Te�ave GZS zaradi prostovoljnega ?lanstva ka�e na dejstvo, da privilegirani podjetniki ne morejo pre�iveti brez izkori�?anih. Ta zakon o prostovoljnem ?lanstvu je tistim izkori�?anim v preteklosti omogo?il, da so se tega zla re�ili. Za obvezno pla?ano ?lanarino ti niso dobili ni?, privilegiranci pa so si privo�?ili draga potovanja, razko�na bivali�?a, prevozna sredstva.

Njihova najve?ja korist pa je bila, da so s pomo?jo �tevil?no megalomanske birokratske ekipe, katero so pla?evali tudi ali pa prete�no iz zneska ?lanarine izkori�?anih podjetnikov, pri�li do poslovnih podatkov in jih koristili v svoje osebne in podjetni�ke namene. Privilegij in nepotizem je, da so v birokratskih vrstah najpogosteje zaposleni sorodniki, znanci in prijatelji teh privilegiranih podjetnikov.

?e finan?no ne morejo shajati, naj prodajo premo�enje in si za potrebe zmanj�anega obsega ?lanstva preselijo v eno samcato pisarno in tu ne bodo imeli problema z kurjavo.Naj bosta zaposlena le predsednik Stojan Binder in Samo Hribar Mili?. ?e ne gre druga?e, naj opravljata poleg svojih funkcij tudi opravila administratorja in ?istilnega servisa.

Ko bo GZS delovala v korist vseh podjetnikov se bo ?lanstvo zagotovo mno�ilo in se bo lahko obseg poslovanja raz�iril. Treba je za?eti znova na temeljih spremenjenih pravil poslovanja, moralnih eti?nih in poslovnih vrednot, ?isto nasprotnih od tistih na katera so bili ti �tovari�i� navajeni v biv�em politi?nem in gospodarskem sistemu.

Glede moralnih, eti?nih, in poslovnih vrednot stanja, v Obrtno podjetni�ki zbornici ni ni? druga?e kot v GZS. Privilegiranci si lastijo mo? informacij in denarja, ki se zbira z obvezno ?lanarino. Jan�a je seveda bil, kot je to vedno pri svojem delu, dvoli?en in egoisti?en. Istega reza kot v GZS v kateri je videl nevarnost za svoj oblastni�ki fotelj, ni naredil v Obrtni�ki Zbornici Slovenije (zdaj Obrtni�ko-Podjetni�ki zbornici).

V tej zbornici je nasprotno kot v GZS videl zaveznika, ki mu bo pomagala krepiti oblastni�ki fotelj. Zgodilo se je nasprotno. Ni upo�teval mo? volilnih glasov 80 odstotkov zapostavljenih drugorazrednih obrtnikov, ki so nasprotovali obveznemu ?lanstvu v OZS in je med drugim tudi zaradi tega izgubil volitve.

Zato ni higieni?no, da se v tem trenutku kdorkoli v dr�avi pogovarja, da bi sedanja vlada v GZS spet uvedla obvezno ?lanstvo. Mora nemudoma spremeniti Zakon Obrtno podjetni�ke zbornice in tudi drugih, tako, da se uvede neobvezno ?lanstvo v njih. Seveda se mora ta zakon OZS korenito spremeniti tudi v drugih delih, saj je staromoden in preve? vezan na pretekle ?ase, pretekli politi?ni sistem, kjer prevladuje monopol in obveze podjetnikov, malo pa je v njem koristi za ve?ino.

Vsak EUR-o je dragocen za podjetnika in tudi ?lanarina ni majhna. Po partijskem klju?u� izbrani Oblastniki OZS s Pavlinjekom na ?elu naj kon?no za?nejo znova gospodariti na temelju novih moralnih in podjetni�kih vrednot, ki bodo enake za vse ?lane, da ne bo med ?lanstvom privilegiranih, ki bi tro�ili in podrejenih, ki bi zgolj polnili denarno malho.

Tako kot sem zapisal za GZS se mora torej zgoditi tudi z OZS. Dr�ava pa mora poskrbeti za enakovredne in fer pogoje poslovanja za vse podjetnike, vse od tistih mikro do najve?jih, kar se ti?e njih organiziranosti in skladnosti s Zakonom o Gospodarskih dru�bah. Dr�ava, v Slovenskem politi?nem sistemu je politi?na elita, upamo, da se bo kmalu tudi ta definicija v Sloveniji spremenila, pa dela probleme in s tem povzro?a krivice podjetnikom, da potem imajo delo zgolj razni njeni priskledniki kot so zbornice in privilegirani notarji in odvetniki.

Prizadeti podjetniki, ki jim tako dr�ava namerno povzro?a krivice se morajo braniti in to je tudi nepotreben in obremenjujo? stro�ek podjetnika, ki od�ira njegov te�ko prigaran dobi?ek. Ta stro�ek ob?uti tudi dr�ava, saj dobi manj davkov, ker imajo podjetniki� manj�i dobi?ek, ta drugi, ki jih podjetniki pla?ujejo, da se re�ujejo krivic, pa samo Bog ve ali ta zaslu�ek prijavijo vsaj kot dohodek, kaj �ele kot dobi?ek.

Ta izpad je zagotovo nekajkrat ve?ji, kot to zna�a �dobi?ek� dr�ave, saj je na teh zbornicah zaposlenih na stotine, tako in druga?e, privilegiranih birokratov povezanih z politi?no elito. OZS jih ima zaposlenih pribli�no 400. Kot se je nedavno izkazalo, so nabrali toliko, da so si lahko vodilni poleg drugih privilegijev izpla?ali povrhu �e 16 milijonov te�ke nagrade.

Zbornice niso ne smejo biti samo v namen povezave med podjetniki in vlado, da re�ujejo probleme, ki jih vlada oziroma dr�ava namerno povzro?a podjetnikom, ampak morajo skrbeti za dobro poslovno po?utje svojih ?lanov. Da bi lahko zbornice pozitivno poslovale, morajo poskrbeti, da pozitivno poslujejo njeni ?lani. Zaposleni na zbornicah morajo skrbeti, da bodo njeni ?lani imeli dostop do informacij, da bodo sodelovali pri pridobivanju dela.

Seveda, moram pri tem poudariti, da ne sme v tem pogledu biti privilegiranih in drugorazrednih podjetnikov. Kon?no je potrebno stopiti iz te sence modela funkcioniranja dr�ave na temelju, izsiljevanja podjetnikov ampak mora to biti na temelju medsebojnega korektnega poslovnega sodelovanja, da imata od tega obe strani koristi.

Nekdo v tej dr�avi bo moral za?eti stro�ke njenega poslovanja in funkcioniranja gospodarstva vrednotiti popolnoma druga?e, kot je to bilo v navadi v biv�em sistemu, ko so vse to bili skupni, dru�beni stro�ki in skupni �nacionalni interes�, seveda v re�iji in korist ene in edinstvene �privilegirane partije in pripadnikov njene elite�.

Vlada mora po nujnem postopku spremeniti Zakone vseh zbornic tako, da ne bo prisilnega ?lanstva. Tako kot je danes, ko je ?lanstvo obvezno ni v interesu privilegirancev, da bi se trudili �poslovati� ampak je njihov interes kako potro�iti ve? kot zberejo.

Ivanj�evci,� dne 6.10.2010.����������������������������������������������� Karel KOZIC�������������������������