PETICIJA ZA VNOVI?NI ZAGON PEKA

V skladu s ?asovnico Akcijskega na?rta za vnovi?ni zagon Peka predstavljamo poro?ilo o ugotovitvah dru�be Peko d.d. pridobljenih iz javno dostopnih podatkov in neposredno od razli?nih sodelujo?ih ljudi v peku in izven.

Ustanovitev

Peko je ustanovil podjetnik in trgovec Peter Kozina iz Dolenje vasi pri Ribnici leta 1903, in sicer tako, da je skupaj �e z drugimi ?evljarji, �estimi dru�abniki v kooperaciji za?el zelo dobro nastopati na trgu. Delali so veliko voja�kih ?evljev, ki so jih naro?ali za potrebe vojakov v drugi svetovni vojni. Sprva je v dru�bi delalo 200 delavcev. Po prvi vojni je Peko v SHS postal najve?ji proizvajalec kakovostne obutve. Po drugi svetovni vojni so komunisti?ne oblasti podjetje nacionalizirali in ga dali v upravljanje od oblasti name�?enim vodjem, nekaj ?asa se je imenovalo Triglav, kasneje pa so ga preimenovali znova nazaj v Peko.

Obdobje Jugoslavije

Te�ave Peka so se tako kot za mnoge slovenske dru�be, ki niso tekmovale na zahtevnih zahodnih trgih, za?ele po razpadu Jugoslavije, ko je kar naenkrat padel 20 milijonski trg. O tem, kako je posloval Peko v Jugoslaviji, ko ni bilo velike konkurence, ne bomo razpravljali. Dejstvo pa je, da je �lo za plansko gospodarstvo, kjer je bilo primarno, da so ljudje imeli delo, nikogar pa ni zanimalo kaj dosti, ali izdelujejo izdelke z dovolj veliko dodano vrednostjo, da se z njo pokriva vse teko?e stro�ke, in ali se z njo ustvarja akumulacijo,� ki se jo usmerja v nove nalo�be, razvoj in nove tehnologije ter izobra�evanje tam zaposlenih, da bi se dru�ba razvijala v vse smeri.

Za socialisti?na podjetja je bilo zna?ilno tudi to, da so imela domala vsa preveliko re�ijskih delavcev, saj so direktorji, name�?eni od partije, zaposlovali svoje prijatelje in znance v pisarnah z vi�jimi pla?ami, posledi?no so ustvarjali kar oddelke in slu�be za razli?na podro?ja, produktivnosti teh ljudi pa? ni meril nih?e. Tak�na kot je bila hierarhi?na piramida v dru�bi, je bila tudi v podjetjih. Privilegiranci so �deli po pisarnah, neprivilegirani pa so delali za stroji na teko?ih trakovih na normo. V socializmu smo imeli pa? rjave ali ?rnkaste mravlje delavke in rde?e mravlje nadzornice. ?e boste dali roko na srce, si boste tisti, ki ste �iveli socializem po podjetjih, to morali priznati. No, tudi v pisarnah so bile mravlje delavke in mravlje nadzornice.

Na prste dveh ali celo ene roke lahko na�tejemo podjetja v Sloveniji, ki so ves ?as svojega delovanja nastopala in tekmovala na zahtevnih globalnih trgih. Gorenje, Krka, Lek in �e kak�no podjetje je moralo ob mo?ni konkurenci racionalno organizirati svoje poslovanje, da je lahko uspe�no konkuriralo s cenami in kakovostjo. Tudi Peko je delal nekaj za tujino, a veliko premalo na na?in, da bi se kosal z drugimi konkurenti na zahtevnih trgih. �lo je bolj za dogovorjene lon posle, ki niso dali veliko dodane vrednosti, da bi se iz tega delalo kak�ne velike zgodbe.

To se je vsekakor pokazalo, ko se je zalomilo na za konkurenco zaprtem jugoslovanskem trgu in je na ta trg pri�la konkurenca. Na policah v konkuren?nih trgovinah in velikih trgovinskih centrih so se pojavila globalna ?evljarska podjetja z ni�jo ceno, z atraktivnim �irokim spektrom� izdelkov in z mo?nim ter u?inkovitim marketingom. Na primer MASS obuje tudi vas. So se na�a podjetja zavedala konkurence in so se pripravila na prihod, da bi se temu prilagodila, prestrukturirala in za?ela po�ten konkuren?ni boj z novimi igralci na trgu Jugoslavije? Redka so bila in Peko ni bil med njimi.

Obdobje Peka v ?asu tranzicije do danes.

Tranzicija je obdobje, v katerem bi morali izvesti po�teno lastninjenje ali pa po�teno prestrukturiranje strate�kih dr�avnih podjetij v rentabilne donosne dru�be. BREZ ODGOVORNIH LASTNIKOV NI MO�NOSTI ZA DOBRO POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRU�B. Ampak vseskozi je �lo za tako imenovan nacionalni interes. To so govorili tisti, ki so imeli svoje politi?ne, predvsem pa sebi?ne materialne interese, vseskozi pa tudi vpliv in denar. Vse bolj se v zadnjem ?asu govori, da je dr�ava slab lastnik in temu mnogi pritrjujejo. Kaj boste dejali, da ima Finska veliko dr�avnih podjetij, pa vse delujejo visoko dobi?konosno, da dr�avna nem�ka podjetja kupujejo druga podjetja, tudi pri nas, na primer Letali�?e Ljubljana, ali pa celo Hrva�ka, saj je dr�avno podjetje Podravka kupila slovenski �ito?!

Kaj je narobe?!? Samo ena te�ava je. To je negativna kadrovska selekcija na vseh nivojih v dr�avnih podjetjih v Sloveniji. Politika kadruje nadzorne svete. Nadzorni sveti po merilih ideolo�ke ali strankarske pripadnosti predsednika in ?lane uprave in ti po svojih subjektivnih merilih svoje podrejene, nekje vse do najni�jega delavca ali celo sna�ilke. Kaj potem lahko pri?akujemo, a uspeh take dru�be? Da, kdaj pa kdaj tudi slepa kura zrno najde in nekaterim celo uspe. Je pa vpra�anje, kako dobro jim uspe in koliko bolje bi jim uspevalo, ?e bi kadrovali strogo po stroki, morali in etiki in na podlagi programov, ki bi jih vodilni kadri morali predstaviti ob svoji kandidaturi. Kaj se je dogajalo v resnici v Peku?

?e ni vodstva in nadzormi sveti delali predvsem za dobro Peka in ne predvsem za dobro sebe, bi danes imeli koristi od tega vsi. Peko, delavci, Tr�i?, Slovenije in predseniki uprav ter nadzorniki.

Ko se je zamenjal predsednik vlade, so se postopoma zamenjali tudi nadzorniki in predsedniki uprave. Ob zamenjavah je nova vlada dodala �e finan?no injekcijo, da so podalj�evali agonijo. Koliko smo davkopla?evalci zmetali denarja v neprestrukturiran Peko po letu 1990, bomo �ele ugotavljali. Politi?no kadrovanje in pretakanje denarja namesto v posodobitve in izobra�evanje ter razvoj je bila stalnica v mnogih velikih gnilih poslovnih sistemih, ki so jim, namesto, da bi jih razdelili na manj�e enote, dali v upravljanje odgovornim lastnikom, podalj�evali agonijo.

V 25-ih letih so bili predsedniki uprav naslednji gospodje in gospa:

Franc Gra�i? 1990 � 1996
Andrej Fer?ej 1996 � 1997
Janez Bedina 1997 � 1999
Toma� Lov�e 1999 � 2000
Marta Gorjup Brejc� 2000 � 2011
Janez Sajovic 2011 � 2013
Slavko Despotovi? 2013 � 2015
Matja� Delopst 2015 - 2016

V povpre?ju so Peko vodili vsak po 3 leta. To pa je mo?no kratka doba, da bi vodja najprej dobro spoznal delovanje dru�be, postavil optimalno ekipo za sanacijo in racionalizacijo ter vse potrebne na?rte za razvoj. ?e je to komu uspelo v za?etku, so �e pri�li novi nadzorniki in zamenjava. Dalj�e obdobje je dru�bo Peko vodila samo gospa Gorjup, ki ji je po nekaj letih vodenja uspelo celo, da je Peko posloval pozitivno. Toda po drugi strani se ugotavlja, da je bilance popravljala tako, da je prodajala mnoge nepremi?nine, ki jih je Peko dobil nazaj v dr�avah biv�e Jugoslavije.

Tako je tudi kratko obdobje Peka v zelenih �tevilkah vpra�ljivo. Iz razpolo�ljivih podatkov je videti, da se je dobro poslovanje Peka nehalo �e v ?asu vodenja gospe Gorjup Brejc, ko ni bilo ve? kapitala, ki bi ga lahko odprodala, saj so bile nepremi?nine obremenjene s hipotekami zaradi najemanja kreditov. Vsak predsednik uprave je v Peko vstopil s svojimi nekak�nimi idejami in seveda z obljubami, da bodo dru�bo sanirali, racionalizirali in bo poslovala dobro. Pravzaprav ni nikomur to uspelo, ampak so z vedno novimi dokapitalizacijami in takimi in druga?nimi krediti podalj�evali agonijo Peka. Politika je dajala davkopla?evalski denar, ker se je bala socialne bombe, nadzorniki so prejemali predvsem sejnine, predsedniki uprav pa so imeli vse premalo zavedanja, kako odgovorna naloga jim je bila zaupana in so predvsem skrbeli za svoje nerealne osebne prihodke.

Se pravi, pla?e predsednikov uprav niso bile pogojene glede na uspe�nost dru�be. Odgovornost za neuspeh pa tudi ni bila sankcionirana z ni�jimi prihodki. Sicer vsebin pogodb ne poznamo, a o?itno so bile take, da niso vklju?evale odgovornosti tudi v primeru neuspeha. ?e bi bil pogoj za prevzem vodenja nakup ve?jega �tevila delnic dru�be, bi bilo obna�anje druga?no in najbr� si ne bi podajali kljuko Peka razno razni odre�itelji, ki to niso bili.

G. Lov�etu so na primer o?itali, da je prejemal pla?o v vi�ini 20 tiso? nem�kih mark, kar je 10.200 evrov.
Nekateri so hitro ugotovili, kje je mo�no dodatno zaslu�iti, ko so videli, da Peka ne bodo re�ili. Mo�nosti za polnjenje svojega �epa je bilo veliko. Nekateri, ki vemo, kako to poteka, ne dvomimo, da so tudi s Pekom sodelovali razno razni zunanji izvajalci in so za svoje storitve izstavljali fakture razli?nih vrednosti.
To na�o trditev potrjuje celo kazenski pregon zaradi izpla?ila 270 tiso? evrov za svetovalne storitve samo eni odvetni�ki dru�bi, a seveda ni nih?e mogel dokazati, da so bile te svetovalne storitve zara?unane in nikoli v resnici izvedene.

Kazenski pregon je stekel tudi zaradi odprodaje nepremi?nin Peka v dr�avah nekdanje Jugoslavije, ki jih je Peko dobil nazaj, a je bil kazenski pregon s strani to�ilstva ustavljen, ker ni bilo dovolj podlage za nadaljevanje kazenskega postopka oziroma je zastaral v nekem drugem postopku, ker je postopek trajal predolgo. Sodni zaostanki so v RS ustvarjeni tudi za to, da se take re?i odlo�ijo, ker so prioriteta drugi, �bolj pomembni� postopki.

Tudi take stvari so se dogajale: �Za uvedbo informacijskega sistema Navision so v letih od 2006 do 2010 v Peku pla?ali 700 tiso? evrov, a ga �e niso uvedli. Po nekaterih ocenah bi moral tak sistem stati vsaj polovico manj, delovati bi moral �e zdavnaj.� Vir: ?asnik Finance.

V letu 2014 so v Peku bele�ili naslednje stro�ke:

1. Stro�ki storitev pri proizvajanju proizvodov 303.235,00 EUR
2. Stro�ki transportnih storitev 131.465,00 EUR
3. Stro�ki najemnin 2.049.512,00 EUR
4. Povra?ila stro�kov zaposlencem v zvezi z delom 93.559,00 EUR
5. Stro�ki ban?nih storitev in zavarovanja 469.673,00 EUR
6. Stro�ki intelektualnih in osebnih storitev 505.563,00 EUR
7. Stro�ki sejmov, reklame in reprezentance 215.316,00 EUR
8. Stro�ki storitev fizi?nih oseb 25.152,00 EUR
9. Drugi stro�ki storitev 618.607,00 EUR

Vse spra�ujemo, ali bi si privo�?ili take stro�ke tudi, ?e bi bilo podjetje v rokah zasebnih lastnikov? Za intelektualne storitve pol milijona evrov, za ban?ne storitve pol milijona evrov, drugi stro�ki storitev 600 tiso? evrov. Kaj vse je moral prenesti ta Peko ?evelj!

Samo Bog ve, kaj vse se je skrivalo v teh �tevilkah in koliko procentov je komu priteklo v zasebni �ep? Seveda �pekuliramo, saj so tako te�ko dokazljive stvari, da ne moremo nikogar obto�iti kar tako. A same �tevilke pri?ajo same po sebi. Tako doma ne bi ravnali. Ali pa?, a bi od takih stro�kov imeli koristi in nove dodane vrednosti.

Pa to �e ni vse. Ena od lepih mo�nosti za polnjenje svojega �epa na ra?un namernega iz?rpavanja Peka je bila tudi postavka nabave obutve od drugih proizvajalcev. Se pravi obutev, ki je Peko ni proizvajal, pa naj bi v Pekovih trgovinah obstajalo povpra�evanje strank. Tudi iz tega naslova je stekel kazenski pregon zoper enega izmed predsednika uprave Peka g. Lov�eta, ko je v tujini nakupil ve?jo koli?ino ?evljev, a jih Peko ni uspel prodati.

V o?i iz razpolo�ljivih podatkov bode podatek za leto 2014. V h?erinski dru�bi Peko Split na Hrva�kem so kupili za kar 6.189.000,00 EUR. V mati?nem podjetju Peko d.d. pa na primer 1.433.000,00 EUR.

Posledi?no je imela skupina Peko v letu 2014 za 8.870.000,00 EUR skupnih zalog. Seveda so to nabavne cene zalog materiala, pol izdelkov in izdelkov. Koga je zanimalo, kaj so kupili, po koliko so kupili in ali bo obstalo v skladi�?ih. Pomembno je bilo o?itno, kak�na je bila provizija. Po pri?evanju zaposlenih so o nakupih dodatne obutve odlo?ali predsedniki uprav kar sami. Trgovke, ki bi pri tem, kaj se bo kupovalo, morale imeti odlo?ilno vlogo, so nabavljeno obutev videle �ele, ko so jo iz skladi�? dostavili v trgovine.

Nekatera obutev je bila narejena iz smrdljive plastike ali gume na Kitajskem, da je smrdela cela trgovina, modeli pa so bili tako in tako katastrofalni in so na koncu kon?ali ali v skladi�?u ali pa v razprodajah mo?no pod nabavno vrednostjo. Bi tako delali tudi, ?e bi bil Peko last zasebnikov ali pa v rokah odgovornih, strokovnih in po�tenih vodij?� Postavlja se vpra�anje, kje vse so naro?ali materiale za izdelavo ?evljev, in ali so bili izbrani optimalni dobavitelji, kar se ti?e kakovosti in cene. Zagotovo so se pojavile te�ave zaradi nepla?evanja obveznosti do dobaviteljev, ko so bili potem prisiljeni nabavljati pri tistih, ki so dajali blago na up.

Kolik�en bi bil lahko izkoristek pri nabavi dodatne obutve v kombinaciji s h?erinsko dru�bo PGP INDE d.o.o., ki izdeluje podplate za razli?ne izdelovalce ?evljev, ni znano. Namre? Peko d.d. bi lahko kupoval dodatno obutev, ki je sam ni proizvajal, pri izdelovalcih obutve, ki so naro?ali podplate pri njegovi h?erinski dru�bi in bi za to lahko dosegali kompenzacije in sinergije.

Obnovitev proizvodnje hale v Srbiji � Knja�evac (menjava oken in vrat), pa objekt sploh ni bil v lasti Peka. Ni podatka, koliko je to investiranje stalo, kako so izbrali izvajalca in kaj se je potem zgodilo, ko so tam prenehali izvajati storitve za Peko in so opustili najem. Je najemodajalec povrnil stro�ke adaptacije?
Inventura stanja, kar se ti?e premo�enja Peka iz leta 1990, ko smo ustanovili svojo dr�avo in bi morala vsa podjetja v dr�avni lasti izvr�iti inventuro premo�enja v dr�avah nekdanje Jugoslavije in drugje v tujini, ni bila narejena. Ali pa?, pa se podatki skrivajo. Posledi?no bo treba to ugotoviti iz poslovnih knjig Peka, kako se je gospodarilo s tem premo�enjem. Kaj se je z njim zgodilo? Koliko se je premo�enja prodalo, po kak�nih cenah, komu itd, itd. Treba bo ugotoviti, kaj je danes v lasti Peka v Sloveniji in v tujini, in kaj je obremenjeno z morebitnimi hipotekami.

Treba bo ugotoviti, kdaj in kako so bile dolo?ene nepremi?nine prenesene na D.S.U. (Dru�ba za svetovanje in upravljanje d.o.o.). Peko ima namre? po podatkih DSU 49 nepremi?nin v nekdanji Jugoslaviji, ki so last dr�ave, 15 od teh naj bi jih Peko �e prodal in zanje prejel 2,8 milijona evrov. Za najemnine naj bi prejel pribli�no pol milijona evrov. Po nekaterih drugih podatkih je teh nepremi?nin ve? kot ka�ejo podatki DSU. Samo v Srbiji naj bi Peko imel 44 nepremi?nin, prodali so jih za 3,8 milijona evrov, kupnina pa je �la v bilance Peka, da bi se izbolj�eval poslovni rezultat.� Vir: ?asnik Finance

V Peku je �e vedno odprtih 80 kreditov za nakup nepreme?nin delavcev. �e 12 let naj bi te kredite odpla?evali. Kaj bo s tem?

KADRI

Izobrazbena struktura:

I. nedokon?ana osnovna �ola 14
II. kon?ana osnovna �ola 67
III. ni�je poklicna in podobna izobrazba 5
IV. srednje poklicna in podobna izobrazba 89
V. srednja tehni�ka/strokovna/splo�na izobrazba 71
VI. vi�ja izobrazba 8
VII visoka izobrazba (univ. smeri) 8
VIII. magisterij 0

Izobrazbena struktura je bila v Peku �ibka. �ir�a ko je izobrazba ljudi, ve? je mo�nosti, da se podjetje bolje uveljavlja ne samo na doma?ih, ampak tudi na tujih trgih. Bolj�a ko je izobrazba vodstva podjetja in v razvoju, ve?ja je mo�nost, da bo podjetje �lo v korak s ?asom in bo postajalo vse bolj napredno, konkuren?no, rentabilno in dobi?konosno. Samo 16 ljudi z vi�jo in visoko izobrazbo (podatek za leto 2014) je bilo premalo, da bi Peko lahko dosegal kak�ne vidnej�e rezultate. Te�ava na primer po pri?evanju enega izmed podjetnikov, ki je bil odstranjen iz Peka in je ustvaril svojo uspe�no zgodbo, je bila �e to, da niso imeli ?loveka, ki bi se lahko kompetentno pogovarjal v nem�kem tehni?nem jeziku s potencialnimi strankami in morebitnimi poslovnimi partnerji. Ta podatek v nadaljevanju pa? marsikaj pove. Znesek, namenjen izobra�evanju v celem letu 2014 je bil v letu 840 evrov.

Po drugi strani pa je pod nekim drugim predsednikom uprave potekalo stalno izobra�evanje prodajalk s strani zunanjih izvajalcev kjer so jih u?ili popolni teoretiki, ki nikoli niso prodali niti enega para ?evljev. Koliko so taka �izobra�evanja� stala, se najbr� podatek skriva v postavki stro�kov �intelektualne storitve� ali �ostali stro�ki storitev�.� Zelo redko pa je bilo, v zadnjih vsaj 15-ih letih ni prodajalk nih?e vpra�al, kaj stranke i�?ejo, kako so zadovoljne s kakovostjo in oblikami ter barvami Pekovih ?evljev ter z obutvijo, ki jo je Peko dodatno dokupoval pri drugih proizvajalcih.

Kak�ne so bile VIZIJE predsednikov uprav in kako so jih uresni?evali s strategijami, ali so navdu�evali vse dele�nike, da bi vizije in na?rte ponotranjili, se borili vsak na svojem podro?ju za uresni?itve, nam ni znano, ker nismo uspeli priti do teh temeljnih dokumentov. A iz pri?evanja nekdanjih zaposlenih ali sodelujo?ih v Peku so bili le redki predsedniki uprav, ki so se pojavili sploh pred zaposlenimi, da bi jim razlo�ili, kam �elijo pripeljati podjetje v nekem ?asovnem obdobju in bi sproti ugotavljali na to?kah preverbe, ali ladja potuje v pravo smer. Bolj je razumeti, da je ob vsaki menjavi vodje ladja dobila novo smer, a brez jasno definiranih ciljev, kdo bo za krmilom, kdo bo kaj po?el in kdo bo za kaj zadol�en in zavezan z roki in odgovornostjo za opravljeno delo in seveda tudi nagrajen za po�teno in kakovostno opravljeno delo.

Pri?evanja so tudi v smeri, da se je nad nekaterimi delavci izvajal mobing. Da so mnogi morali oditi, ker so stegnili jezik povsem upravi?eno, pa to dolo?enim vodjem ni bilo v�e?, imeli pa so mo? in vpliv. Kadrovanje na vodilna in vodstvena mesta je potekalo tudi po drugih poteh kot je to praksa v urejenih podjetjih, kjer �teje znanje, sposobnosti in morala ter program za izbolj�ave in razvoj podro?ja, ki bi ga naj prevzel kandidat.

Ko gre za vodenje in motiviranje ljudi, je to izrednega pomena, saj je od vodij odvisno, kak�na delovna klima se bo ustvarila, kak�ni bodo med?love�ki odnosi, kako se bo dolo?ilo, kaj je dobro in kaj je manj dobro delo, sistem nagrajevanja in stimulacij za dobre in �e bolj�e delavce, dru�enja izven slu�benih obveznosti in sodelovanje med drugimi oddelki in slu�bami, ki je klju?no, da vsi v podjetju vle?ejo v isto pozitivno smer k ciljem, ki prina�ajo, ko jih dose�ejo, uspeh za vse. V nekaj pogovorih z razli?nimi ljudmi je bilo zaznati, da je bilo tudi polen pod noge, da so bili na mestu vodij nekompetentni ljudje, ki so bili tja name�?eni zaradi vez in poznanstev.

Dogajale so se tudi nezakonite odpovedi pogodb o zaposlitvi, grde odstavitve starih vodstev celo z varnostniki. Potem pa so sledile to�be, ki so bile dobljene ali pa se je �lo v poravnave tudi do zneskov sto in ve? sto tiso?ev evrov, kar je vse potrovalo h kon?emu uspehu Peka d.d.

Pomembna vloga je tudi vloga sindikata in predstavnika delavcev, ki bi morala biti tudi nadzorstvena do vodstva, da se bi v vsakem trenutku vedelo, kam Peko gre in kaj lahko delavci pri?akujejo od vsakega novega predsednika uprave. Predstavnik delavcev in vodja sindikata ne smeta biti �zlizana� z vodstvom, ko potem deluje vse po sistemu �na gor kimam, spodaj pa tola�im in dajem la�na upanja�. Zato bi delavci morali imeti take predstavnike, ki bi znali oceniti, ali so na?rti, ki bi jih zahtevali od vodstva, realni, ?im bi za�li iz za?rtane poti, pa bi morali zagnati vik in krik, da se ne bi zgodile zadeve kot so se. Zagroziti, zahtevati pogovor in razre�evanje problemov.

?e vodstvo ne bi dalo odgovorov in se zavezalo z roki za ureditve, pa zahtevo do nadzornega sveta, da se tako nesposobno vodstvo zamenja. ?e ne odreagira nadzorni svet, je treba o dogajanju obvestiti lastnike, da ukrepajo oni.� ?e predstavnik delavcev in sindikalist ne deluje tako, ni dorasel svoji funkciji in ni vreden opravljati svojega dela, za katerega je pla?an. Nasploh pa je treba v podjetju zgraditi profesionalne odnose, brez la�ne solidarnosti in seveda tudi prijateljske. Najbolj�a kombinacija je biti odli?ni profesionalci in iskreni prijatelji. ?e to kolektiv dose�e� na vseh nivojih, skupen uspeh ne more izostati. Je bilo to dose�eno v Peku? Iz tega, kar smo videli do sedaj in po pri?evanju ljudi, s katerimi smo govorili, to ni bilo dose�eno. Pri?ajo pa tudi sami rezultati poslovanja sami.

Starostna struktura:

Starost do 31 let 46
Starost do 45 let 186
Starost nad 45 let 342
Podatek za celotno skupino Peko za leto 2014

V Peku so imeli vse ve? te�av tudi s pomlajevanjem kolektiva, saj so �ole na podro?ju ?evljarske industrije ukinjene. Znanje se prena�a samo �e od starej�ih k mlaj�im. To o?itno ni nikogar skrbelo, saj bi sicer morali glede na dolgoro?no vizijo poskrbeti za permanentno usposabljanje potrebnih kadrov, pa ?etudi z organizacijo teoreti?nega in prakti?nega �olanja v okviru podjetja ali pa dolo?enega �tevila mladih ljudi v tujini., kjer je ?evljarska industrija pomembna panoga.

RAZVOJ IN PROIZVODNJA

Peko ima tradicijo izdelave kakovostne obutve. Kakovost je o?itno zapisana v genih Peka in ta se je prena�ala iz generacije v generacijo. Peko zna narediti odli?en ?evelj. Pomembno vpra�anje je, za katere starostne skupine in po kak�ni ceni. Ali je Peko s svojimi izdelki lahko konkuren?en cenenim izdelkom, ki preplavljajo trge, prihajajo pa izpod teko?ih trakov, kjer delavci delajo na normo in jih pla?ujejo s pestjo ri�a na dan? Mar ni Peko podjetje, ki bi moralo konkurirati po kakovosti v �pici svetovne kvalitete? Toda pozicioniranje Peka se �al ni dogajalo v tej smeri, kar se vidi tudi po tem, koliko je bil Peko prisoten na drugih trgih izven dr�av nekdanje Jugoslavije.

Nekje smo zasledili v poro?ilih, da so od�li dolo?eni ljudje iz Peka na sejem v Milano, tam so fotografirali kar izlo�be s ?evlji v mestu in to so bili potem trendi Peka. Se ne zdi, da ?e smo spremljali konkurenco, ki je imela modele �e v izlo�bah, da smo �e zamudili in bodo kolekcije, ki jih bomo na tej podlagi izdelali, �e zastarele? Saj, ?e vzamemo avtomobilsko industrijo, bi bilo nesmiselno, da neko podjetje kopira tisti model, ki ga je konkurenca �e dala na trg. Peko bi lahko bil tudi Evropski igralec v smislu idej in trendov. Vse omejitve, kar se tega ti?e, so v glavah.

Ko govorimo o ceni izdelka, se je treba vpra�ati, koliko je Peko vlagal v posodabljanje proizvodnih procesov, v nove tehnologije in v razvoj. Po pri?evanjih nekaterih zelo malo oziroma veliko let ni?. Digitalizacija je v razcvetu, nekatere proizvodnje pa so nekatere dele proizvodnje �e robotizirale. Je bil Peko povezan s Fakulteto za oblikovanje in z In�titutom Jo�ef �tefan, kjer bi se lahko rodilo marsikaj, kar bi pripomoglo k razvoju Peka? Teh povezav znanosti in industrije nismo zaznali, kar je v Sloveniji splo�ni problem. Potem kadri, ki se iz�olajo in se v njih vlaga na fakultetah, odidejo v tujino.

Ali so v Peku razmi�ljali �ir�e, da bi namesto, da so ljudi po�iljali na ?akanje, ker niso imeli dovolj naro?il za ?evlje, uporabili za izdelavo usnjene galanterije. Tudi zelo lep modni nakit se lahko izdela in to iz �odpadnih� materialov, ki so ostali od izdelave obutve. Peko blagovna znamka bi lahko bila vtisnjena na pasovih, pa�?kih za ure, sponkah za lase in �e kje. Nekaj malega torbic so izdelovali v zadnjem ?asu iz �odpadnih� kosov usnja, kar je bila zelo dobra odlo?itev, a veliko prepozna. Znano je, da so v IUV Vrhnika delali zanimive izdelke iz svojega usnja, pa ni te ljudi v Peku nih?e povabil k sodelovanju, ko je IUV na?rtno propadel. Zvedeli smo, da s tem usnjarskim podjetjem Peko ni sodeloval. Kaj je bil razlog nesodelovanja, nismo izvedeli, ko je znano, da je IUV Vrhnika izdeloval eno najbolj kakovostno usnje v Evropi, ?e ne v svetu.�

Koga vse so in koga niso vklju?evali v Peku za razvoj novih modelov? Koliko so potovali po svetu, da bi videli, kam gre moda, kaj ponuja konkurenca, kaj so stalne ponudbe itd? ?e bi vse to po?eli, bi bili rezultati druga?ni. Vklju?evanje nekaterih medijsko izpostavljenih oblikovalcev iz Slovenije, ki so se iz�ivljali in vgrajevali v ?evlje zlato in Swarovski diamante in za to zara?unavali intelektualne storitve, prodaja pa ni znala tega prodati, je povzro?alo Peku hude finan?ne rane. Seveda se lahko eksperimentira, a �ele takrat, ko se za to iz teko?e uspe�ne prodaje oblikujejo namenska sredstva, da ni velikih tveganj, ?etudi se eksperiment ne odrazi v novo dodano vrednost.

Selitev proizvodnje v dr�ave s ceneno delovno silo ne prina�a samo pozitivne u?inke, pa �e neeti?no je, da dodano vrednost ustvarjajo ljudje, ki so pla?ani za svoje trdo delo borno. So v Peku iskali kak�ne druge re�itve za zni�anje proizvodnih stro�kov? Iz razgovorov smo opazili togost. Bolj je bilo prisotno razmi�ljanje, to, kar po?no drugi, bomo tudi mi. Za sabo pa je potegnilo najem proizvodnih hal, u?enje delavcev, kadrovanje pravih, nadzor nad kvaliteto, manipulativni in prevozni stro�ki in �e marsikaj, kar se pojavi sproti. So zato proizvodnjo v Knja�evcu v Srbiji opustili, ta pa se ni obnesla tudi v Bosni? Ali je botrovalo to, da niso pla?evali ljudi, ki so sodelovali sproti in po�teno? Tudi tega je bilo.

MARKETING in PRODAJA

Povpre?na dose�ena prodajna cena Peko ?evlja v letu 2014 je bila v Sloveniji 28 EUR, na Hrva�kem 25 EUR in v Makedoniji blizu 37 EUR. Povpre?na dose�ena prodajna cena ?evlja iz dokupa je bila v Sloveniji 24 EUR, na Hrva�kem 20 EUR in v Makedoniji 35 EUR. Kako je mo�no, da je glede na kupno mo? najve?ja cena dose�ena v Makedoniji? V Sloveniji in na hrva�em se je najve?ji obseg prodaje zgodil s popusti na razprodajnih akcijah. To je klju?en razlog. Samo te�ava je, ker so prodajali pod ceno. Tudi za to je peko tonil v izgubah. Leta 2010 je bila ta �e 10 milijonov evrov. Potem so jo nakja zmanj�ali a ne dovolj. Stro�ki, stro�ki... ???!!!

Kdaj ste nazadnje zasledili reklamo za Peko v kak�nem izmed slovenskih medijev? Na TV? V spominu nimamo, da bi Peko u?il in spodbujal potencialne stranke s svojimi marketin�kimi akcijami kulture kupovanja obutve. Peko je, kot re?eno, izdeloval kakovostno obutev, ki ni primerljiva s ceneno obutvijo, ki jo na trg po�iljajo multinacionalke, narejena pa je v dr�avah, kjer se grobo izkori�?a ljudi. Taka obutev je lahko za noge celo �kodljiva. Zato bi marketing Peka moral usmeriti vse sile v prepri?evanje ljudi, naj raje kvaliteten in iz naravnih materialov kupijo vi�ji cenovni razred ?evlja, namesto, da si kupijo nezdrav in ne kakovosten cenen ?evelj, ki bo po prvi no�nji v de�ju razpadel. V prispodobi re?eno, bi bilo treba poudarjati pri strankah nem�ki rek, da nikoli ni ?lovek tako bogat, da bi poceni kupoval.

Seveda je res, da je v Sloveniji kupna mo? v stagnaciji in ljudje segajo tudi zaradi tega po cenenih izdelkih, ?e le jih prepri?a ustrezen videz. Po drugi strani pa, ?e bi Peko uporabil marketing v pravo smer, da bi osve�?al, bi pa tudi lahko prodajal svojo kvaliteto po vi�jih cenah in bi kot tak slovel na trgu. Nismo najcenej�i, smo pa najbolj�i za va�e noge, ki imate samo ene. Kar se ti?e cenovne dostopnosti, bi pa lahko kopirali na primer Mladinsko knjigo, ki vsako knjigo, ki ima ceno nad 100 evrov, prodajo na 5 mese?nih obrokov, ?e pla?ajo z gotovino, je pa gotovinski popust. Zakaj ne bi na ta na?in omogo?ili ljudem dostop do nakupa bolj kakovostne doma?e obutve?

Vpliva vremena na prodajo je bil v pogovorih tudi izpostavljen. Seveda, ko smo govorili o slovenskem trgu. Narejena je bila kolekcija jesen � zima, potem je pa poletje trajalo dlje, prehodnega jesenskega vremena ni bilo in smo �li tako reko? iz natika?ev v zimske �kornje. Da, to je problem, a zgolj zato, ker Peko ni prodajal svoje kakovostne obutve tam, kjer je vreme druga?no in je stalno na primer tako, da se nosi prehodna obutev. V primeru izpada na doma?em trgu se vse sile usmerijo, da se to koli?ino proda na trgih, kjer �e imamo dobre izku�nje.

Kot smo �e nekje omenili, je bil pretok informacij od prodajalk do vodenja prodaje, razvoja in proizvodnje slab. Modeli so bili narejeni na napa?nih kopitih in zato obutev ni dobro sedla na noge strank. To so prodajalke sporo?ale vodstvu, a namesto, da bi prenehali s tako proizvodnjo, so naredili �e teh istih modelov na zalogo. Zelo premalo so imele prodajalke vpliva na izbor obutve iz dokupa, kar je bila prava katastrofa. Na primer v prodajalnah na Gorenjskem, kamor do prihajali turisti, ki so hoteli v gore, niso imeli nobenih planinskih ?evljev, da bi jih lahko kupili. To je najmanj nezasli�ano.

ZAKLJU?EK

Zavedamo, se, da je to poro?ilo kriti?no. A treba si je naliti ?iste vode. ?e kdo misli, da zapisane stvari ne stojijo, naj se oglasi, a pred tem naj se vpra�a, zakaj vendar je Peko pogorel, ?e so vsi delali dobro. Tudi dobro se je delalo. O tem ni nobenega dvoma. Tudi trudili so se in krvavi pot potili, da je Peko obstal, a vpra�anje je, kam je kdo vlekel. So tudi delavci, ki razmi�ljajo, da jih nikoli ne moremo tako slabo pla?ati, kolikor oni lahko slabo delajo. Kar se ti?e nas, nikoli v podjetju niso za nastalo situacijo krivi delavci, ki nimajo mo�nosti sprejemati poslovnih odlo?itev. Vedno so za nastalo situacijo odgovorni vodilni ljudje. Tudi v smislu tega, kako so motivirani za delo vsi v kolektivu, kak�ni so odnosi, kateri so motivacijski faktorji, kako je urejena preto?nost in implementacija informacij v slu�bah oz. oddelkih, ki odlo?ajo o tem, kje se bodo informacije, predlogi, ideje in kritike upo�tevale.

Prepri?ani smo, da je to poro?ilo dovolj dobra podlaga za odlo?anje v bodo?e. Ste?ajno upraviteljico pozivamo, da v skladu z zakoni in v skladu z dobrim gospodarjenjem skrbno pregleda vso dokumentacijo, ki je na razpolago, glede na dogodke, ki so �kodovali, vklju?i v revizije poslovnih odlo?itev dolo?ene strokovnjake, glede na morebitna sporna odkritja pa tudi organe pregona, ki bodo ugotovili tudi osebno odgovornost� vpletenih. Prodajale so se nepremi?nine, za nekatere �e ni razre�enega statusa, morda se iz starej�ih poslovnih knjig najde �e kaj nepremi?nin v lasti Peka po dr�avah nekdanje Jugoslavije in morda celo v kak�ni drugi dr�avi. Odprodajali so se dele�i h?erinskih podjetij, nabavljale so se velike koli?ine izdelkov, izvajale so se pregre�no drage storitve in �e kaj, kar je bilo morda v neposredno �kodo dru�be Peko in lastnikov.

V nadaljevanju pa prosimo ste?ajno upraviteljico gospo Tadejo Tam�e oziroma od gospe zahtevamo, da sledi SKUPNEMU DOBREMU, kar pomeni, da naredi vse potrebno, da se ohrani tradicijo, izku�nje, znanje in zelo prepoznavno blagovno znamko Peko v Sloveniji in �ir�e.

Kar se ti?e Gibanja OPS in vseh sodelujo?ih, pristopamo na tej podlagi in z vklju?itvijo vseh, ki �elijo, da se Peko ohrani, k izdelavi nove vizije in novega poslovnega na?rta, ki bo temelj za nov zagon proizvodnje ter novega uspe�nega razvoja Peka.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri podajanju relevantnih informacij in zahvaljujemo se vsem, ki �e sodelujete ali boste �e sodelovali zdaj, ko bo treba streti najtr�i oreh, da res pripravimo realen na?rt za nov zagon Peka na trenutnih ru�evinah, iz katerih bomo uporabili ves koristen material za novo gradnjo. Delujemo v skladu z Akcijskim na?rtom, ki ga lahko, da boste vedeli, kako je z roki, preberete TUKAJ.

Kdor se �eli vklju?iti v TIM PEKO, to lahko stori tako, da nam pi�e na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ali pokli?e na telefon o31 274 419. 031 274 41

Lepo povabljeni!

Kliknite na sliko za podpis peticije

Ekipa OPS