Govor Mag. Miroslava Mozeti?a, predsednika Ustavnega sodi�?a Republike
Slovenije

Dan samostojnosti in enotnosti, Cankarjev dom, 23. december 2015

�O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo �iveli veseli ljudje! Pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Bo�ja setev je pognala kal in je rodila - zrasla so nebesa pod Triglavom!� (Ivan Cankar, Kurent).

Spo�tovani predsednik dr�ave gospod Borut Pahor, spo�tovani predstavniki ljudstva, gospe in gospodje poslanci, spo�tovani predstavniki izvr�ilne in sodne veje oblasti, spo�tovani predstavniki verskih skupnosti, "lubi Slovenci", dr�avljanke in dr�avljani! Pa se danes vpra�ajmo: Ali smo to Cankarjevo videnje uresni?ili? Ali smo le sanjali?

Danes je pravi dan za to vpra�anje, saj praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, kot spomin na tisti veli?astni dan pred 25. leti, ko smo 23. decembra 1990 na plebiscitno vpra�anje: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna dr�ava? odgovorili z: DA. In tako nas je odgovorilo 1.289.369. Proti je bilo le 57.800 glasov.

Brez dvoma smemo trditi, da smo tisti dan Slovenke in Slovenci pa tudi drugi prebivalci tedanje Republike Slovenije izkazali enotnost in trdno odlo?enost in pogum, da uresni?imo sanje in hrepenenja mnogih, da ustanovimo lastno dr�avo. Nismo zamudili zgodovinske prilo�nosti, ki se nam je ponudila. Vsi vemo, da je bil to zelo razburkan ?as, da je v vzhodni Evropi vrelo, da je padel berlinski zid, da je bil to ?as demokrati?nih vstaj v vseh evropskih dr�avah s komunisti?nim totalitarnim re�imom.

Bili smo veseli in sre?ni, vriskali smo in peli. Mislim, da je prav, da smo tudi danes veseli in sre?ni, ne le zaradi spominjanja na ta dogodek, temve? predvsem zato, ker imamo lastno dr�avo. Niso vsi narodi tako sre?ni. Zato moramo biti nanjo ponosni. Samo ta dr�ava je na�a, pa ?eprav v?asih prej ma?eha kot mati. Imeti lastno dr�avo je nekaj veli?astnega, je pa tudi velika odgovornost. Kajti ni vseeno, kak�na je dr�ava.

Prepri?an sem tudi, da se na plebiscitu nismo odlo?ili za kakr�nokoli dr�avo. Samo da je. Ne. Pred ustanovitvijo lastne dr�ave smo �iveli v dr�avi, za katero smo v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije zapisali, da ne deluje kot pravno urejena dr�ava in da se v njej hudo kr�ijo ?lovekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin in da v tak�ni dr�avi no?emo �iveti, ter slovesno izjavili, da bo Republika (dr�ava) Slovenija zagotavljala varstvo ?lovekovih pravic in temeljnih svobo�?in vsem osebam na njenem ozemlju.

Kak�no dr�avo ho?emo ustanoviti, smo zapisali tudi v vrsti dokumentov, ki so bili objavljeni pred plebiscitom. Tako so bili v 57. �tevilke Nove revije leta 1987 objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program, v katerih so avtorji zahtevali opustitev komunisti?nega sistema in uvedbo politi?no pluralisti?nega demokrati?nega sistema in svobodnega socialno-tr�nega gospodarskega reda. Aprila 1988 je sledila "Pisateljska ustava", tej v marcu 1990 "Demosova ustava". Potem smo imeli v aprilu 1990 prve demokrati?ne ve?strankarske volitve, ki so se zaklju?ile maja 1990 s konstitutivno sejo novoizvoljene republi�ke skup�?ine.

V tem obdobju in pred plebiscitom smo jasno izoblikovali vrednostna izhodi�?a, vrednostne temelje nove� samostojne dr�ave: dr�ava naj bo pravna in socialna, naj temelji na delitvi oblasti, na demokrati?nem politi?nem sistemu, na spo�tovanju ?lovekovega dostojanstva, kot temelja vseh ?lovekovih pravic in svobo�?in, zagotavlja naj spo�tovanje ?lovekove politi?ne, duhovne in gospodarske svobode.

Odlo?itev na plebiscitu je bila zato �e vsebinska, vrednostna. Nismo odlo?ali le formalno o ustanovitvi dr�ave, temve? smo se tudi �e jasno opredelili, kak�no dr�avo ho?emo ustanoviti. Ustava, ki bo drugo leto praznovala (25) petindvajset let, je vse to le potrdila. Prepri?an sem, da smo na vse to lahko ponosni. Petindvajset let je minilo od plebiscita, drugo leto bo petindvajset let od razglasitve samostojne in neodvisne dr�ave.

Ponovno vre, vse je v gibanju, in kot pravijo politiki, razmere so te�ke in zapletene. Vre tudi v �ir�i skupnosti � v Evropski Uniji, v katero smo vstopili tudi in predvsem zaradi varnosti in zagotavljanja spo�tovanja ?lovekovega dostojanstva in politi?nih ter gospodarskih svobo�?in, spo�tovanja razli?nosti. Zgleda, da se spet vse spreminja.

Pred nami so novi izzivi, a kot da ne najdemo odgovorov. Kot da tavamo, kot da smo za�li, ne vemo kam in kako, kot da nimamo vizije, ne zmoremo tiste smelosti in enotnosti, kot smo jo zmogli v tistih prelomnih ?asih pred 25. leti. Zato je ob tej obletnici prav, da se vsaj vpra�amo, ali smo uspeli ustvariti tak�no dr�avo, kot smo si jo zamislili in v ustavne dokumente tudi zapisali pred 25 leti. Temu nujno sledi vpra�anje, kako naprej.

?e �elimo po�teno oceniti prehojeno pot, se ne smemo vpra�ati: kaj je �lo narobe, kaj je iz obljub in pri?akovanj nastalo, temve?, kaj sem jaz, kaj smo mi storili narobe, in ali smo storili vse, kar bi morali. Otresti se moramo hlap?evskega in kalimerovskega mi�ljenja in ne i�?imo krivcev izven sebe, ne i�?imo zunanjih sovra�nikov.

Mi smo odgovorni za to dr�avo in nih?e drug! Kar je �lo narobe, je na�a krivda in na�a odgovornost. Seveda to ne pomeni, da smo odgovorni vsi v pomenu, da ni nih?e odgovoren. Ne, pristojnosti in odgovornosti so jasne. Imamo Dr�avni zbor, ki sprejema zakone, imamo vlado, ki mora vladati in imamo sodstvo, ki mora soditi. In smo dr�avljani, ki gremo ali ne gremo na volitve.

Ustanovitev samostojne dr�ave naj bi bila v prvi vrsti tudi prelom s starim komunisti?nim totalitarnim sistemom in vzpostavitev novega na ?lovekovem dostojanstvu temelje?ega vrednostnega sistema. Jasno je bilo, da to ne bo �lo ?ez no?, in z deklaracijami, temve? da je to proces, tranzicija � prehod.

Parlamentarna skup�?ina sveta Evrope je �e leta 1996 v posebni resoluciji (Ukrepi za razgradnjo dedi�?ine komunisti?nih totalitarnih sistemov) opredelila cilje tranzicije, ki so:

vzpostavitev pluralne demokracije, temelje?e na vladavini prava in spo�tovanju ?lovekovih pravic in razli?nosti.

Dodatek OPS:

Resolucija Parlemnetarne skup�?ine sveta Evrope 1096 je takole zapisana v za?etku:

"1.��� Dedi�?ine biv�ih komunisti?nih totalitarnih sistemov se ni lahko re�iti. Na institucionalnem nivoju ta dedi�?ina zajema (?ezmerno) centralizacijo civilnih institucij, birokratizacijo, monopolizacijo in prekomerno regulacijo; na nivoju dru�be pa sega od kolektivizma in konformizma do slepe pokor�?ine in drugih totalitarnih miselnih vzorcev. Na tak�nih temeljih je te�ko vzpostaviti civilizirano, liberalno in pravno dr�avo. Zato je stare strukture in miselne vzorce potrebno odpraviti in prese?i.�

2.���� Cilji tega tranzicijskega procesa so jasni: ustvariti pluralne demokracije, ki temeljijo na vladavini prava in spo�tovanju ?lovekovih pravic ter raznolikosti. Pri tem procesu je potrebno upo�tevati tako na?ela subsidiarnosti osrednje oblasti, svobode izbire, enakosti mo�nosti kot tudi ekonomskega pluralizma in transparentnosti postopka odlo?anja. Tako so delitev oblasti, svoboda medijev, varstvo zasebne lastnine in razvoj civilne dru�be le nekatere izmed sredstev, ki jih lahko uporabimo pri doseganju ciljev kot so decentralizacija, demilitarizacija, demonopolizacija in debirokratizacija.

3.���� Nevarnosti, da proces tranzicije ne uspe, so mnogovrstne. V najbolj�em primeru lahko oligokracija prevlada nad demokracijo, korupcija nad vladavino prava in organizirani kriminal nad ?lovekovimi pravicami. V najslab�i razli?ici lahko pride do ��ametne restavracije� totalitarnega re�ima, ?e �e ne do nasilnega strmoglavljenja porajajo?e se demokracije. V tak�nem najneugodnej�em primeru bi nov nedemokrati?ni re�im neke ve?je dr�ave prav lahko predstavljal mednarodno gro�njo njenim �ibkej�im sosedam. Klju? do miroljubne koeksistence in do uspe�nega procesa tranzicije namre? le�i v vzpostavitvi ob?utljivega ravnote�ja pri zagotavljanju pravice brez iskanja ma�?evanja."

Spo�tovani predstavniki vseh vej oblasti, dragi Slovenci! Vpra�ajmo se, ali smo bili pri tej nalogi uspe�ni. Petindvajset let je �e doba, ki dopu�?a vsaj vmesno oceno. Odgovor bo gotovo razli?en in tu ni pri?akovati enotnosti.

?e poslu�am politike, medije, gospodarstvenike, kulturnike, delavce, kmete, upokojence, mlade � zaznam razli?ne odgovore, vendar ve?insko negativne: ne, nismo uspeli, pri?akovali smo ve?. Ker nisem politik, pa tudi moja trenutna funkcija zahteva zadr�anost pri ocenjevanju, si bom pomagal z �e omenjeno resolucijo, ki je svarila in opozarjala na posledice neuspe�ne tranzicije. Tako so v resoluciji zapisali:

�Nevarnosti (posledice) neuspe�ne tranzicije so ve?plastne. V najbolj�em primeru oblast oligarhije namesto demokracije, korupcija namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto ?lovekovih pravic. V najslab�em primeru pa je rezultat neuspe�ne tranzicije �ametna obnovitev (revolucija) totalitarnega re�ima, ?e ne celo nasilna odstranitev mlade demokracije."

Te�ko je ne pritrditi tistim, ki pravijo, da se ka�ejo v ve?ji ali manj�i meri vse na�tete posledice. Toda, spo�tovani, na� odgovor na to ne sme biti razo?aranje nad dr�avo ali v misli, da bi bilo bolje, da je ne bi ustanovili, ker da je ne znamo upravljati, ker ne vemo, kaj z njo. Nujno pa se bomo morali vpra�ati po vzrokih, kaj je bilo narobe, kaj smo spregledali. A ponovno poudarjam, ne i�?imo krivde izven sebe. To je nezrelo in hlap?evsko, saj smo v lastni dr�avi vendar mi gospodarji in zato tudi za vse odgovorni.

Ko razmi�ljam o teh problemih, se mi vedno zastavi vpra�anje, ali smo vsa tista vrednostna izhodi�?a oziroma vrednostne temelje na�e dru�be, ki smo jih zapisali v ustavi, sprejeli za svoje, ali smo jih posvojili, ponotranjili in jih zato uresni?ujemo ali so to le lepe deklaracije, lepi okraski. Gre za vpra�anje, ali sprejemamo in seveda spo�tujemo vsaj tisti minimum skupnih osnovnih vrednot, ki so nam ne nazadnje skupna �e tiso?letja. Gre tudi za vpra�anje, ali je na�a dru�ba zdrava.

V odgovor na vpra�anje ponujam nekaj misli, ki niso moje, pa se je te�ko ne strinjati z njimi: (citiram)

"Slovenski javni prostor bolj kot kadarkoli prej potrebuje odkritost, resnicoljubnost, samokriti?nost, predvsem pa nalezljivo iskrenost in neomajno odlo?nost. Znotraj vedno znova omenjane ideolo�ke razklanosti imamo opravka z odsotnostjo elementarne po�tenosti, pravi?nosti, strpnosti, dialo�kosti in odgovornosti, a tudi z odsotnostjo prepotrebne vizije kaj in kako naprej. Na� glavni problem ni v tem, kaj po?nejo drugi z nami, temve? kaj po?nemo mi (Slovenci) sami s seboj.�

Trde so te besede, morda pa ravno zato, ker so resni?ne. (In nadaljujem s citatom)

"Vendar, da ne bo pomote. Ni vse narobe. Nismo namre? kar vse povprek v moralni krizi vse dr�avljanke in dr�avljani; v krizi je predvsem javni prostor, tisti osrednji politi?ni, medijski, znanstveni, umetni�ki in civilni prostor razpravljanja, dogovarjanja, upravljanja in odlo?anja, kjer je, kot se zdi, vse dovoljeno, in ni?, prav ni? prepovedano. Glavni krivci za moralni vakuum, v katerem buhti gola brutalnost volje do mo?i, so politi?ne, gospodarske, finan?ne, pravne, medijske, religijske in v precej�nji meri, �al, tudi intelektualne elite, torej najbolj izpostavljene in vplivne plasti sleherne demokrati?ne dru�be."

(Vzeto iz: Borut O�laj: Svetovni etos in slovenski javni prostor; Svetovni etos: globalno in lokalno, Ljubljana 2013).

In naj tudi sklenem s tujo mislijo:

"Nujno je, da popravimo, uredimo, izbolj�amo, pospravimo in obvladamo moralni kaos v svojih glavah in srcih.� (Marko Pavliha, 3.kongres gibanja svetovni etos Slovenija o soglasju o temeljnih vrednotah za prihodnost slovenske dru�be).

Spo�tovani. Trdno sem prepri?an, da bomo iz na�e dr�ave naredili uspe�no dr�avo, raj pod Triglavom, le ?e bomo dosledno uresni?ili, uveljavili in spo�tovali vrednostne temelje in na?ela, katerim smo se zavezali na plebiscitu, ko smo glasovali za samostojno dr�avo Slovenijo. Druge poti ni! Ali jih bomo uresni?ili, je odvisno samo od nas, in uresni?imo jih lahko le v svoji dr�avi. Naj sklenem z iskrenimi ?estitkami vsem dr�avljankam in dr�avljanom ob dana�njem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Bodimo ponosni in veseli na lastno dr�avo, saj je, kakor je zapisal Cankar: "Bog ustvaril paradi� za domovino veselemu rodu"!

***********************************************************************

Iz tega govora ob obletnici plebiscita je mo�no razbrati te grozljive stvari, o katerih na teh straneh pi�emo �e leta. Predsednik Ustavnega sodi�?a ne zanika, celo pritrjuje, da je v Sloveniji oligokracija prevladala nad demokracijo, korupcija nad vladavino prava in organizirani kriminal nad ?lovekovimi pravicami.

BRAVO, gospod Mozeti?, predsednik Ustavnega sodi�?a za pogum, da ste povedali to, kar nekateri vemo �e dlje ?asa in smo na to tudi opozarjali. Seveda pa smo za to v montiranih kazenskih postopkih �e ve? kot desetletje, izgubili smo kariere, eksistenco in mediji so nas polivali z najbolj smrdljivo bolj�evisti?no gnojnico.

To je video, ki je nastal leta 2012, ko je �elel Ladislav Troha dose?i soo?enje s "TOP" kandidati leve in desne nomenklature, da bi jim pred kamerami nalil ?iste vode. Seveda so mediji naredili vse z ignoranco, cenzuro in diskreditacijami, da ljudje niso niti vedeli, da kandidira, niti ni bilo nobene reklame za to, kar je povedal v tem in �e enem videu, ko je tudi razlo�il ljudem, da jih ne bo cukal za rokav, da bi prispevali podpise za kandidaturo.�

Dejal je, da ?e ne bo iz dveh videov jasno, kaj je problem te dr�ave in ljudje ne bodo podprli kandidature, ko je �lo zgolj za soo?enja z name�?enci oligarhije, pa? tega ne bo. In ga ni bilo, Slovenija pa je tonila naprej. Naj poslu�ajo vsi oblastniki, kaj je bilo v tem videu povedanega. Povsem natan?no tudi to, kar je ugotovil predsednik Ustavnega sodi�?a. Po treh letih pravi, da se ne da zanikati, da se niso vse na�tete posledice neuspele tranzicije zgodile v Sloveniji, na kar je opozarjala Resolucija parlamentarne skup�?ine sveta Evrope 1096.

Je pa vpra�anje, kaj bo sledilo. Ugotavljanje stanja ni dovolj, pomembno je sesti za skupno mizo in predlagati re�itve, da se to abnormalno stanje prekine, ker je nevarno, da se slabo nadgradi �e s ?im. Naprimer z nasiljem, ker je narod dovolj razdeljen, med sabo sprt in jezen. Na na?in, da se izlo?a vse, ki imamo predloge in se nas celo kazensko preganja, ker si drznemo govoriti resnico, ne bo mo�nosti za pameten izhod.

Predsednik Ustavnega sodi�?a je pravilno ugotovil, da Slovenija nima vizije. To je neresnica, saj �e nekaj let VIZIJA obstaja in tudi potrebni koraki, kako jo uresni?iti. Problem je, kar ta VIZIJA ni nastala v oblastni�kih strukturah,� koraki, vsaj prvi pa razgrajujejo njihove monopole in jim jemljejo vzvode odlo?anja iz rok. Kako pa lahko druga?e dose�emo korenite, pozitivne dru�bene in politi?ne spremembe, ?e ne tako, da se osvobodimo stare bolj�evisti?ne miselnosti najprej v vseh vrhovih dr�avne in javne uprave ter v dr�avnih podjetjih, celotno dru�bo o?istimo bolj�evisti?nih navlak in dose�emo preporod na ?elu z ljudmi, ki bodo vsem zgled odli?nega dela, pravi?nosti in moralnosti ter izrabi zares po volji ljudstva, ko bo ljudstvo preko kon?no vladalo?

Kliknite na VIZIJO

Mar res kdo misli, da lahko telo ozdravi, ne da izre�emo iz tega bolnega telesa rakasto tvorbo, ki jo je povzro?ila negativna, klientelisti?na in nepotisti?na kadrovska selekcija? Ali to storimo na najbolj mo�en alternativen na?in, ali pa nas bo vse skupaj vzel zlodej. Zapomnite si teh besed. In ne pozabite, kako je treba o svojem narodu govoriti:

"Prizadevajmo si, vsak po svojem stanu, po�teno in prav po kr�?ansko �iveti, kakor so na�i predniki, stari Slovenci, �iveli. Slovenci so bili od nekdaj dobrega, usmiljenega srca; radi so potrebnim pomagali in sosedom dobro storili. Slovenci so bili od nekdaj pridni delavci, ki so polje marljivo obdelovali in �ivino lepo redili. Krivico komu storiti, jih je bilo strah. Poka�imo tudi mi, da smo PO�TENIH O?ETOV, PO�TENI SINOVI!"
Anton Martin Slom�ek

V?lanitev v va�e Gibanje OPS je mo�no narediti TUKAJ, ker samo zedinjeni, poenoteni v na�ih hotenjih, brez prerivanja, z enotnim delom za skupno dobro, bomo kon?no zmagali. Tako slovenski narod kot vsak ?lan te na�e velike �ir�e dru�ine.

Ekipa OPS

p.s.


"?as je za osvoboditev"
Predsednik SDS-a Janez Jan�a je bil osrednji govornik na slovesnosti Zdru�enja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), kjer je poudaril, da je po ?etrt stoletja od osamosvojitve potreben nov korak. "Pred 25 leti smo se osamosvojili, danes je ?as, da se osvobodimo," je dejal Jan�a."

Vir: RTV SLO

Ni pa povedal, od ?esa se je treba osvoboditi in kako bi on to storil. ?e misli, da je osvboditev za narod to, da gredo dol obstoje?i name�?enci in bi namestil svoje, se je krepko zmotil, saj je skrajni ?as, da nih?e ve? nikogar ne name�?a, ampak bodo vsa, tudi najodgovornej�a mesta za?eli zasedati najbolj�i med najbolj�imi na temelju znanja, sposobnosti in sr?nosti ter programov, ki jih bodo ob kandidaturi predlo�ili na podro?ju, ki ga strokovno obvladajo, v katerih bo zapisano vse, kar je treba za re�evanje problemov in predvsem vzrokov, ki so jih povzro?ili.