizkus odvzema družbenega lastništva v zdravstvu, koncesionarstvo na ra?un državnih sredstev,.. 2. Zakone invalidsko pokojninskega podro?ja vsebuje tudi osebne zasebne zavarovalnice in zavarovanja,... S. ZAPOREDNI DOKUMENTI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE 1. Nacionalni reformni program - NRP, ve? zaporednih dokumentov z istim imenom 2. Program stabilnosti - PS (Pakt stabilnosti), ve? zaporednih dokumentov z istim imenom 3. Socialni sporazum 2015/2016 – SP, ve? zaporednih dokumentov z istim imenom 4. Klasifikacija naložb slovenskega državnega holding, št. 47600-2/2013/10, dne 6.2.2013, a. Strateške naložbe b. Pomembne naložbe c. Portfeljske naložbe 17 5. Zadeva: Gradivo na temo privatizacija - zadeva, št. 001-268/2014/2, dne 10.10.2014 6. Strategije: a. Strategija upravljanja kapitalskih naložb, dokument vlade RS – 2015 b. Strategija slovenskega ban?nega sektorja, dokument vlade RS – 2015 c. Strategija za sektor zavarovalništva, dokument vlade RS – 2015 Vse navedene listine - dokumenti vsebujejo dogovore in taktiko odprodaje državne - družbene lastnine in so javnosti še manj poznani in dostopni kot Zakoni. V ozadju teh listin so ustni dogovori kaj in komu bo kaj prodano kot ukradeno blago. II. Del: A. ZAKON O DRUŽBENEM KAPITALU obsega: 1. Zakon o družbenem kapitalu, Ur. l. SFRJ, št. 84/89 B. ZAKON O ZDRUŽENEM DELU obsega: 1. Zakon o združenem delu, Ur. l. SFRJ, št. 53/76, 63/79, popr., 57/83, 85/87, 6/88 - popr., 11/88, 19/88 – popr., 38/88 – popr., 77/88 – ZPod, 40/89, 40/89, 60/89 - ZTPDR in Ur. l. RS, št. 37/90 C. ZAKON O PODJETJIH obsega (glej skupaj z I. del poglavje A): 1. Zakon o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 77/88 z dne 31. 12. 1988 2. Popravek zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 40/89 z dne 7. 7. 1989 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 40/89 z dne 7. 7. 1989 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 46/90 z dne 10. 8. 1990 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 61/90 z dne 19. 10. 1990 ki mu sledi Zakon o gospodarskih družbah – ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 z dne 10. 6. 1993. 18 D. LASTNINSKI ZAKONI SFRJ vzeti po ZAKONU O DENACIONALIZACIJI obsegajo: 1. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, Ur. l. DFJ, št. 64/45, Ur. l. FLRJ, št. 24/46, 101/47, 105/48, 21/56, 55/57, 10/65 2. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, Ur. l. SNOS in NVS, št. 62/45, Ur. l. LRS, št. 30/46, 10/48, 17/58, 17/59, 18/61, 22/65 3. Zakon o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in vini?arji, Ur. l. SNOS in NVS, št. 62/45 4. Zakon o odpravi vini?arskih in podobnih razmerij, Ur. l. LRS, št. 22/53 in 43/57 5. Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, Ur. l. FLRJ, št. 22/53 6. Zakon o agrarnih skupnostih, Ur. l. LRS, št. 52/47 7. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti, Ur. l. SRS, št. 7/65- pre?iš?eno besedilo 8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, Ur. l. FLRJ, št. 98/46, 35/48 9. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljiš?, Ur. l. FLRJ, št. 52/58 10. Zakon o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo fizkulturnih društev v Sloveniji, Ur. l. SNOS in NVS, št. 48/45 11. Zakon o odpravi zakona o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo, fizkulturnih društev Slovenije ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom, Ur. l. LRS, št. 10/48 12. Temeljni zakon o razlastitvi, Ur. l. FLRJ, št. 28/47 13. Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, Ur. l. DFJ, št. 26/45 14. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, Ur. l. FLRJ, št. 56/46, 74/46 15. Zakon o zaš?iti in upravljanju narodnega imetja, Ur. l. DFJ, št. 36/45 16. Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države, Ur. l. FLRJ, št. 86/46 17. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, Ur. l. DFJ, št. 66/45 in Ur. l. FLRJ, št. 59/46 19 18. Zakon o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije, Ur. l. DFJ, št. 40/45 19. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, Ur. l. FLRJ, št. 61/46, 74/46 20. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, Ur. l. DFJ, št. 2/45 21. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, Ur. l. FLRJ, št. 63/46, 74/46 22. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomaga?i, Ur. l. FLRJ, št. 64/46 23. Zakon o odvzemanju državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se no?ejo vrniti v domovino, pripadnikov vojnih formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo, Ur. l. DFJ, št. 64/45 in Ur. l. FLRJ, št. 86/46 24. Zakon o kaznovanju zlo?inov in prestopkov zoper slovensko narodno ?ast, Ur. l. SNOS in NVS, št. 7/45 25. Zakon o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega (plemenskega) in verskega sovraštva in razprtij, Ur. l. DFJ, št. 36/45 26. Kazenski zakonik, Ur. l. FLRJ, št. 13/51 27. Uredba o arondaciji zemljiš? kmetijskih posestev, Ur. l. FLRJ, št. 99/46 28. Uredba o premoženjskih razmerjih in o reorganizaciji kme?kih delovnih, zadrug, Ur. l. FLRJ, št. 14/53 29. Temeljni zakon o izkoriš?anju kmetijskega zemljiš?a, Ur. l. FLRJ, št. 43/59 in 53/62 ter Ur. l. SFRJ, št. 10/65, 25/65 - pre?iš?eno besedilo, 12/67 in 14/70 III. Del: A. USTAVE, USTAVNI ZAKONI, MEDNARODNE POGODBE in druge listne obsegajo: - Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, 29. oktober 1918 - Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. december 1918 - Kraljevina Jugoslavija, 3. oktober: 1929 - Druga svetovna vojna: 20 25. marca 1941 s podpisom pogodbe na Dunaju Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu. 27. marca po demonstracijah v Beogradu prevzame oblast skupina oficirjev jugoslovanske vojske in prekli?e podpis pakta. 6. aprila Tretji rajh z letalskim napadom na Beograd za?ne vojno proti Jugoslaviji, ki 17. aprila kapitulira. Državno ozemlje je razdeljeno med Nem?ijo, Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo ter marionetni državi Neodvisno državo Hrvaško (razglašena 10. aprila) in ?rno goro. Na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu je 29. novembra 1943 povojna država zasnovana kot federacija petih narodov (Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in ?rnogorcev) in šestih federalnih enot (Srbija, Hrvaška, Slovenija, Makedonija, ?rna gora ter Bosna in Hercegovina), ob tem ?asu tudi Sandžak kot sedma federalna enota. 1/1. Demokrati?na federativna Jugoslavija (DFJ) Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime Demokrati?na federativna Jugoslavija (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s sporazumom Tito-Šubaši?, podpisanem na Visu 16. junija 1944, ljudstvo Jugoslavije na referendumu izreklo, v kakšni državni ureditvi želi živeti. 1/2. Federativna Narodna Republika Jugoslavija (FRNJ) 29.11.1945-? 1/2. Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) -? Na volitvah v ustavodajno skupš?ino 11. novembra 1945, kjer meš?anske stranke dejansko niso sodelovale, je prepri?ljivo zmagala Ljudska fronta, katere nosilec je bil Josip Broz Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupš?ina razglasila republiko in spremenila ime države v Federativna ljudska republika Jugoslavija. 1/4. Socialisti?na federativna republika Jugoslavija (SFRJ) Z novo ustavo je bila 7. aprila 1963 država preimenovana v Socialisti?no federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). To ime je obdržala do dokon?nega razpada leta 1992. Do svoje smrti leta 1980 Jugoslavijo vodi Tito, po njegovi smrti pa Predsedstvo SFRJ. 1/4. Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je bila razglašena 27. aprila 1992 kot samozvana edina naslednica SFRJ. S sprejetjem nove ustave 4. februarja 2003 se je ZRJ preoblikovala v ohlapnejšo konfederacijo dveh državnih enot in privzela novo ime, Državna skupnost Srbije in ?rne gore. 1. Ustava FNRJ*, 1946 in Ustava FLRJ*, 31.01.1946 2. Ustavni zakon, 1953 3. Ustava SFRJ, 7. april 1963 4. Ustava SRS in SFRJ, 1974 21 5. Ustavni amandmaji IX do LXXXIX in XC k USTAVI SOCIALISTI?NE REPUBLIKE SLOVENIJE, Ur. l. SRS, št. 32/1989 6. Ustavni amandmaji XCI do XCV k Ustavi Socialisti?ne Republike Slovenije 1974, Ur. l. RS, št. 8/90 7. Ustavni amandmaji XCVI, XCVII, XCVIII k Ustavi Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 35/90 8. Ustavni amandma XCIX k Ustavi Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 7/91 9. Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991 z dne 28. 12. 1991 *Med letom 1945 in 1946 do leta 1963 razli?ni viri razli?no imenujejo Jugoslavijo in to enkrat; Federativna Narodna republika Jugoslavija in drugi? Federativna Ljudska Republika Jugoslavija kot obstajajo dvojne listine istih ustav za obemi imeni NARODNA in LJUDSKA. Obrazlaga je, da so Slovenci državo imenovali Federativna Ljudska Republika Jugoslavija, srbo-hrvaško jezikovno podro?je pa je isto državo imenovalo Federativna Narodna Republika Jugoslavija. B. POMEMBNE LISTINE SPREJETE ALI VELJAVNE V PROCESU OSAMOSVAJANJA REPUBLIKE SLOVENIJE IN PO TER POGLED PREKO PLOTU (27. september 1989 – 31. december 1991) http://www.svz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/osamosvojitveni_akti_republike_slovenije/, 10. Deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, Ur. l. RS, št. 45/1990 11. TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE in AMANDMA C, Ur. l. RS, št. 1/1991 12. Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991 z dne 28. 12. 1991 Ustavni zakon o spremembi 68. ?lena Ustave RS, Ur. l. RS, št. 42/97 Ustavni zakon o spremembah 3. ?lena in 68. ?lena Ustave RS, Ur. l. RS, št. 24/2003 Ustavni zakon o spremembah 121. ?lena Ustave RS, Ur. l. RS, št. 68/2006 13. USTAVNI

ZAKON ZA IZVEDBO TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, Ur. l. RS, št. 1/1991 14. Glasovanje Državnega zbora RS na 39. seji z dne 21.06.2013 o sprejetju Predloga sklepa o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Slovenske odškodninske 22 družbe, d. d., Modre zavarovalnice, d. d., DSU, družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d. d. 15. O D L O K o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, Ur. l. RS, št. 53/2015 z dne 17. 7. 2015, poglavje 3.3 Pove?anje u?inkovitosti razpolaganja z naložbami 16. Splošna deklaracija ?lovekovih pravic, ki jo je sprejela generalna skupš?ina OZN, 10. decembra 1948 17. Konvencijo o varstvu ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in Rim, 4.XI.1950 z Dodatnim protokolom h Konvenciji o varstvu ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in Pariz, 20.III.1952 18. Mednarodni pakt o državljanskih in politi?nih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupš?ina Združenih narodov 16. decembra 1966 z resolucijo št. 2200 A (XXI). Veljati je za?el 23. marca 1976 v skladu s 49. ?lenom

19. LISTINA EVROPSKE UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH, 2010/C 83/02, 20. Iniciativa Ustavnom sudu se ovim podnosi INICIJATIVA ZA OCENU USTAVNOSTI - Zakona o privatizaciji ("Službeni glasnik Republike Srbije 38/2001, 18/2003, 45/2005, 123/2007, i 30/2010) i - Zakona o vra?anju oduzete imovine i obešte?enju, („Službeni glasnik Republike Srbije“, br. 72/201) C. DRUGE POMEMBNE LISTINE O DRUŽBENI LASTNINI KOT OBLIKI ZASEBNE LASTNINE (npr. 414. ?len Ustave SRS, 1974): 1. SKLEP o vpla?ilu dela sredstev solidarnosti na ra?un sredstev solidarnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 10/1991 z dne 26. 8. 1991 2. SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na obmo?ju Krajevne skupnosti Železne dveri, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 3. SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Zg. Ložnica, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 4. SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka Škofja Loka, Uradni list RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 23 5. U-I 133/93, Odlo?ba o razveljavitvi tretjega odstavka 51. ?lena in o ugotovitvi, da dolo?be 48. a, 48. b in 48. c ?lena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij niso v neskladju z ustavo, Ur. l. RS, št. 32/1994 z dne 10. 6. 1994 Tretji odstavek 51. ?lena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93), uzakonjen z 29. ?lenom zakona o spremembah in dopolnitvah tega zakona (Uradni list RS, št. 31/93), se razveljavi z u?inki po prvem in drugem odstavku 414. ?lena ustave iz leta 1974. Str. 7…..

S transformiranjem organizacij združenega dela v podjetja kot kapitalske družbe so se oblikovale delniške oziroma družbeniške skupš?ine, v katerih so družbeni kapital zastopali delegati delavcev, izvoljeni po splošnih internih aktih. Delegatski princip, ki je veljal po zakonu o združenem delu, je bil s tem odpravljen, predstavniki družbenega kapitala pa naj bi do izvedbe lastninjenja zastopali interese družbenega kapitala, torej ohranjanje njegove vrednosti, in s tem posredno varovali interese bodo?ih lastnikov. Predstavniki družbenega kapitala in menedžerji so bili s kapitalom, ki jim je bil zaupan, in z družbenimi sredstvi dolžni ravnati gospodarno ne glede na to, da je v prehodnem obdobju spreminjanja ekonomskega sistema v Republiki Sloveniji na tem podro?ju nastala dolo?ena pravna praznina. 6. USTAVNO SODIŠ?E REPUBLIKE SLOVENIJE SAMS Številka: Su-158/05- Datum: 30/10-2007 PROBLEMI OPUSTITVE ZAKONODAJALCA V USTAVNO SODNI PRESOJI Str. 10; 3. OPUSTITEV ZAKONODAJALCA KOT PREDMET PRESOJE USTAVNEGA SODIŠ?A 3.1. Vloga pred Ustavnim sodiš?em. Kateri subjekti so lahko vlagatelji pred Ustavnim sodiš?em v vaši državi? Ali lahko vsi sprožijo vprašanje opustitve zakonodajalca? Vsi vlagatelji v postopku ustavno sodne presoje predpisa (presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil) lahko sprožijo vprašanje (proti)ustavnosti pravne praznine oziroma opustitve zakonodajalca: Navedene listine govorijo, da so se še po osamosvojitvi izvajali razli?ni referendumi za samoprispevke državljanov in da je Ustavno sodiš?e Republike Slovenije še leta 1994 razsojalo po ustavi iz leta 1974, saj je Republika Slovenija prenesla ob osamosvojitvi v svoj pravni red zakonodajo SFRJ in s tem tudi ustavo SFRJ in SRS, kar je razvidno iz osamosvojitvenih aktov.

24 UNI?ENJE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA - SDK Služba družbenega knjigovodstva - SDK Državni okvir FLRJ, SFRJ in RS Datum nastanka 1959 Datum ukinitve 1994 (v Republiki Sloveniji) Status organa sprva organ v sestavi Narodne banke Jugoslavije (do 1965), potem samostojna ustanova, sedež Beograd Temeljne naloge: finan?ni nadzor, ra?unovodski nadzor Naslednik je Agencija RS za pla?ilni promet, nadziranje in informiranje V ?asu novo nastale Republike Slovenije se je leta 1994 preimenovala v Agencijo RS za pla?ilni promet, nadziranje in informiranje. Ta agencija je sprva v celoti prevzela naloge SDK-ja, a že kmalu je bilo ustanovljeno Ra?unsko sodiš?e Republike Slovenije, ki je prevzelo nadzor nad poslovanjem javnega sektorja. U?inkovitost Agencije Republike Slovenije za pla?ilni promet, nadziranje in informiranje ni bila primerljiva z SDK-jem, saj ni bila ustanovljena finan?na policija, niti niso bili izdelani pravni predpisi za vprašanja, kot so kdo, zakaj, kje in kako sme in mora delati s kapitalom. Leta 1996 je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Dav?no upravo Republike Slovenije (DURS). Naloge, ki jih je poprej opravljal SDK, so bile nato razpršene med Agencijo za pla?ilni promet, Ra?unsko sodiš?e in Agencijo za revidiranje, glede dav?nega nadzora nad pravnimi osebami pa na DURS (Wikipedia). ENE IZMED POMEMBNEJŠIH LISTIN CIVILNE DRUŽBE ki nasprotujejo enostranski odtujitvi in preprodaji družbene lastnine po osamosvojitvi: Rožniška deklaracija 2008 Ustava države Slovenije 29.11.2014 (Gibanje za novo ustavo - ZNU 50 in ve?) Peticija Prepre?ite razprodajo! (do januarja 2016, 15.189 podpisnikov) PETICIJA za odvzem premoženja nezakonitega izvora in Zakona o lustraciji (2013, 4.939 podpisnikov) Dopis predsedniku evropskega parlamenta g. Martinu Schulzu, št. peticije 2648/2013 POBUDA ZA ZA?ETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI OZIROMA ZAKONITOSTI, Vlagatelj: Skupina državljanov, 2016 Ustavna zahteva – 2016, Slovenski razvojni svet, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – ZSSS, Neodvisni Sindikati Slovenije – NSS in … Ukradeno blago! 2016 25 IZ

POBUDE ZA ZA?ETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI OZIROMA ZAKONITOSTI (Vlagatelj: Skupina državljanov 2016) Enostranska razlastitev družbene lastnine, njeno podržavljenje in njena odprodaja, oziroma odtujitev ni samo spodbujanje k nasilju temve? je izvajanje nasilja s strani Vlade RS in DZ RS nad državljani v smislu enostranske razlastitve na osnovi sprejetih predpisov s strani DZ RS na predlog vlade RS in je prepovedano po Ustavi RS in navedenih mednarodnih predpisih. Državljani, ki ne bi teh neustavnih predpisov upoštevali so lahko podvrženi kazenskemu pregonu ali pa so ob premoženje v delu družbene lastnine, ki je odtujena in podržavljena ali preprodana. Tako je enostranska in nasilna razlastitev povzro?ila, da so dolo?eni državljani in tujci zaradi politi?nih zvez ali drugih prikritih na?inov lahko prišli prednostno do lastnine iz naslova družbene lastnine, ostali državljani pa ne in se je v državi oblikovala dvo razredna družba, ki je Ustava RS ne pozna in ne dovoljuje razreda lastnikov in priviligirancev ter razred brez lastnine in privilegijev. Tako se vzpostavlja med samimi državljani in tujci lastniško in ekonomsko medsebojno sovraštvo iz razloga, ko imajo eni vse, drugi malo ali ni?. Tako to neustavno stanje ustvarja pogoje za med razredne konflikte. Dolo?eni državljani so tako lahko pridobivali kredite državnih bank, drugi ne, dolo?enim državljanom so se krediti odpisovali, drugim ne, kot je razvidno iz zapisnika 28.redne seje Nadzornega sveta Nove KBM z dne 23. december 2010 (priložen zapisnik). Vlada RS in DZ RS osebno zasebno lastnino vklju?ujo? propadle podeljene ter ne odpla?ane in odpisane kredite posameznikov in njihove osebne zasebne lastnine rešujeta preko Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, Ur. l. RS, št. 105/2012 ali druga?e, kot so npr. Zakon o finan?nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007 in drugi premnogi podobni zakoni katerih prikriti namen je možnost osebnega okoriš?anja posameznikov iz naslova skupnega premoženja - lastnine in z denarjem vseh nas davko pla?evalcev po reku “Vse to bo narod pozlatil”. Posledi?no se zaradi samovoljne in neustrezne gospodarsko lastninske odlo?itve Vlade RS in DZ RS izkazuje stanje v stalni veliki brezposelnosti, ki zanaša 13.1% ali 120.000 oseb leta 2014 (oktober 2015, 11,7%), stopnji tveganja revš?ine 14,5 % ali 290.000 oseb, v stopnji tveganja socialne izklju?enosti 20,4 % ali 410.000 oseb v letu 2014 po podatkih Statisti?nega urada RS 2015 (priloga). Povpre?na mese?na neto pla?a znašala 1.005,64 EUR za leto 2014 in povpre?na pokojnina po podatkih ZPIZ za leto 2013 znaša nekaj ve? kot 560 evrov (gradivo priloženo) in izkazuje prenizek standard ve?ine zaposlenih in upokojencev, saj znaša mese?ni prag tveganja revš?ine za eno ?lansko gospodinjstvo ali mese?ni neto dohodek 596 EUR, za dvo?lansko gospodinjstvo brez otrok pa 893 EUR na mesec za leto 2014. Država da iz svojega prora?una najve?ji izdatek za socialno zaš?ito v višini 18,0 % BDP po podatkih Statisti?nega urada RS 2015 (gradivo priloženo) in kljub temu obstajata socialna ogroženost in la?ni otroci (Val 202, 01. 12. 2015 Revš?ina družin se poglablja, O ISKRICI NEDELJSKEGA, ?lanka priložena) kot se dogaja nenehno padanje ekonomsko delovnih pravic, pravic v zdravstvu, šolstvu in na socialnem podro?ju državljanov na osnovi reform, ki se izvajajo zaradi ne odgovornosti Vlade RS in DZ RS, ne pa zaradi ne odgovornosti državljanov. Bruto zunanji dolg je od leta 1995 s 3.737 milijard € do konca leta 2015 narastel na 44.818 milijard €, od tega obveznost države z 0,471 milijarde € na 23,044 milijard €. 26 Dolg državnega prora?una znaša 25, 633 milijard €, od tega 15, 606 milijard € doma in 10, 027 milijard € v tujini, neto zunanji dolg je: 11,256 milijarde € javni in javno garantirani dolg: 29,094 milijarde € in predstavlja 80,8 % BDP, ki znaša 37,303 milijard €, po podatkih Statisti?nega urada RS 2015 in Banke Slovenije, bilten, December 2015, Leto 24, štev.: 12 (priloženo). Po uradnih podatkih Policije je v porastu kriminal, ki je posledica gospodarske krize, nizkega standarda in brezposelnosti; Nasilni kriminal v zadnjem desetletju, 28.9.2914 (?lanek priložen). ?e k temu kriminalu izpostavimo tako imenovane milijardne tajkunske zgodbe in dodamo odliv kapitala v tujino in tako imenovane dav?ne oaze postane slika stanja dogajanja jasnejša in razumljivejša (magnetogram posveta »KAKO VRNITI DENAR, KI JE BIL IZ SLOVENIJE ODNESEN V TUJINO«, ki je potekal 14. marca 2014 v Državnem svetu priložen in Politikis Uredništvo 14. 03. 2014, Študija Sag Harbor Group: Iz Slovenije v dav?ne oaze odteklo prek 52 milijard dolarjev!, RTVSLO/MMC,14. marec 2014, “Ameriški ekonomist: Slovenci ste v dav?ne oaze prenesli 75 milijard. Viceguverner: Pretirano.” in 12.10.2006 Finance 198/2006, Železnikova omara s pozabljenimi spisi na sodiš?u (gradivo in ?lanki priloženi). Številni medijski prispevki prikazujejo materialno, fizi?no in duhovno trpljenje ljudi, ki so se znašli zaradi navedenih dejstev na dnu družbene lestvice in ne vedo kako bodo preživeli. Nedeljski dnevnik, 06.01.2016, Iskrica ?E BI ISKALI SKUPNO ZNA?ILNOST DRUŽINE MALE NIKITE, BI BILA TO LE BOLEZEN, KI JE ZAZNAMOVALA VSE TRI (?lanek priložen). Zaradi katastrofalnega položaja državljanov še posebej mladih se je od leta 2008 do leta 2012 izselilo skoraj 20.000 državljanov, “Delo, sob, 06.10.2012, Slovenci množi?no zapuš?ajo Slovenijo - Beg možganov: v štirih letih se je odselilo 20.298 državljanov, letos 7997.” (?lanek priložen). Tako je do konca leta 2015 množi?no zapustilo državo še deset tiso?e državljanov zaradi preživetja in bi bila dejanska brezposelnost za to številko ve?ja in bi znašala vsaj 20%. Slednje pomeni, da Republika Slovenija ni sposobna dostojno in po sprejetih lastnih Predpisih preživeti niti lastnega naroda. ?e k temu dodamo še strahoviti padec rodnosti od leta 1985, ko je rodnost znašala 26.000 otrok letno in med leti 1991 in 2015 le še v povpre?ju 20.000 otrok letno (Statisti?ni urad RS, Živorojeni otroci, Slovenija, 2010), pomeni to 5.000 otrok manj letno kot leta 1985 in v zadnjih 25 letih samostojnosti, skupaj približno 125.000 otrok manj, spoznamo dejansko stanje v državi. Skrb za prihodnost glede privatizacije naložb RS v tem primeru podjetja Unior iz Zre? in Cinkarne iz Celja izrekata tudi Zreški ob?inski svet z dopisoma Vladi RS, Številka: 9000- 0001/2013-14, Datum: 17.5.2013 in Mestna ob?ina Celje z dopisom Celje, 5.3.2015, št. Zadeve: 020-29/2015 (dopisa priložena). Iz navedenih in drugih podatkov lahko približno zaokrožimo stanje povpre?nega državljana zadnjih 25 let in lahko razumemo nezadovoljstvo in posledi?ne upore in zahteve državljanov, ki si sledijo eden za drugim. Upori in nasprotovanje državljanov se izražajo preko razli?nih javnih manifestacijah in ene izmed jasno izraženih volj državljanov je Peticija Prepre?ite razprodajo!, ki jo je do januarja 2016 podpisalo 15.189 oseb, Ni. ?., Delo.si, STA tor, 14.05.2013, V DZ 5.000 podpisov pod peticijo 27 za zakon o lustraciji in Zahteva za zakon o vrnitvi premoženja nezakonitega izvora, dopis predsedniku evropskega parlamenta g. Martinu Schulzu, št. peticije 2648/2013, datum: 19.3.2015, v protestih kmetov, Delo pon, 12.07.2010, Kmetje: Vlada naj ukrepa v prehrambeni verigi (?lanki in gradivo priloženo), saj je tako imenovana enostranska in nasilna razlastitev in ponovna privatizacija “nekdanje” družbene lastnine prinaša padec samo oskrbe nasploh, še posebej v prehrani iz leta 1985 ko je bila cca 80% danes le še cca 30% in zlom industrije kon?nih izdelkov, ko je bila Socialisti?na Republika Slovenija - SRS po razvitosti na 10. mestu v svetu. Na volitve iz ne zadovoljstva hodi vse manj državljanov, saj jih prepoznava kot farso v kateri so sami ve?inoma izigrani. Iz volilne udeležbe na volitvah v DZ RS je preko primerjave od osamosvojitve do danes jasno razviden hiter trend upadanja: 1992 je bila volilna udeležba 85,60%, 1996 - 73,70%, 2000 - 70,14%, 2004 - 60,65%, 2008 - 63,10%, 2011- 65,60%, 2014: 51,73%, Forum za novo levico, objavljeno na 11 januar 2015, Volitve v Sloveniji – ocena stanja in predlogi za izboljšanje stanja (prispevek priložen). Iz tega lahko zaklju?imo, da je namensko napa?no izvajana tranzicija imela prikrite cilje destabilizacije in uni?enje samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v smislu gospodarske, politi?ne in narodne samobitnosti zapisane v PREAMBULI Ustave Republike Slovenije in je tako izvajan lastninski postopek v celoti proti ustaven v samem duhu in na?elu Ustave Republike Slovenije in njene osamosvojitve. PREAMBULA se glasi: Izhajajo? iz temeljen ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih ?lovekovih pravic in svoboš?in, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodlo?be, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v ve?stoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupš?ina Republike Slovenije Ustavo Republike Slovenije (priložena). Dvomi v samo prodajo državne lastnine so objavljenih tudi v javnih ob?ilih, ki ugotavljajo, da ko lahko druga država in pokojninski skladi v imenu privatizacije kupujejo zase državno - družbeno premoženje sedaj državno premoženje Republike Slovenije, kako se to premoženje prodaja pod ceno že z vnaprejšnimi tihimi dogovori in preko špekuliranja z njo ter kako druge države kot posredni in neposredni kupci š?itijo svojo lastnino, so izraženi pod naslovi (?lanki priloženi): - Mladina, 9. 6. 2015, Tuja analiza: Telekom vreden do 2 milijardi evrov! - Mladina, 11. 4. 2014, Kura, ki nese zlata jajca - Tednik Demokracija, 04.08.2015 , Kronologija privatizacije Telekoma Slovenije - Novice Društva MDS, 16. 09. 2015, Žito oktobra že v rokah hrvaške Podravke Predlagamo, da Ustavno sodiš?e RS ugotovi ne ustavno delovanja Vlade RS in DZ RS saj sta podržavila družbene lastnino ki je bila skupna zasebna oblika lastnike, jo odtujujeta kot svojo “osebno” državno lastnino v korist tretjega na osnovi enostransko in nasilno sprejetih navedenih Zakonov in drugih predpisov. Tako sta kršila 3. ?len, 63. ?len in 69. ?len Ustave RS tako, da sta s svojim delovanjem povzro?ila posledi?no gospodarski zlom, nepotrebno zadolženost države ter ne enakopravno stanje in neupravi?eno gmotno revš?ino in izseljevanje dobršnega dela državljanov RS, napram tistim, ki so si ustvarili gmotno stanje in lastništvo na ra?un družbene lastnine in države, saj sta si prilaš?ala oblast in pravice, ki jima po 3. ?lenu ustave RS, ne 28 pripadajo in kar pomeni, da noben pomembnejši lastninski zakon ali predpis ne bi smel veljati brez pisnega soglasja državljanov to je zakonodajnega referenduma po 90. ?lenu Ustave RS. V skladu s drugim odstavkom 155. ?lena Ustave RS (prepoved povratne veljave pravnih aktov), ki govori: Samo zakon lahko dolo?i, da imajo posamezne njegove dolo?be u?inek nazaj, ?e to zahteva javna korist in ?e se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ustavnemu sodiš?u RS podajamo pobudo, da ob razveljavitvi navedenih zakonov oziroma drugih listin in dokumentov naloži tudi obvezo DZ RS, da sprejeme “Zakon o popravi krivic zaradi odvzema družbene lastnine”, ki so nastale po sprejemu navedenih izpodbijanih predpisov ali njihovih posameznih delov in tako zavaruje zahtevo javne korist. Razlog utemeljujemo na dejstvu, da vlada RS in DZ RS nista uspela dokazati javne koristi in ustvariti obljubljeno blaginjo in napredka, sugerirana kot “Slovenija druga Švica” v vseh 25 letih samostojnosti in sta s kršitvijo Ustave RS 1991 in mednarodnih predpisov z enostranskim odvzemom družbene lastine, njenim podržavljenjem, njenim odtujevanjem s preprodajo pod parolo “Umik države iz lastništva” in “Privatizacija te državne lastnine” v resnici povzro?ila gospodarski zlom z vsemi zgoraj navedenimi posledicami in kar je v popolnem nasprotju od njiju danih obljub ter temu posledi?nimi pri?akovanji družbe.

Svoj ne posredni pravni interes izkazujemo kot lastniki, oziroma so lastniki nasilno in samovoljno odvzete družbene lastnine kot ukradenega blaga, ki temelji po Ustavi SRS 1974, Ustavi RS 1991, 33. ?len in 69. ?len, Splošni deklaraciji ?lovekovih pravic, OZN, 1948, Evropski konvenciji o varstvu ?lovekovih pravic, Rim 1950 z Dodatnim protokolom, Pariz, 1952, USTAVNEM ZAKONU ZA IZVEDBO TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE in Deklaraciji o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope in kot državljani po 3. ?lenu Ustave Republike Slovenije, ki v drugem odstavku govori: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po na?elu delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. Ustavnemu sodiš?u RS podajamo pobudo po številnih letih, od sprejemov navedenih Zakonov in predpisov, šele sedaj. Ves ?as si nismo mogli zamišljati, niti predstavljati, da bomo tako grobo in neustavno prevarani v temeljni - lastniški pravici, v svoboš?inah in posledi?no kakovosti bivanja s strani izvoljenih predstavnikov v najvišje organe državne oblasti Republike Slovenije.

Iz pobude je o?itno, da se je proces razlastninjenja, ob hkratnem zmanjševanju temeljnih ?lovekovih pravic in svoboš?in, dogajal postopno in prikrito. Šele dejansko stanje, kot smo mu pri?a danes in poglobljena analiza vzrokov, ki je pripeljala do njega, omogo?ata ugotovitve zapisane v tej pobudi. Prosimo vas, da v skladu s: ?loveško moralo, Ustavo RS 1991 in mednarodnimi dogovori odlo?ite, da je bil postopek odvzema družbene lastnine, njeno podržavljenje, lastniško preoblikovanje ter nadaljnja preprodaja tretjemu neustavno dejanje in zato za nas državljane neveljaven. 29 PRISPEVEK: Ukradeno blago! Predstavlja seznam podatkov; uradnih in neuradnih listin ter gradiv o lastniških razmerjih na podro?ju Republike Slovenije služi za lažjo razumevanje in nadaljnjo prou?evanje dogajanj z lastnino in lastniškimi razmerji na ozemlju Republike Slovenije in Jugoslavije - SFRJ od leta 1945 do leta 2015. Zraven navedenega omogo?a površinski vpogled v nastanek in razpad države južnih Slovanov imenovane Jugoslavija od leta 1918 do leta 2015. Beseda Jugoslavija je izpeljanka dveh besed južna slava ali južna Slavija. Ime Slava je ime pra mame - matere Slovanov. SODELAVCI Pri izdelavi prispevka so tako ali druga?e sodelovali: Prof. dr. Gojko Stani?, Jože Kos Grabar ml., Branislav Jokanovi?, Dr. Peter Glavi?, Milan Kruši?, Gorazd Marin?ek, Sonja Lokar, Vladislav Stres, Božan Žabjek in Janez Stergar. VIRI LISTIN IN UGOTOVITEV Pri zbiranju gradiva so se uporabljali viri: - Uradni list RS - Pravno informacijski sistem – PisRS - Poro?evalec SRS in SFRJ - Univezitetna knjižnica Maribor - Statisit?ni urad Republike Slovenije – SuRS - Banka Slovenija - Wikipedija - Osebna arhiva - Ob?ila - Drugi viri Ur. l. RS, PisRS, Republika Slovenija in knjižnice ne omogo?ajo celovitega vpogleda uradnih gradiv (Poro?evalec) in predpisov kot tudi ne Ustav SFRJ in osamosvojitvenih aktov RS pred letom 1991. Povpre?ni osebi ni omogo?en enostaven vpogled v našo pravno zgodovino in nastanek RS kot suverene države in primerjati predpise pred in po osamosvojitvi tako ustvariti pravilno mnenje izven politi?ne propagandne. S tem pa ni omogo?en vpogled v smisel bivanja ter razumevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Predstavljen seznam razli?nih predpisov, ki govorijo o lastnini ni popoln. Spregledana je lahko tudi kašna slovni?na ali tehni?na napaka. Seznam lahko po potrebi dopolnite ali uporabite s predhodno preverbo navedenega. 30 ZAKLJU?EK Kot kaže je SFRJ do leta 1948 lahko odvzemala lastnino in ustvarila skupno lastnino, ki je izvorna in nerazdeljena (nerazdelna) oblika lastnine iz daljne preteklosti - pra skupnosti. Te tako ustvarjene skupne lastnine imenovane družbena pa Vlada RS in Državni zbor RS nista imela pravice odvzeti, saj jima to ni ve? dovoljevalo mednarodno pravo sprejeto po 1948, kot je to v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, 1991. Prav tako so celo po osamosvojitvi bili izpeljani samoprispevki v korist družbene lastnine. Iz navedene lastninske zakonodaje vidimo kako sta Vlada RS in DZ RS (Skupš?ina RS) to po?ela po korakih in po kosih, da sta ustvarila ne obstoje?o državno lastnino, ki po Ustavi RS 1991, ni ustavna kategorija. Nazorno je, da je bil namen podelitve certifikatov, ki so jih bili ljudje primorani vzeti, le lažen poizkus prikritja samovoljnega odvzema lastnine in da so ljudje v zameno za lastnino dobili vrednost v certifikatu, ki so ga prenašali na zasebne posredniške investicijske sklade, kako so podržavljeno lastnino prenašali na od države ustanovljene agencije SOD in KAD (Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja) ali druge pravne osebe, zatem na drugo ali na tretjo od države uzakonjeno pravno osebo za obvladovanje lastništva, kot je npr. AUKN - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, SDH- Slovenski državni holding, DUBT - Družba za upravljanje ban?nih terjatev. Vmes so zmeraj nekaj pre prodali pod izgovorom umika države iz lastništva ali zaradi nekih obljub nekoga nekomu in ob enem prikrito tudi na?rtno uni?ili dobršen del gospodarstva ter posledi?no zaradi njegovih manjših prihodkov zadolžili državo, za pokritje prora?unskega primanjkljaja. Tako, država v nadaljnjem postopku razlaš?a sama sebe, osebno zasebno lastnino malih delni?arjev v korist tujcev namesto, da bi to lastnino varovala in jo vrnila neokrnjeno družbi kot je bilo za?asno podržavljanje tudi nekako zamišljeno. Po 69. ?lenu Ustave RS država ne sme odtujevati ali spreminjati namembnosti premoženja, niti lastnega, ?e to ni v javnem interesu. Oblast ni lastnine podržavila z namenom, da jo zavaruje, temve? s prikritim namenom, da jo kasneje pod izgovorom kot državno lastnino preproda že ?akajo?emu kupcu. Da bi oblast prikrila sled in svojo nezakonito in neustavno delovanje je nenehno spreminjala Zakone, pravila in tudi pojme razumevanja. Tako je npr. samo Zakon o ban?ništvu od leta 2006 do leta 2015 spremenila 16 krat in, da niti ne štejemo prejšnjih ban?nih Zakonov in Zakone o DUBT in še kaj. Celo divjad je po Zakonu o varstvu okolja ozna?ila za državno last in je bila tako odvzela družbi in zna biti v kratkem naprodaj tujcem pod izgovorom umika države iz lastništva in iz naslova reševanja prora?una, saj je zadolženost države eden od temeljnih izgovorov preprodaje lastnine. Družbena lastnina kot osebna lastnina državljanov sta tako predmet in žrtev preigravanj razli?nih politi?nih opcij vodenih iz tujine preko medijske propagande klanovsko “izvoljenih” na volitvah od državljanov RS. Podobni procesi razlaš?anja premoženja v korist tujcev so se in se še dogajajo v vseh državah vzhodnega sistema, hitreje ali po?asneje, v zgoraj opisani ali podobni obliki. Pripravil:


Rastko Plohl


Gruden/December, 2015«


Ste?ajno upraviteljico in ste?ajni senat obveš?amo, da naj takoj in brez odlašanja preda v uporabo lastnine Peko d.d. - v ste?aju, ki je nesporno ljudska, da jo za?nemo odgovorno upravljati in nadgrajevati, saj smo dolžni vse imetje predati našim otrokom boljše in ve?je kot smo ga sami prevzeli v upravljanje od naših staršev. Peko naj bo prelomnica in pozitiven zgled za to, da tudi druga podjetja, ki so v ve?inski ali manjšinski državni lasti, postavimo na zdrave temelje z znanimi odgovornimi lastniki in najboljšimi vodstvi, izbranimi s strani zadružnikov, izbranih po merilih, stroke, morale in programov, ki jih bodo predložili v ?asu poziva za predstavitev, ko bodo še kandidati za prevzem odgovornih funkcij.

Sodiš?e je zavezano delovati v družbeno dobro, v vsakem trenutku smo iniciatorji pobude za vzpostavitev socialnega podjetja -  zadruge Peko Slovenija kooperativa pred katerimikoli strokovnjaki in sodiš?em zagovarjati pripravljen Poslovni na?rt in inovativen poslovni model, da bi odstranili vsako nejasnost in pomislek v zvezi z na?rtom in poslovnim modelom.

V primeru, da bo sodiš?e ravnalo druga?e kot predlagamo, bomo prisiljeni sprožiti ustavni spor in zahtevati za?asno odredbo za ustavitev vseh aktivnosti v zvezi z najemi in morebitno razprodajo našega premoženja, kar ga je sploh ostalo v Peko d.d – v ste?aju do odlo?itve ustavnega sodiš?a oziroma do razrešitve morebitne pritožbe na evropskem sodiš?u za ?lovekove pravice v Strassbourgu. Poleg tega pa bomo uporabili za dosego pravice in za zavarovanje naše-narodove lastnine tudi vsa legitimna sredstva, ?e bi jo organi hoteli odtujiti in jo preprodati doma?im kapitalistom ali celo tujcem, kot so to storili že z drugim narodovim premoženjem, za kar bomo zahtevali revizije.

V vednost, da za nami stoji skoraj tri tiso? državljank in državljanov, davkopla?evalcev in delavcev ter malih delni?arjev,  vam pošiljamo povezavo na peticijo za ponovi zagon Peka.

http://www.pravapeticija.com/zaenimo_vnovi_113_let_delujoe_podjetje_peko_neko_na_paradni

V pri?akovanju vašega delovanja v SKUPNO DOBRO NAŠE CELOTNE SKUPNOSTI, vas lepo pozdravljamo!

V imenu Gibanja OPS in prostovoljcev za ponovni zagon Peka ter delavcev, ki so sodelovali pri pripravi novega poslovnega na?rta za Peko Slovenija kooperativa in davkopla?evalcev, ki so podpisali peticijo za ponovi zagon Peka, Ladislav Troha predsednik Gibanja OPS

 

Priloge: Poslovni na?rt in inovativni poslovni model Peko Slovenija kooperativa

Akcijski na?rt za nov zagon Peka

 

Komentarjev 

 
#6 fun kids board games 20:53 11-08-2022
Hi there! I realize this is sort of off-topic but I had to ask.
Does building a well-established website such as yours require a large
amount of work? I am brand new to operating a blog however I do write in my
diary daily. I'd like to start a blog so I
can share my personal experience and feelings online.

Please let me know if you have any kind of suggestions
or tips for brand new aspiring bloggers. Appreciate it!
Citat
 
 
#5 the fun store 01:21 07-08-2022
Pretty nice post. I just stumbled upon your weblog and wanted to say that I've truly enjoyed browsing your blog posts.
In any case I will be subscribing to your rss feed and I hope you write again soon!
Citat
 
 
#4 fun works modesto 02:59 06-07-2022
Fastidious replies in return of this difficulty with
genuine arguments and explaining everything regarding that.
Citat
 
 
#3 euroopera.org 08:43 02-07-2022
This is a topic that's close to my heart... Many thanks!
Exactly where are your contact details though?
Citat
 
 
#2 fun d 00:52 14-04-2022
I do not even know how I ended up here, but I thought this post
was good. I don't know who you are but certainly you're going to a famous
blogger if you are not already ;) Cheers!
Citat
 
 
#1 SimonSc 17:55 01-04-2016
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
OsveĹľi

OPS TV

ZA OGLED ODDAJ KLIKNITE NA EKRAN TV

Prijava
Anketa
Ali boste tudi tokrat bojkotirali igrico za naivne, FARSO V KATERI JE REZULTAT ZNAN V NAPREJ in ji organizatorji-manipulatorji brez sramu re?ejo kar VOLITVE? Še vedno v SLO velja, NI POMEMBNO KDO VOLI, POMEBNO JE KDO ŠTEJE.
 
Trenutno je na strani
Prisotni 233 gostov .
AKTUALNO

Naša NOVA spletna stran

Prosimo, ?e pogledate še na našo Facebook stran, ker je vedno kaj novega

OSVOBODILNI PROGRAM NARODNE ENOTNOSTI - OOPS (Osvoboditev, O?iš?enje in Preporod Slovenije)

Tako se je za?elo: Pandemija KORONAVIRUS -VIRUSNI MARKETING!

CORONA PREVARA ŠE ENKRAT RAZKRINKANA - NA?RT ZA POHOD V LJUBLJANO 5.11.2020

HO?EMO BITI INFORMIRANI!

Boste po tem razkritju medijske prevare še vedno razmišljali, da bi 5. novembra ostali doma?

Fašisti?na tiranija se že izvaja,revš?ina trka na vrata,JE TO NAŠA NOVA NORMALNOST,SLOVENCI?

SLOVENCI, ZDAJ NAŠA SODBA SE PIŠE, ZAPIŠIMO JO SAMI! ZDAJ ALI NIKOLI!

Slovenija na razpotju, ena pot
vodi v svetlo prihodnost, druga v pogubo!

Zažvižgala je gospa Sabina Sen?ar, dr. medicine, VSA ?AST!

OPOZORILO ?LOVEŠTVU!

Pri?e smo najhujši tiraniji po drugi svetovni vojni!

PSIHOLOŠKA VOJAŠKA OPERACIJA COVID19 - ob široki medijski propagandi se izvaja še na?rtovana druga faza po scenariju EVENT201 že od oktobra 2019

REŠITEV JE SAMO ENA, SKUPAJ STOPITI IN IZVESTI ISLANDSKI MODEL OSVOBAJANJA!

Hlapci svetovne in slovenske masonerije vam bodo s policijo vdirali v vaše domove!

Upamo, drage Slovenke in Slovenci, da vam bo to, kar pravijo razli?ni zdravniki sveta, združeni v World Doctors Alliance, dalo misliti!

Kaj pa sklep in pravni pouk, gospoda pravniki v Državnem zboru?

JA, PRETIRAVALI SMO, je izjavil glavni uradni nemški medij ARD...

GREMO, SLOVENIJA, NA POT, KI VODI V SVETLO PRIHODNOST!

Najpomembnejši video na planetu ZEMLJA zdaj!

PLES V MASKAH - ALI KAKO UBITI RESNICO?

Odgovor je tukaj! Kaj naj storimo Slovenci, da vsi zmagamo!

Dr. Uroš Dobnikar: COVID 19: Javni poziv zdravnikom in Zdravniški zbornici Slovenije

Poziv tožilcem in vidnim drugim oblastnikom, ki sodelujejo pri zlo?inu zoper ?loveštvo!


Dr. Reiner Füllmich: "CORONA škandal je zagotovo najve?ji zlo?in zoper ?loveštvo."

26 LET OPTIMUMA, TOKRAT V ?ASU ORGANIZIRANE PLANDEMIJE COVID-19

CORONA VIRUS NI NAJVE?JA LAŽ V ZGODOVINI ?LOVEŠTVA, JE LE OTROK MATERE VSEH LAŽI!

Poziv Vladi Janeza Janše Gospod Gregor Knafelc, dr.dent. medicine, si na Medicinski fakulteti ni pustil oprati možganov

DESET ZAPOVEDI — tokrat iz ZDA

Ne nasedajte novi kontrolirani opoziciji in ne bojujte se s sodržavljani, ki nosijo ali ne nosijo mask, ker mafija želi, da se pobijete med seboj!

SLOVENCI UMORJENI BOSTE!

Zakaj nas zastrupljajo z wi-fi in nevrotoksini, DR. DIETRICH KLINGHARDT

Naravna znanost o zdravju je bila tema na zborovanju ZA ŽIVLJENJE in OOPS

Teste in aparate KOVID 19 je svetovna mafija distribuirala že leta 2018!

Je to vaša nova fašisti?na normalnost, gospa tovorišica Simona Kustec?

POZOR, POZOR TO VELJA TUDI ZA SLOVENIJO, ZDRAVNIK OPOZARJA

David Icke pove, kar mora izvedeti svet!


?rni oblaki se zgrinjajo nad staroselski evropski slovenski narod! Se bliža bankrot in razkosanje?

KRIMINAL NA KRIMINAL, PANDEMIJA KORONA KRIMINALA!

Narod, DOPUSTOV JE KONEC, tudi v Sloveniji so hlapci doma?e in svetovne masonerije že za?eli zaostrovati!

MASKERADA in SOCIALNO DISTANCIRANJE

UGASNIMO TELEVIZORJE IN DELUJMO PO SVOJI VESTI!

Sloveniji vladajo HLAPCI slovenske in svetovne MAFIJE!


Španski zdravnik brez dlake na jeziku o SVETOVNI KORONA PREVARI!


640 zdravnikov trdi, da je KOVID 19 SVETOVNA PREVARA! (VIDEO in prevod v SLO jezik)

Predsednik Belorusije odlo?no zoper NWO, razkril vsote podkupnine, ?e bi igral igro KORONA PLANDEMIJA

Dokumentarni film o KORONA PREVARI na najve?ji angleški internetni medijski platformi LONDON REAL

Je WHO hotela podkupiti beloruskega predsednika Lukašenka z 92 milijoni USD?

Ponovno smo pisali vodstvu RTV SLO in prejeli smo odgovor!

Kdaj torej pridemo, glavna urednica Televizije SLO, gospa Manica Janeži? Ambroži??

Zastrašujo?a RESNICA, razkrita s strani enega od nekdanjih vodilnih v VODAFONE-u

Potrebujete Slovenci še dokazov iz sveta, da prihaja POGROM NAD VAS IN VAŠE OTROKE?

RTV SLO: Tomo Križnar, "NEKAJ JE ZADAJ ZA KORONA VIRUSOM"

V Ameriki se je že za?elo, otroci zbolevajo za nepoznanimi boleznimi!

Aplikacija "OSTANI ZDRAV", še ena prevara za uvedbo popolnega nadzora!

Kaj šele prihaja v novih cepivih "proti" KORONA "VIRUSU"!?

Avstralija je?i pod tiranijo fašisti?nh državnih organov. To ?aka tudi Slovenijo!

TO BO POVZRO?ILO CEPLJENJE-?IPIRANJE - POVRATKA NAZAJ NI!

Ker jim ni uspelo z EBOLO, skušajo dose?i popolno kontrolo nad ljudstvom s KORONO!

Nemci so odvrgli maske, pravijo, da je za njih KORONA PREVARA KON?ANA!

V Nem?iji vstalo preko 1.2 milijona ljudi!

Bill Gates: "Cepiti je treba celotno svetovno populacijo!"

Erdoganov cilj je "VELIKA TUR?IJA"!

Kje so slovenski duhovniki, v službi vatikanske RKC, ki so menda zavezani širiti RESNICO?

Gripa sovražnica ali naša prijateljica?

Vloga Ministrstvu za zdravje za vpogled v obdukcijske izvide umrlih zaradi bolezni KOVID 19

(VIDEO) Predstavniki Gibanja OPS s predstavniki Slovenske ljudske stranke (SLS)

?ipirali so živali, zdaj smo na vrsti ljudje!

Ubijalski RESPIRATORJI nas stanejo preko 15 milijonov evrov!

Zakaj morate nositi "ZAŠ?ITNE" maske?

Naša nova ?lanica, gospa profesorica Monika Maku sporo?a oblastnikom

Kako je mogo?e, da domala vse vlade in mediji lažejo o KORONA pandemiji?

Od samega za?etka govorimo, kaj je v ozadju KORONA prevare, že jeseni na voljo 400 milijonov doz cepiv zoper COVID-19

Predsednik Vlade Ivan Janez Janša se je znova zlagal

Šokantno, kako je Rockefeller mafija maja 2010 objavila svoj na?rt poteka epidemije

Ivan Janez Janša dvojni tajni agent UDBE in nemške BND?

CEPIVO SMRTI ZA LAŽNO PANDEMIJO KORONA PLAN-DEMIJO!

Razlaga resni?nega pomena "KOVID 19"

Zelo zanimive informacije o zaroti zoper ?loveštvo KORONA PLAN-DEMIJI

Novinarji imajo po Ustavi in zakonu dolžnost posredovati javnosti informacije javnega zna?aja!

Vseslovenski zbor Osveš?enih Prebivalcev Slovenije je na ZBOROVANJU ZA Osvoboditev, O?iš?enje in Preporod Slovenije sprejel VIZIJO ZA SLOVENIJO 2030 in Osvobodilni Program narodne enotnosti ZA OOPS

Prijava suma storitve kaznivih dejanj v zvezi z razglasitvijo in ukrepi KORONA PLAN-DEMIJE

UPOR ZOPER ?IPIRANJE IN 5G JE NAŠA PRAVICA IN DOLŽNOST!

KAKO GLOBOKO SEŽE CENZURA V SLOVENSKEM PROSTORU

NEMŠKI ZDRAVNIKI RAZKRINKAJO KORONA PLANDEMIJO PREVARO!

Poziv policistom, vojakom, gasilcem, novinarjem, odvetnikom, poslancem in zdravnikom!

"ZAŠ?ITNE" MASKE VOJNIH DOBI?KARJEV

Virusov, ki bi skakali iz ?loveka na ?loveka NI! NE OBSTAJAJO!

Da bo še bolj jasna svetovna prevara PLAN-DEMIJA KORONA NORIJA!

Javno OPOZORILO IN POZIV vodstvu RTV SLOVENIJA!

Ugledna podjetnica transportnega podjetja zaradi OBLASTNIŠKE NOROSTI KORONA PLAN-DEMIJA, NAREDILA SAMOMOR!

POSLEDNJE PISMO IN PRITOŽBA (PRO)PADAJO?IM OBLASTNIKOM - ORGANIZIRANI KRIMINALNI ZDRUŽBI!

"Žvižga?" Gale fake kot korona plan-demija, enako kolesarski kvazi protestniki

KONEC JE, MASKE SO PADLE - RDE?I VIRUS KOVID 19 JE RAZKRINKAN

Pozabili so ugasniti mikrofon in spet je RESNICA prišla na dan, KORONA PLAN-DEMIJA je svetovna prevara!

Poziv mili?nikom in vojakom!

IZVRŠEN DRŽAVNI UDAR IN NAPOVED VOJNE NEPRIVILEGIRANIM LJUDEM!

Strupi v cepivih v Italiji, predstavitev italijanskih strokovnjakov

VKLOPI RAZUM, še ena potrditev SVETOVNE PREVARE!

Dovolj je vaših laži, prevar, zvija?, manipulacij in ropanja narodovega denarja!

Še ena potrditev, da je KOVID 19 PLAN-DEMIJA svetovna prevara!

Tako nas ho?ejo ?IPIRATI (cepiti), nas imeti na povodcu in nas ubijati!

Ugrabljena RTV SLO zahtevala umik našega videa z YOUTOOBE-a!

"NOVI" KORONA VIRUS, je brez najmanjšega dvoma, zlo?in nad ?loveštvom!

Kacinu ušlo v mikrofon, ko bo narod dokon?no spregledal bo pa njemu in še komu ušlo
tudi v hla?e!

Slovenci, ki nasedate KORONA VIRUS MARKETINGU pazite se, kmalu bodo ukazali obvezno cepljenje

Bill Gates o tiso?e milijardah USD, ki jih je vložil v fake teste za KORONO in za razvoj cepiva

Brutalna CENZURA UGRABLJENE RTV SLO, mag. Karin Rižner

EPIDEMIJE KORONA VIRUSA NI: Trdi nemški dr. med. Claus Köhnlein

Janša že 30 let naklada o nujnosti LUSTRACIJE!

Zgodba tvojega suženjstva Pamet PREPOVEDANA! Možen bo tudi državni udar!

Pozdravljeni v Sloveniji KORONA NOROSTI!

Odstopite Predsednik Sami, ker LAŽETE!

"MODI" - SARS Originalni nemški dokument o scenariju KORONA virusa

Hud zdrs RTV SLO, RESNICA je ušla na dan!

Kje ste slovenski intelektualci, profesorji, docenti, doktorji, zdravniki, ali ste vsi padli v histerijo medijskega marketinga
korona norosti?

Dr. Lidija Gajski - KORONA HISTERIJA JE PREVARA!

12 uglednih svetovnih strokovnjakov o CoVid - 19 PANIKI

Nalijmo si ?iste vode, KORONA VIRUS je najve?ja
prevara ?loveštva!

Smrtonosni virus pohlep in corona virus

Vse ve? pametnih ljudi meni, da gre pri KORONAVIRUSU za novi nateg stoletja!

Bodo težke besede predsednika Ustavnega sodiš?a sprožile Osvoboditev, O?iš?enje in Preporod Slovenije?

Slovenija je pravna in socialna država smo pred 29-imi leti zapisali v našo USTAVO, dogaja se pa socialni genocid ali rodomor!

Zakaj Slovenci? Zakaj smo tako zelo nevedni in na?rtno poneumljeni? Kdo želi in stremi k temu, da je tako?

Perverznosti in sprenevedanja tako oblastniške pozicije kot kvazi opozicije ne poznajo meja

Sprenevedanje in opuš?anje dolžnih ravnanj tovorišice Vlaste Nussdorfer v vlogi varuhinje oblastniških privilegijev v RS, se nadaljuje

Podcenjujo? in do zdrave pameti žaljiv odgovor vodstva RTV SLO na peticijo za prekinitev cenzure in diskriminacije, ki jo je podpisalo v nekaj dneh 1.000 ljudi

PRAVICA DO SVETOVNEGA MIRU JE PRAVICA VSEH LJUDI, VZPOSTAVITEV SVETOVNEGA MIRU JE DOLŽNOST IN NALOGA POLITI?NIH IN VERSKIH VODITELJEV

Politi?ni triler o RTV SLO (Se boste vprašali, kaj pla?ujete?)

Izjava za javnost Gibanja Osveš?eni Prebivalci Slovenije v zvezi z na?rtno islamizacijo Evrope in Slovenije z dne 22.10.2015

Varuh ?lovekovih pravic RS skuša z manipulacijami prikriti mednarodni škandal, zaradi katerega Slovenija množi?no krši otrokove in starševske pravice!

ZELO NUJNO! GRE ZA DRŽAVNI ŠKANDAL! SISTEMATI?NO KRŠENJE KONVENCIJE O OTROKOVIH PRAVICAH OZN!

Namesto povabila na sestanek dodatno zapletanje s kopiranimi odgovori - POZIVAMO PRENEHANJE PLA?EVANJA VSEH STROŠKOV IZHAJAJO?IH IZ OBVEZNEGA OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA!

Financiranje obveznega osnovnega izobraževanja s strani staršev - pobuda za sestanek na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport

Odgovor Ministrstva za šolstvo glede financiranja osnovnega šolanja s strani staršev

Peticija za ukinitev CENZURE IN DISKRIMINACIJE predana vodstvu RTV SLO - zahtevamo odprtje medijskega prostora na stežaj!

Z vso odgovornostjo trdimo, da v Sloveniji nimamo demokracije, ampak imamo demokraturo! Zakaj?

ZBUDI SE, KRALJ MATJAŽ!

ONEMOGO?IMO STRICEM IZ OZADJA, DA BI ŠE NAPREJ IMELI IZVRŠILNO OBLAST!

KPK naše prijave še niti ni vzela v roke, so kadrovsko podhranjeni in o?itno tudi na povodcu!

Odgovor na zavajajo?o in sprenevedajo?o zavrnitev REKLAMACIJE in nepla?ila vsiljenega RTV prispevka za vse, ki ste tak odgovor s strani RTV SLO dobili

Zgodovina se ponavlja in narod, ki ne pozna svoje prave zgodovine, tvega, da se mu ta ponovi tudi v najhujši obliki!

DO KDAJ ŠE SLOVENSKI NAROD?

ZGODOVINSKO "POLAGANJE RA?UNOV" SLOVENSKIM DAVKOPLA?EVALCEM JANŠA & KU?AN NA SOO?ENJE!

Pobuda za sodelovanje z vami za ukinitev vsiljenega RTV prispevka!

Dokumenti, ki razkrivajo trgovce z orožjem, ko je bila mlada država pod embargom OZN

Kolikokrat boste še šli Slovenci na led, le osel gre menda dvakrat?

OPS komentarji novoletnih poslanic dveh predsednikov, ki sta zgolj podaljšana roka organizacije, ki je nastala pred skoraj 100 leti!

Kako je delovala UDBA in ali je lustracija prava rešitev za dosego prepotrebnih korenitih družbenih in politi?nih sprememb v Sloveniji?

KDO BO PLA?AL RA?UN ZA POVZRO?ENE KRIVICE JANEZU JANŠI IN NJEGOVI DRUŽINI?

Obvestilo evropskim institucijam in evropskim ter svetovnim medijem

Javna vprašanja gospodu, tovarišu Miru Cerarju ml.

Kje je 80% izginulega arhovskega gradiva-listinskih dokazov o najhujših zlo?inih nad slovenskim narodom?

AKCIJA DEPALA VAS V REŽIJI IVANA JANEZA JANŠE, KOT SE JE ZGODILA V RESNICI


Volitve v EU parlament s katastrofalno udeležbo 24%, gre za popoln poraz demokracije

Hrvaška TV odkrito o zlo?incu Brozu in zlo?inih komunizma

Predsednik Republike Slovenije leta 1988 vajenec prvega partijca in vodje totalitarnega režima, tovariša Milana Ku?ana

Poro?ilo kriminalisti?ne policije NAVADNA FARSA!

Škandal na Državi volilni komisiji ho?ejo ugrabljeni državi organi pomesti pod preprogo - mediji mol?ijo, kot grob

CESAR JE GOL!

Ne veselite se, ?e je na Ustavnem sodiš?u padel davek na nepremi?nine!

Glavna odgovorna urednica informativnega programa na RTV SLO mag. Ksenija Horvat Petrov?i? SE JE ZLAGALA - POZIV K ODSTOPU!

NE NASEDAJTE USTRAHOVANJU IN ZAVAJANJU GENERALNEGA DIREKTORJA RTV SLO, g. MARKA FILLIJA

ZAKON OPS VNOVI? VLOŽEN V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Protest Gibanja OPS pred RTV SLO prekinjen! RTV SLO na preizkušnji!

ŠOK! Glavna odgovorna urednica v službi naroda na RTV SLO, Ksenija Horvat Petrov?i? se je za?ela pogovarjati z neodvisno civilno družbo

KADROVSKA POLITIKA NA RTV: Res zaslužimo toliko, da vse to pla?ujemo?

VIDEO, KLIKNITE NA SLIKO

MNOŽI?NO VLAGANJE REKLAMACIJE ZA ZAVRA?ILO PLA?ILA RTV PRISPEVKA

ZAHTEVAMO VRNITEV DO 200 EVROV ZARADI REKLAMACIJE ZA ZAVRNITEV PLA?ILA RTV PRISPEVKA!

NOV RAZLOG ZA ZAVRNITEV PLA?ILA VSILJENEGA RTV PRIVPEVKA - KDO DRŽI V KREMPLJIH NARODOVO RTV SLO?

DOVOLJ JE PLA?EVANJA JAVNEGA SERVISA RTV SLO, KI NE DELUJE V NAŠO KORIST! Izpolnite vaše podatke v obrazec in zavrnite pla?ilo vsiljenega RTV prispevka!

STOP VSILJENEMU RTV PRISPEVKU - UVELJAVLJAMO REKLAMACIJO!

Vsak delovni dan smo pred in v RTV SLO

Hierarhi?na družbena struktura zdaj in kakršna bo v prerojeni Sloveniji

AKCIJA LJUDSTVA ZA OSVOBODITEV NACIONALNIH MEDIJEV!

ukinimo medisjko cenzuro.jpg - 159,78 Kb

Omamljeni od kultov osebnosti, zaslepljeni in prevarani od lažnih "resnic" komunisti?ne propagande

Kdo je v resnici Ivan Janez Janša in kakšno vlogo igra že od afere JBTZ 1988 naprej?

O dobrodelnosti na slovenskem

ZADEVA: Medijska deblokada Zakona OPS in nasploh Gibanja OPS, od oblasti neodvisne in suverene civilne organizacije

Brez spoznanja resni?ne preteklosti ni razumevanja sedanjosti!

Ne bi si smeli dovoliti, da so nam oblastniki blokirali z Ustavo zajam?eno pot za uveljavljanje LJUDSKE VOLJE!

BOSTE TUDI V LETU, KI SE JE ZA?ELO, DELOVALI ENAKO KOT POLITIKI, KI SO ZAVOZILI SLOVENIJO???

23 LET PO TEM: PRAVI?NE PRAVNE DRŽAVE ŠE VEDNO NI! KDO JE ŠVERCAL Z OROŽJEM?

Posnetek oddaje "VRO?I STOL", ko je naša predstavnica ga. Andreja Repše povedala kar bi moral razumeti vsak, ki zna poslušati s srcem

Sporo?ilo za slovensko javnost iz Ukrajine - Vsaka podobnost s Slovenijo ni naklju?je!

http://www.araerin.com/soviet.html (zelo zanimiv video)

Vojna za Slovenijo plod tajnega dogovora Ku?an - Miloševi?

OPS MISIJA - NA EVROKOMISIJI V BRUSLJU

RESNICA PRIHAJA NA DAN - DOGOVOR ZA VOJNO LETA 1991 KU?AN - MILOŠEVI?

NE NASEDAJTE PROVOKATORJEM IN NEVEDNEŽEM, KI HO?EJO NASILJE!!!

ZAVAJANJE IN SPRENEVEDANJE DAV?NE UPRAVE RS

Pogovarjali se bomo o LUSTRACIJSKEM Zakonu OPS, ko LUSTRACIJO ZAHTEVA TUDI NAJVE?JA STRANKA V EU PARLAMENTU EPP

OPS v popolnem sozvo?ju z demokrati Evrope (EPP), ki so sprejeli Resolucijo o Sloveniji in zahtevajo LUSTRACIJO

NAKAZILA V DAV?NE OAZE NAD 30 TISO? EVRI

ZELO POMEMBNO OBVESTILO IN SVARILO!

KDO NI ZA TO, DA UKINEMO NEUPRAVI?ENE PRIVILEGIJE?

VSTATI INU OBSTATI - DAN REFORMACIJE IN DAN SPOMINA NA MRTVE, NOVO UPANJE IN NOVO HREPENENJE!

SKUPNI IMENOVALEC ZA ZDRUŽITEV IN UKREPANJE SLOVENSKEGA NARODA - ZAKON OPS!

OPEHARILI SO VAS in PREVARA ŠE VEDNO TRAJA! Grdo se bomo izrazili, oprostite: BUT(AL)CI, SOO?ITE SE ŽE VENDAR Z RESNICO IN UKREPAJTE!

Je bil na?in lastninjenja Geopilna formula za izvedbo celotne pri(h)vatizacije oziroma formula za izvedbo ropa stoletja v Sloveniji?

Kriminalisti?na preiskava po skoraj enem letu kon?ana - s poro?ilom tožilstvu, da ni ni? narobe.

BO JANEZ JANŠA POSTAL RESNI?NI JUNAK SLOVENSKEGA NARODA?

Profesionalnost "velikih" imen nacionalne radiotelevizije RTV SLO. Jim je mucheck snedel jezik?

KJE JE NAŠIH UKRADENIH PREKO 200 MILIJARD?

Se sploh zavedate, kaj se dogaja v vaši širši družini - državi Sloveniji?