PETICIJA ZA VNOVI?NI ZAGON PEKA

V skladu s ?asovnico Akcijskega na?rta za vnovi?ni zagon Peka predstavljamo poro?ilo o ugotovitvah družbe Peko d.d. pridobljenih iz javno dostopnih podatkov in neposredno od razli?nih sodelujo?ih ljudi v peku in izven.

Ustanovitev

Peko je ustanovil podjetnik in trgovec Peter Kozina iz Dolenje vasi pri Ribnici leta 1903, in sicer tako, da je skupaj še z drugimi ?evljarji, šestimi družabniki v kooperaciji za?el zelo dobro nastopati na trgu. Delali so veliko vojaških ?evljev, ki so jih naro?ali za potrebe vojakov v drugi svetovni vojni. Sprva je v družbi delalo 200 delavcev. Po prvi vojni je Peko v SHS postal najve?ji proizvajalec kakovostne obutve. Po drugi svetovni vojni so komunisti?ne oblasti podjetje nacionalizirali in ga dali v upravljanje od oblasti nameš?enim vodjem, nekaj ?asa se je imenovalo Triglav, kasneje pa so ga preimenovali znova nazaj v Peko.

Obdobje Jugoslavije

Težave Peka so se tako kot za mnoge slovenske družbe, ki niso tekmovale na zahtevnih zahodnih trgih, za?ele po razpadu Jugoslavije, ko je kar naenkrat padel 20 milijonski trg. O tem, kako je posloval Peko v Jugoslaviji, ko ni bilo velike konkurence, ne bomo razpravljali. Dejstvo pa je, da je šlo za plansko gospodarstvo, kjer je bilo primarno, da so ljudje imeli delo, nikogar pa ni zanimalo kaj dosti, ali izdelujejo izdelke z dovolj veliko dodano vrednostjo, da se z njo pokriva vse teko?e stroške, in ali se z njo ustvarja akumulacijo,  ki se jo usmerja v nove naložbe, razvoj in nove tehnologije ter izobraževanje tam zaposlenih, da bi se družba razvijala v vse smeri.

Za socialisti?na podjetja je bilo zna?ilno tudi to, da so imela domala vsa preveliko režijskih delavcev, saj so direktorji, nameš?eni od partije, zaposlovali svoje prijatelje in znance v pisarnah z višjimi pla?ami, posledi?no so ustvarjali kar oddelke in službe za razli?na podro?ja, produktivnosti teh ljudi pa? ni meril nih?e. Takšna kot je bila hierarhi?na piramida v družbi, je bila tudi v podjetjih. Privilegiranci so ždeli po pisarnah, neprivilegirani pa so delali za stroji na teko?ih trakovih na normo. V socializmu smo imeli pa? rjave ali ?rnkaste mravlje delavke in rde?e mravlje nadzornice. ?e boste dali roko na srce, si boste tisti, ki ste živeli socializem po podjetjih, to morali priznati. No, tudi v pisarnah so bile mravlje delavke in mravlje nadzornice.

Na prste dveh ali celo ene roke lahko naštejemo podjetja v Sloveniji, ki so ves ?as svojega delovanja nastopala in tekmovala na zahtevnih globalnih trgih. Gorenje, Krka, Lek in še kakšno podjetje je moralo ob mo?ni konkurenci racionalno organizirati svoje poslovanje, da je lahko uspešno konkuriralo s cenami in kakovostjo. Tudi Peko je delal nekaj za tujino, a veliko premalo na na?in, da bi se kosal z drugimi konkurenti na zahtevnih trgih. Šlo je bolj za dogovorjene lon posle, ki niso dali veliko dodane vrednosti, da bi se iz tega delalo kakšne velike zgodbe.

To se je vsekakor pokazalo, ko se je zalomilo na za konkurenco zaprtem jugoslovanskem trgu in je na ta trg prišla konkurenca. Na policah v konkuren?nih trgovinah in velikih trgovinskih centrih so se pojavila globalna ?evljarska podjetja z nižjo ceno, z atraktivnim širokim spektrom  izdelkov in z mo?nim ter u?inkovitim marketingom. Na primer MASS obuje tudi vas. So se naša podjetja zavedala konkurence in so se pripravila na prihod, da bi se temu prilagodila, prestrukturirala in za?ela pošten konkuren?ni boj z novimi igralci na trgu Jugoslavije? Redka so bila in Peko ni bil med njimi.


Obdobje Peka v ?asu tranzicije do danes.

Tranzicija je obdobje, v katerem bi morali izvesti pošteno lastninjenje ali pa pošteno prestrukturiranje strateških državnih podjetij v rentabilne donosne družbe. BREZ ODGOVORNIH LASTNIKOV NI MOŽNOSTI ZA DOBRO POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB. Ampak vseskozi je šlo za tako imenovan nacionalni interes. To so govorili tisti, ki so imeli svoje politi?ne, predvsem pa sebi?ne materialne interese, vseskozi pa tudi vpliv in denar. Vse bolj se v zadnjem ?asu govori, da je država slab lastnik in temu mnogi pritrjujejo. Kaj boste dejali, da ima Finska veliko državnih podjetij, pa vse delujejo visoko dobi?konosno, da državna nemška podjetja kupujejo druga podjetja, tudi pri nas, na primer Letališ?e Ljubljana, ali pa celo Hrvaška, saj je državno podjetje Podravka kupila slovenski Žito?!

Kaj je narobe?!? Samo ena težava je. To je negativna kadrovska selekcija na vseh nivojih v državnih podjetjih v Sloveniji. Politika kadruje nadzorne svete. Nadzorni sveti po merilih ideološke ali strankarske pripadnosti predsednika in ?lane uprave in ti po svojih subjektivnih merilih svoje podrejene, nekje vse do najnižjega delavca ali celo snažilke. Kaj potem lahko pri?akujemo, a uspeh take družbe? Da, kdaj pa kdaj tudi slepa kura zrno najde in nekaterim celo uspe. Je pa vprašanje, kako dobro jim uspe in koliko bolje bi jim uspevalo, ?e bi kadrovali strogo po stroki, morali in etiki in na podlagi programov, ki bi jih vodilni kadri morali predstaviti ob svoji kandidaturi. Kaj se je dogajalo v resnici v Peku?

?e ni vodstva in nadzormi sveti delali predvsem za dobro Peka in ne predvsem za dobro sebe, bi danes imeli koristi od tega vsi. Peko, delavci, Trži?, Slovenije in predseniki uprav ter nadzorniki.

Ko se je zamenjal predsednik vlade, so se postopoma zamenjali tudi nadzorniki in predsedniki uprave. Ob zamenjavah je nova vlada dodala še finan?no injekcijo, da so podaljševali agonijo. Koliko smo davkopla?evalci zmetali denarja v neprestrukturiran Peko po letu 1990, bomo šele ugotavljali. Politi?no kadrovanje in pretakanje denarja namesto v posodobitve in izobraževanje ter razvoj je bila stalnica v mnogih velikih gnilih poslovnih sistemih, ki so jim, namesto, da bi jih razdelili na manjše enote, dali v upravljanje odgovornim lastnikom, podaljševali agonijo.

V 25-ih letih so bili predsedniki uprav naslednji gospodje in gospa:

Franc Graši? 1990 – 1996
Andrej Fer?ej 1996 – 1997
Janez Bedina 1997 – 1999
Tomaž Lovše 1999 – 2000
Marta Gorjup Brejc  2000 – 2011
Janez Sajovic 2011 – 2013
Slavko Despotovi? 2013 – 2015
Matjaž Delopst 2015 - 2016

V povpre?ju so Peko vodili vsak po 3 leta. To pa je mo?no kratka doba, da bi vodja najprej dobro spoznal delovanje družbe, postavil optimalno ekipo za sanacijo in racionalizacijo ter vse potrebne na?rte za razvoj. ?e je to komu uspelo v za?etku, so že prišli novi nadzorniki in zamenjava. Daljše obdobje je družbo Peko vodila samo gospa Gorjup, ki ji je po nekaj letih vodenja uspelo celo, da je Peko posloval pozitivno. Toda po drugi strani se ugotavlja, da je bilance popravljala tako, da je prodajala mnoge nepremi?nine, ki jih je Peko dobil nazaj v državah bivše Jugoslavije.

Tako je tudi kratko obdobje Peka v zelenih številkah vprašljivo. Iz razpoložljivih podatkov je videti, da se je dobro poslovanje Peka nehalo še v ?asu vodenja gospe Gorjup Brejc, ko ni bilo ve? kapitala, ki bi ga lahko odprodala, saj so bile nepremi?nine obremenjene s hipotekami zaradi najemanja kreditov. Vsak predsednik uprave je v Peko vstopil s svojimi nekakšnimi idejami in seveda z obljubami, da bodo družbo sanirali, racionalizirali in bo poslovala dobro. Pravzaprav ni nikomur to uspelo, ampak so z vedno novimi dokapitalizacijami in takimi in druga?nimi krediti podaljševali agonijo Peka. Politika je dajala davkopla?evalski denar, ker se je bala socialne bombe, nadzorniki so prejemali predvsem sejnine, predsedniki uprav pa so imeli vse premalo zavedanja, kako odgovorna naloga jim je bila zaupana in so predvsem skrbeli za svoje nerealne osebne prihodke.

Se pravi, pla?e predsednikov uprav niso bile pogojene glede na uspešnost družbe. Odgovornost za neuspeh pa tudi ni bila sankcionirana z nižjimi prihodki. Sicer vsebin pogodb ne poznamo, a o?itno so bile take, da niso vklju?evale odgovornosti tudi v primeru neuspeha. ?e bi bil pogoj za prevzem vodenja nakup ve?jega števila delnic družbe, bi bilo obnašanje druga?no in najbrž si ne bi podajali kljuko Peka razno razni odrešitelji, ki to niso bili.

G. Lovšetu so na primer o?itali, da je prejemal pla?o v višini 20 tiso? nemških mark, kar je 10.200 evrov.
Nekateri so hitro ugotovili, kje je možno dodatno zaslužiti, ko so videli, da Peka ne bodo rešili. Možnosti za polnjenje svojega žepa je bilo veliko. Nekateri, ki vemo, kako to poteka, ne dvomimo, da so tudi s Pekom sodelovali razno razni zunanji izvajalci in so za svoje storitve izstavljali fakture razli?nih vrednosti.
To našo trditev potrjuje celo kazenski pregon zaradi izpla?ila 270 tiso? evrov za svetovalne storitve samo eni odvetniški družbi, a seveda ni nih?e mogel dokazati, da so bile te svetovalne storitve zara?unane in nikoli v resnici izvedene.

Kazenski pregon je stekel tudi zaradi odprodaje nepremi?nin Peka v državah nekdanje Jugoslavije, ki jih je Peko dobil nazaj, a je bil kazenski pregon s strani tožilstva ustavljen, ker ni bilo dovolj podlage za nadaljevanje kazenskega postopka oziroma je zastaral v nekem drugem postopku, ker je postopek trajal predolgo. Sodni zaostanki so v RS ustvarjeni tudi za to, da se take re?i odložijo, ker so prioriteta drugi, »bolj pomembni« postopki.

Tudi take stvari so se dogajale: »Za uvedbo informacijskega sistema Navision so v letih od 2006 do 2010 v Peku pla?ali 700 tiso? evrov, a ga še niso uvedli. Po nekaterih ocenah bi moral tak sistem stati vsaj polovico manj, delovati bi moral že zdavnaj.« Vir: ?asnik Finance.

V letu 2014 so v Peku beležili naslednje stroške:

1. Stroški storitev pri proizvajanju proizvodov 303.235,00 EUR
2. Stroški transportnih storitev 131.465,00 EUR
3. Stroški najemnin 2.049.512,00 EUR
4. Povra?ila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 93.559,00 EUR
5. Stroški ban?nih storitev in zavarovanja 469.673,00 EUR
6. Stroški intelektualnih in osebnih storitev 505.563,00 EUR
7. Stroški sejmov, reklame in reprezentance 215.316,00 EUR
8. Stroški storitev fizi?nih oseb 25.152,00 EUR
9. Drugi stroški storitev 618.607,00 EUR

Vse sprašujemo, ali bi si privoš?ili take stroške tudi, ?e bi bilo podjetje v rokah zasebnih lastnikov? Za intelektualne storitve pol milijona evrov, za ban?ne storitve pol milijona evrov, drugi stroški storitev 600 tiso? evrov. Kaj vse je moral prenesti ta Peko ?evelj!

Samo Bog ve, kaj vse se je skrivalo v teh številkah in koliko procentov je komu priteklo v zasebni žep? Seveda špekuliramo, saj so tako težko dokazljive stvari, da ne moremo nikogar obtožiti kar tako. A same številke pri?ajo same po sebi. Tako doma ne bi ravnali. Ali pa?, a bi od takih stroškov imeli koristi in nove dodane vrednosti.

Pa to še ni vse. Ena od lepih možnosti za polnjenje svojega žepa na ra?un namernega iz?rpavanja Peka je bila tudi postavka nabave obutve od drugih proizvajalcev. Se pravi obutev, ki je Peko ni proizvajal, pa naj bi v Pekovih trgovinah obstajalo povpraševanje strank. Tudi iz tega naslova je stekel kazenski pregon zoper enega izmed predsednika uprave Peka g. Lovšeta, ko je v tujini nakupil ve?jo koli?ino ?evljev, a jih Peko ni uspel prodati.

V o?i iz razpoložljivih podatkov bode podatek za leto 2014. V h?erinski družbi Peko Split na Hrvaškem so kupili za kar 6.189.000,00 EUR. V mati?nem podjetju Peko d.d. pa na primer 1.433.000,00 EUR.

Posledi?no je imela skupina Peko v letu 2014 za 8.870.000,00 EUR skupnih zalog. Seveda so to nabavne cene zalog materiala, pol izdelkov in izdelkov. Koga je zanimalo, kaj so kupili, po koliko so kupili in ali bo obstalo v skladiš?ih. Pomembno je bilo o?itno, kakšna je bila provizija. Po pri?evanju zaposlenih so o nakupih dodatne obutve odlo?ali predsedniki uprav kar sami. Trgovke, ki bi pri tem, kaj se bo kupovalo, morale imeti odlo?ilno vlogo, so nabavljeno obutev videle šele, ko so jo iz skladiš? dostavili v trgovine.

Nekatera obutev je bila narejena iz smrdljive plastike ali gume na Kitajskem, da je smrdela cela trgovina, modeli pa so bili tako in tako katastrofalni in so na koncu kon?ali ali v skladiš?u ali pa v razprodajah mo?no pod nabavno vrednostjo. Bi tako delali tudi, ?e bi bil Peko last zasebnikov ali pa v rokah odgovornih, strokovnih in poštenih vodij?  Postavlja se vprašanje, kje vse so naro?ali materiale za izdelavo ?evljev, in ali so bili izbrani optimalni dobavitelji, kar se ti?e kakovosti in cene. Zagotovo so se pojavile težave zaradi nepla?evanja obveznosti do dobaviteljev, ko so bili potem prisiljeni nabavljati pri tistih, ki so dajali blago na up.

Kolikšen bi bil lahko izkoristek pri nabavi dodatne obutve v kombinaciji s h?erinsko družbo PGP INDE d.o.o., ki izdeluje podplate za razli?ne izdelovalce ?evljev, ni znano. Namre? Peko d.d. bi lahko kupoval dodatno obutev, ki je sam ni proizvajal, pri izdelovalcih obutve, ki so naro?ali podplate pri njegovi h?erinski družbi in bi za to lahko dosegali kompenzacije in sinergije.

Obnovitev proizvodnje hale v Srbiji – Knjaževac (menjava oken in vrat), pa objekt sploh ni bil v lasti Peka. Ni podatka, koliko je to investiranje stalo, kako so izbrali izvajalca in kaj se je potem zgodilo, ko so tam prenehali izvajati storitve za Peko in so opustili najem. Je najemodajalec povrnil stroške adaptacije?
Inventura stanja, kar se ti?e premoženja Peka iz leta 1990, ko smo ustanovili svojo državo in bi morala vsa podjetja v državni lasti izvršiti inventuro premoženja v državah nekdanje Jugoslavije in drugje v tujini, ni bila narejena. Ali pa?, pa se podatki skrivajo. Posledi?no bo treba to ugotoviti iz poslovnih knjig Peka, kako se je gospodarilo s tem premoženjem. Kaj se je z njim zgodilo? Koliko se je premoženja prodalo, po kakšnih cenah, komu itd, itd. Treba bo ugotoviti, kaj je danes v lasti Peka v Sloveniji in v tujini, in kaj je obremenjeno z morebitnimi hipotekami.

Treba bo ugotoviti, kdaj in kako so bile dolo?ene nepremi?nine prenesene na D.S.U. (Družba za svetovanje in upravljanje d.o.o.). Peko ima namre? po podatkih DSU 49 nepremi?nin v nekdanji Jugoslaviji, ki so last države, 15 od teh naj bi jih Peko že prodal in zanje prejel 2,8 milijona evrov. Za najemnine naj bi prejel približno pol milijona evrov. Po nekaterih drugih podatkih je teh nepremi?nin ve? kot kažejo podatki DSU. Samo v Srbiji naj bi Peko imel 44 nepremi?nin, prodali so jih za 3,8 milijona evrov, kupnina pa je šla v bilance Peka, da bi se izboljševal poslovni rezultat.« Vir: ?asnik Finance

V Peku je še vedno odprtih 80 kreditov za nakup nepreme?nin delavcev. Še 12 let naj bi te kredite odpla?evali. Kaj bo s tem?

KADRI

Izobrazbena struktura:

I. nedokon?ana osnovna šola 14
II. kon?ana osnovna šola 67
III. nižje poklicna in podobna izobrazba 5
IV. srednje poklicna in podobna izobrazba 89
V. srednja tehniška/strokovna/splošna izobrazba 71
VI. višja izobrazba 8
VII visoka izobrazba (univ. smeri) 8
VIII. magisterij 0

Izobrazbena struktura je bila v Peku šibka. Širša ko je izobrazba ljudi, ve? je možnosti, da se podjetje bolje uveljavlja ne samo na doma?ih, ampak tudi na tujih trgih. Boljša ko je izobrazba vodstva podjetja in v razvoju, ve?ja je možnost, da bo podjetje šlo v korak s ?asom in bo postajalo vse bolj napredno, konkuren?no, rentabilno in dobi?konosno. Samo 16 ljudi z višjo in visoko izobrazbo (podatek za leto 2014) je bilo premalo, da bi Peko lahko dosegal kakšne vidnejše rezultate. Težava na primer po pri?evanju enega izmed podjetnikov, ki je bil odstranjen iz Peka in je ustvaril svojo uspešno zgodbo, je bila že to, da niso imeli ?loveka, ki bi se lahko kompetentno pogovarjal v nemškem tehni?nem jeziku s potencialnimi strankami in morebitnimi poslovnimi partnerji. Ta podatek v nadaljevanju pa? marsikaj pove. Znesek, namenjen izobraževanju v celem letu 2014 je bil v letu 840 evrov.

Po drugi strani pa je pod nekim drugim predsednikom uprave potekalo stalno izobraževanje prodajalk s strani zunanjih izvajalcev kjer so jih u?ili popolni teoretiki, ki nikoli niso prodali niti enega para ?evljev. Koliko so taka »izobraževanja« stala, se najbrž podatek skriva v postavki stroškov »intelektualne storitve« ali »ostali stroški storitev«.  Zelo redko pa je bilo, v zadnjih vsaj 15-ih letih ni prodajalk nih?e vprašal, kaj stranke iš?ejo, kako so zadovoljne s kakovostjo in oblikami ter barvami Pekovih ?evljev ter z obutvijo, ki jo je Peko dodatno dokupoval pri drugih proizvajalcih.

Kakšne so bile VIZIJE predsednikov uprav in kako so jih uresni?evali s strategijami, ali so navduševali vse deležnike, da bi vizije in na?rte ponotranjili, se borili vsak na svojem podro?ju za uresni?itve, nam ni znano, ker nismo uspeli priti do teh temeljnih dokumentov. A iz pri?evanja nekdanjih zaposlenih ali sodelujo?ih v Peku so bili le redki predsedniki uprav, ki so se pojavili sploh pred zaposlenimi, da bi jim razložili, kam želijo pripeljati podjetje v nekem ?asovnem obdobju in bi sproti ugotavljali na to?kah preverbe, ali ladja potuje v pravo smer. Bolj je razumeti, da je ob vsaki menjavi vodje ladja dobila novo smer, a brez jasno definiranih ciljev, kdo bo za krmilom, kdo bo kaj po?el in kdo bo za kaj zadolžen in zavezan z roki in odgovornostjo za opravljeno delo in seveda tudi nagrajen za pošteno in kakovostno opravljeno delo.

Pri?evanja so tudi v smeri, da se je nad nekaterimi delavci izvajal mobing. Da so mnogi morali oditi, ker so stegnili jezik povsem upravi?eno, pa to dolo?enim vodjem ni bilo vše?, imeli pa so mo? in vpliv. Kadrovanje na vodilna in vodstvena mesta je potekalo tudi po drugih poteh kot je to praksa v urejenih podjetjih, kjer šteje znanje, sposobnosti in morala ter program za izboljšave in razvoj podro?ja, ki bi ga naj prevzel kandidat.

Ko gre za vodenje in motiviranje ljudi, je to izrednega pomena, saj je od vodij odvisno, kakšna delovna klima se bo ustvarila, kakšni bodo med?loveški odnosi, kako se bo dolo?ilo, kaj je dobro in kaj je manj dobro delo, sistem nagrajevanja in stimulacij za dobre in še boljše delavce, druženja izven službenih obveznosti in sodelovanje med drugimi oddelki in službami, ki je klju?no, da vsi v podjetju vle?ejo v isto pozitivno smer k ciljem, ki prinašajo, ko jih dosežejo, uspeh za vse. V nekaj pogovorih z razli?nimi ljudmi je bilo zaznati, da je bilo tudi polen pod noge, da so bili na mestu vodij nekompetentni ljudje, ki so bili tja nameš?eni zaradi vez in poznanstev.

Dogajale so se tudi nezakonite odpovedi pogodb o zaposlitvi, grde odstavitve starih vodstev celo z varnostniki. Potem pa so sledile tožbe, ki so bile dobljene ali pa se je šlo v poravnave tudi do zneskov sto in ve? sto tiso?ev evrov, kar je vse potrovalo h kon?emu uspehu Peka d.d.

Pomembna vloga je tudi vloga sindikata in predstavnika delavcev, ki bi morala biti tudi nadzorstvena do vodstva, da se bi v vsakem trenutku vedelo, kam Peko gre in kaj lahko delavci pri?akujejo od vsakega novega predsednika uprave. Predstavnik delavcev in vodja sindikata ne smeta biti »zlizana« z vodstvom, ko potem deluje vse po sistemu »na gor kimam, spodaj pa tolažim in dajem lažna upanja«. Zato bi delavci morali imeti take predstavnike, ki bi znali oceniti, ali so na?rti, ki bi jih zahtevali od vodstva, realni, ?im bi zašli iz za?rtane poti, pa bi morali zagnati vik in krik, da se ne bi zgodile zadeve kot so se. Zagroziti, zahtevati pogovor in razreševanje problemov.

?e vodstvo ne bi dalo odgovorov in se zavezalo z roki za ureditve, pa zahtevo do nadzornega sveta, da se tako nesposobno vodstvo zamenja. ?e ne odreagira nadzorni svet, je treba o dogajanju obvestiti lastnike, da ukrepajo oni.  ?e predstavnik delavcev in sindikalist ne deluje tako, ni dorasel svoji funkciji in ni vreden opravljati svojega dela, za katerega je pla?an. Nasploh pa je treba v podjetju zgraditi profesionalne odnose, brez lažne solidarnosti in seveda tudi prijateljske. Najboljša kombinacija je biti odli?ni profesionalci in iskreni prijatelji. ?e to kolektiv doseže  na vseh nivojih, skupen uspeh ne more izostati. Je bilo to doseženo v Peku? Iz tega, kar smo videli do sedaj in po pri?evanju ljudi, s katerimi smo govorili, to ni bilo doseženo. Pri?ajo pa tudi sami rezultati poslovanja sami.

Starostna struktura:

Starost do 31 let 46
Starost do 45 let 186
Starost nad 45 let 342
Podatek za celotno skupino Peko za leto 2014

V Peku so imeli vse ve? težav tudi s pomlajevanjem kolektiva, saj so šole na podro?ju ?evljarske industrije ukinjene. Znanje se prenaša samo še od starejših k mlajšim. To o?itno ni nikogar skrbelo, saj bi sicer morali glede na dolgoro?no vizijo poskrbeti za permanentno usposabljanje potrebnih kadrov, pa ?etudi z organizacijo teoreti?nega in prakti?nega šolanja v okviru podjetja ali pa dolo?enega števila mladih ljudi v tujini., kjer je ?evljarska industrija pomembna panoga.

RAZVOJ IN PROIZVODNJA

Peko ima tradicijo izdelave kakovostne obutve. Kakovost je o?itno zapisana v genih Peka in ta se je prenašala iz generacije v generacijo. Peko zna narediti odli?en ?evelj. Pomembno vprašanje je, za katere starostne skupine in po kakšni ceni. Ali je Peko s svojimi izdelki lahko konkuren?en cenenim izdelkom, ki preplavljajo trge, prihajajo pa izpod teko?ih trakov, kjer delavci delajo na normo in jih pla?ujejo s pestjo riža na dan? Mar ni Peko podjetje, ki bi moralo konkurirati po kakovosti v špici svetovne kvalitete? Toda pozicioniranje Peka se žal ni dogajalo v tej smeri, kar se vidi tudi po tem, koliko je bil Peko prisoten na drugih trgih izven držav nekdanje Jugoslavije.

Nekje smo zasledili v poro?ilih, da so odšli dolo?eni ljudje iz Peka na sejem v Milano, tam so fotografirali kar izložbe s ?evlji v mestu in to so bili potem trendi Peka. Se ne zdi, da ?e smo spremljali konkurenco, ki je imela modele že v izložbah, da smo že zamudili in bodo kolekcije, ki jih bomo na tej podlagi izdelali, že zastarele? Saj, ?e vzamemo avtomobilsko industrijo, bi bilo nesmiselno, da neko podjetje kopira tisti model, ki ga je konkurenca že dala na trg. Peko bi lahko bil tudi Evropski igralec v smislu idej in trendov. Vse omejitve, kar se tega ti?e, so v glavah.

Ko govorimo o ceni izdelka, se je treba vprašati, koliko je Peko vlagal v posodabljanje proizvodnih procesov, v nove tehnologije in v razvoj. Po pri?evanjih nekaterih zelo malo oziroma veliko let ni?. Digitalizacija je v razcvetu, nekatere proizvodnje pa so nekatere dele proizvodnje že robotizirale. Je bil Peko povezan s Fakulteto za oblikovanje in z Inštitutom Jožef Štefan, kjer bi se lahko rodilo marsikaj, kar bi pripomoglo k razvoju Peka? Teh povezav znanosti in industrije nismo zaznali, kar je v Sloveniji splošni problem. Potem kadri, ki se izšolajo in se v njih vlaga na fakultetah, odidejo v tujino.

Ali so v Peku razmišljali širše, da bi namesto, da so ljudi pošiljali na ?akanje, ker niso imeli dovolj naro?il za ?evlje, uporabili za izdelavo usnjene galanterije. Tudi zelo lep modni nakit se lahko izdela in to iz »odpadnih« materialov, ki so ostali od izdelave obutve. Peko blagovna znamka bi lahko bila vtisnjena na pasovih, paš?kih za ure, sponkah za lase in še kje. Nekaj malega torbic so izdelovali v zadnjem ?asu iz »odpadnih« kosov usnja, kar je bila zelo dobra odlo?itev, a veliko prepozna. Znano je, da so v IUV Vrhnika delali zanimive izdelke iz svojega usnja, pa ni te ljudi v Peku nih?e povabil k sodelovanju, ko je IUV na?rtno propadel. Zvedeli smo, da s tem usnjarskim podjetjem Peko ni sodeloval. Kaj je bil razlog nesodelovanja, nismo izvedeli, ko je znano, da je IUV Vrhnika izdeloval eno najbolj kakovostno usnje v Evropi, ?e ne v svetu. 

Koga vse so in koga niso vklju?evali v Peku za razvoj novih modelov? Koliko so potovali po svetu, da bi videli, kam gre moda, kaj ponuja konkurenca, kaj so stalne ponudbe itd? ?e bi vse to po?eli, bi bili rezultati druga?ni. Vklju?evanje nekaterih medijsko izpostavljenih oblikovalcev iz Slovenije, ki so se izživljali in vgrajevali v ?evlje zlato in Swarovski diamante in za to zara?unavali intelektualne storitve, prodaja pa ni znala tega prodati, je povzro?alo Peku hude finan?ne rane. Seveda se lahko eksperimentira, a šele takrat, ko se za to iz teko?e uspešne prodaje oblikujejo namenska sredstva, da ni velikih tveganj, ?etudi se eksperiment ne odrazi v novo dodano vrednost.

Selitev proizvodnje v države s ceneno delovno silo ne prinaša samo pozitivne u?inke, pa še neeti?no je, da dodano vrednost ustvarjajo ljudje, ki so pla?ani za svoje trdo delo borno. So v Peku iskali kakšne druge rešitve za znižanje proizvodnih stroškov? Iz razgovorov smo opazili togost. Bolj je bilo prisotno razmišljanje, to, kar po?no drugi, bomo tudi mi. Za sabo pa je potegnilo najem proizvodnih hal, u?enje delavcev, kadrovanje pravih, nadzor nad kvaliteto, manipulativni in prevozni stroški in še marsikaj, kar se pojavi sproti. So zato proizvodnjo v Knjaževcu v Srbiji opustili, ta pa se ni obnesla tudi v Bosni? Ali je botrovalo to, da niso pla?evali ljudi, ki so sodelovali sproti in pošteno? Tudi tega je bilo.

MARKETING in PRODAJA

Povpre?na dosežena prodajna cena Peko ?evlja v letu 2014 je bila v Sloveniji 28 EUR, na Hrvaškem 25 EUR in v Makedoniji blizu 37 EUR. Povpre?na dosežena prodajna cena ?evlja iz dokupa je bila v Sloveniji 24 EUR, na Hrvaškem 20 EUR in v Makedoniji 35 EUR. Kako je možno, da je glede na kupno mo? najve?ja cena dosežena v Makedoniji? V Sloveniji in na hrvašem se je najve?ji obseg prodaje zgodil s popusti na razprodajnih akcijah. To je klju?en razlog. Samo težava je, ker so prodajali pod ceno. Tudi za to je peko tonil v izgubah. Leta 2010 je bila ta že 10 milijonov evrov. Potem so jo nakja zmanjšali a ne dovolj. Stroški, stroški... ???!!!

Kdaj ste nazadnje zasledili reklamo za Peko v kakšnem izmed slovenskih medijev? Na TV? V spominu nimamo, da bi Peko u?il in spodbujal potencialne stranke s svojimi marketinškimi akcijami kulture kupovanja obutve. Peko je, kot re?eno, izdeloval kakovostno obutev, ki ni primerljiva s ceneno obutvijo, ki jo na trg pošiljajo multinacionalke, narejena pa je v državah, kjer se grobo izkoriš?a ljudi. Taka obutev je lahko za noge celo škodljiva. Zato bi marketing Peka moral usmeriti vse sile v prepri?evanje ljudi, naj raje kvaliteten in iz naravnih materialov kupijo višji cenovni razred ?evlja, namesto, da si kupijo nezdrav in ne kakovosten cenen ?evelj, ki bo po prvi nošnji v dežju razpadel. V prispodobi re?eno, bi bilo treba poudarjati pri strankah nemški rek, da nikoli ni ?lovek tako bogat, da bi poceni kupoval.

Seveda je res, da je v Sloveniji kupna mo? v stagnaciji in ljudje segajo tudi zaradi tega po cenenih izdelkih, ?e le jih prepri?a ustrezen videz. Po drugi strani pa, ?e bi Peko uporabil marketing v pravo smer, da bi osveš?al, bi pa tudi lahko prodajal svojo kvaliteto po višjih cenah in bi kot tak slovel na trgu. Nismo najcenejši, smo pa najboljši za vaše noge, ki imate samo ene. Kar se ti?e cenovne dostopnosti, bi pa lahko kopirali na primer Mladinsko knjigo, ki vsako knjigo, ki ima ceno nad 100 evrov, prodajo na 5 mese?nih obrokov, ?e pla?ajo z gotovino, je pa gotovinski popust. Zakaj ne bi na ta na?in omogo?ili ljudem dostop do nakupa bolj kakovostne doma?e obutve?

Vpliva vremena na prodajo je bil v pogovorih tudi izpostavljen. Seveda, ko smo govorili o slovenskem trgu. Narejena je bila kolekcija jesen – zima, potem je pa poletje trajalo dlje, prehodnega jesenskega vremena ni bilo in smo šli tako reko? iz natika?ev v zimske škornje. Da, to je problem, a zgolj zato, ker Peko ni prodajal svoje kakovostne obutve tam, kjer je vreme druga?no in je stalno na primer tako, da se nosi prehodna obutev. V primeru izpada na doma?em trgu se vse sile usmerijo, da se to koli?ino proda na trgih, kjer že imamo dobre izkušnje.

Kot smo že nekje omenili, je bil pretok informacij od prodajalk do vodenja prodaje, razvoja in proizvodnje slab. Modeli so bili narejeni na napa?nih kopitih in zato obutev ni dobro sedla na noge strank. To so prodajalke sporo?ale vodstvu, a namesto, da bi prenehali s tako proizvodnjo, so naredili še teh istih modelov na zalogo. Zelo premalo so imele prodajalke vpliva na izbor obutve iz dokupa, kar je bila prava katastrofa. Na primer v prodajalnah na Gorenjskem, kamor do prihajali turisti, ki so hoteli v gore, niso imeli nobenih planinskih ?evljev, da bi jih lahko kupili. To je najmanj nezaslišano.



ZAKLJU?EK

Zavedamo, se, da je to poro?ilo kriti?no. A treba si je naliti ?iste vode. ?e kdo misli, da zapisane stvari ne stojijo, naj se oglasi, a pred tem naj se vpraša, zakaj vendar je Peko pogorel, ?e so vsi delali dobro. Tudi dobro se je delalo. O tem ni nobenega dvoma. Tudi trudili so se in krvavi pot potili, da je Peko obstal, a vprašanje je, kam je kdo vlekel. So tudi delavci, ki razmišljajo, da jih nikoli ne moremo tako slabo pla?ati, kolikor oni lahko slabo delajo. Kar se ti?e nas, nikoli v podjetju niso za nastalo situacijo krivi delavci, ki nimajo možnosti sprejemati poslovnih odlo?itev. Vedno so za nastalo situacijo odgovorni vodilni ljudje. Tudi v smislu tega, kako so motivirani za delo vsi v kolektivu, kakšni so odnosi, kateri so motivacijski faktorji, kako je urejena preto?nost in implementacija informacij v službah oz. oddelkih, ki odlo?ajo o tem, kje se bodo informacije, predlogi, ideje in kritike upoštevale.

Prepri?ani smo, da je to poro?ilo dovolj dobra podlaga za odlo?anje v bodo?e. Ste?ajno upraviteljico pozivamo, da v skladu z zakoni in v skladu z dobrim gospodarjenjem skrbno pregleda vso dokumentacijo, ki je na razpolago, glede na dogodke, ki so škodovali, vklju?i v revizije poslovnih odlo?itev dolo?ene strokovnjake, glede na morebitna sporna odkritja pa tudi organe pregona, ki bodo ugotovili tudi osebno odgovornost  vpletenih. Prodajale so se nepremi?nine, za nekatere še ni razrešenega statusa, morda se iz starejših poslovnih knjig najde še kaj nepremi?nin v lasti Peka po državah nekdanje Jugoslavije in morda celo v kakšni drugi državi. Odprodajali so se deleži h?erinskih podjetij, nabavljale so se velike koli?ine izdelkov, izvajale so se pregrešno drage storitve in še kaj, kar je bilo morda v neposredno škodo družbe Peko in lastnikov.

V nadaljevanju pa prosimo ste?ajno upraviteljico gospo Tadejo Tamše oziroma od gospe zahtevamo, da sledi SKUPNEMU DOBREMU, kar pomeni, da naredi vse potrebno, da se ohrani tradicijo, izkušnje, znanje in zelo prepoznavno blagovno znamko Peko v Sloveniji in širše.

Kar se ti?e Gibanja OPS in vseh sodelujo?ih, pristopamo na tej podlagi in z vklju?itvijo vseh, ki želijo, da se Peko ohrani, k izdelavi nove vizije in novega poslovnega na?rta, ki bo temelj za nov zagon proizvodnje ter novega uspešnega razvoja Peka.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri podajanju relevantnih informacij in zahvaljujemo se vsem, ki že sodelujete ali boste še sodelovali zdaj, ko bo treba streti najtrši oreh, da res pripravimo realen na?rt za nov zagon Peka na trenutnih ruševinah, iz katerih bomo uporabili ves koristen material za novo gradnjo. Delujemo v skladu z Akcijskim na?rtom, ki ga lahko, da boste vedeli, kako je z roki, preberete TUKAJ.

Kdor se želi vklju?iti v TIM PEKO, to lahko stori tako, da nam piše na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. ÄŚe ga Ĺľelite videti, omogoÄŤite Javascript. ali pokli?e na telefon o31 274 419. 031 274 41

Lepo povabljeni!

Kliknite na sliko za podpis peticije

Ekipa OPS