Peticija za ukinitev CENZURE IN DISKRIMINACIJE predana vodstvu RTV SLO - zahtevamo odprtje medijskega prostora na stežaj!

logo za ops dopis.jpg - 3.38 Kb

 

ZDRUŽENJE V GIBANJU OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije
Stara Vrhnika 116
1360 VRHNIKA
www.gibanje-ops.com
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Telefon: 031-274-419

Radio televizija Slovenije
Vodstvo
Kolodvorska ulica 2
1000 LJUBLJANA



Zadeva: Obljuba glavne odgovorne urednice iz lanskega leta za odprtje medijskega prostora na RTV SLO -  ponovna zahteva s peticijo 461 elektronskih podpisov ter 377 fizičnih podpisov podpore državljank in državljanov, ki pa se še zbirajo.


Spoštovano vodstvo RTV SLOVENIJA!

Po 14 dnevnem protestu lanskega leta nam je bilo na sestanku s strani gospe Ksenije Hrovat Petrovčič zagotovljeno, da bo na TV Slovenija odprla medijski prostor tudi za civilne iniciative in druge, ki imamo kaj povedati o stanju v državi, vzrokih za nezavidljivo stanje in o možnih rešitvah, ki jih predlagamo državljanke in državljani, civilne organizacije, neparlamentarne stranke in drugi, ki bivamo in delamo v Sloveniji in izven nje, pa nismo v levem ali desnem političnem taboru.

Dane besede pred našo kamero ni uresničila, kar je svojevrsten škandal, da človek na tako pomembni funkciji v nacionalnem mediju zavaja oziroma laže. Pričakujemo, da boste ta zdrs vaše kolegice in sodelavke popravili najkasneje v 15-ih dneh, ki vam jih dajemo na voljo, da nas povabite na sestanek, da vam predstavimo naše predloge, kako si predstavljamo odprtje medijskega prostora na tudi naši RTV SLO na stežaj.

V opozorilo in širjenje vašega, očitno žal premalo razširjenega razumevanja, kaj zahtevamo, ker zahtevamo nekaj, kar bi moralo biti samoumevno od leta 1990, ko smo se Slovenci odločili za samostojno demokratično državo in je bila za to podlaga potem tudi v Državnem zboru sprejeta nova Ustava, ki zagotavlja pošteno in korektno ter svobodno delovanje medijev ter korektno nepristransko dostopanje vseh do informacij javnega značaja, vas vabimo, da preberete to zanimivo pisanje znanega strokovnjaka s področja ustavnega prava:

"Ravnodušen ali celo negativen odnos do pomena medijev za družbeno življenje običajno vodi do vsesplošnega javnega občutka frustracije in alienacije. Slednje se najpogosteje dogaja v okoliščinah nedemokratične družbene ureditve, kjer so mediji običajno sredstvo v rokah vladajočega sloja za izvajanje politične propagande, izkrivljanje resnične podobe družbene dejanskosti in poneverjanje resničnosti (Jakubowicz, 1999)

In če ideja samoizpopolnitve in samouresničitve, kot argument v podporo svobodi izražanja, poudarja pomen svobode izražanja in svobode medijev za posameznikov osebnostni razvoj in družbeno samouresničitev (Arendt, 1996: 82), se je na drugi strani potrebno zavedati, da razkorak med prikazovanjem resničnosti s strani medijev in med resničnostjo samo, kakor jo percipirajo in doživljajo ljudje, negativno vpliva na občutek osebnega dostojanstva, saj kontinuirano sprejemanje informacij, za katere ljudje vedo, da so napačne, predstavlja žalitev posameznikove inteligence. Ta tenzija se še stopnjuje, kadar so ljudje primorani delovati na temelju napačnih informacij. Ljudje v tem primeru svoja dejanja občutijo kot nesmiselna, njihov občutek frustracije se stopnjuje, samospoštovanje pa se še naprej manjša.

Tudi to je bila ena izmed značilnosti komunističnega sistema, v katerem je vladajoči družbeni sloj medije uporabljal z namenom inkorporacije novih vrednot, idej in verovanja, ne pa kot sredstvo, s pomočjo katerega bi se na insitucionaliziran način odražale obstoječe družbene vrednote. V borbi za demokratizacijo družbenega življenja in za svobodo medijev je »resnica« postala ena izmed osrednjih vrednot in idealov.

»Pripovedovanje resnice z govorom in pisanjem predstavlja imperativ za razvoj družbene zavesti in za ohranitev. Ob tem, ko mediji omogočajo posredovanje idej, informacij in podob (komunikacijo) o določenem življenjskem okolju in v njem živečih posameznikih, mediji hkrati projecirajo podobe drugih ljudi in njihovih življenjskih skupnosti (Cohen, Kennedy, 2000: 249). Avtorja v nadaljevanju pojasnjujeta, da morajo mediji omenjeno nalogo izvajati »without providing undue offence and provocation to the odler generation's values and religious persuasions.«  nacionalne identitete. Da bi lahko zgradili boljšo prihodnost, moramo biti seznanjeni z resnico tega časa.«

Socialni, politični in kulturni pluralizem, prav tako tudi pluralnost svetovnih nazorov, predstavljajo temelje demokratične družbe, zato mora biti v družbi omogočena svobodna komunikacija in zagotovljeno izražanje najrazličnejših idej. Do tega je pripeljal proces t.i. »socializacije medijev«. Mediji morajo služiti celotni družbi in delovati pod njenim nadzorom. Ob pravici do komuniciranja je bilo ljudem seveda potrebno zagotoviti tudi dostop do medijev, kar je terjalo globljo reformo socialnega sistema.

Sodelovanje državljanov v zadevah demokracije je bilo v zgodovini tudi sicer »vedno omejevano zaradi neenake porazdelitve komunikativne kompetence, neformalnih in nejavnih komunikacijskih kanalov ter neenakosti državljanov glede dostopa do komunikacijskih medijev.

Te omejitve praviloma reducirajo javno razpravljanje na javno legitimiranje dominantnih mnenj v družbi, ki jih ustvarjajo elite politične in ekonomske moči71 in ki zmanjšujejo možnosti državljanov, da bi prišli do relevantnih informacij in omogočili drugim državljanom dostop do njih.72 Prav dejstvo, da še nobena družba ni okusila demokratičnega modela komuniciranja v polnem pomenu … daje krila razpravljanju o poteh, po katerih bi človeška družba do njega lahko prišla.« (Splichal, s.b., 1992: 6)

Samo na ta način, z dostopom do komunikacijskih medijev, je mogoče posameznikom in skupinam zagotoviti izvajanje vloge političnih subjektov, kar z drugimi besedami pomeni omogočiti izvrševanje pravice do njihove lastne identitete v najglobljem pomenu besede, zagotoviti možnost obvladovanja lastne usode, zagotoviti možnost samoopredeljevanja in, kar je v političnem smislu morda najpomembnejše, omogočiti izvajanje demokratičnega samovladanja.

Velja pritrditi tezi, da minimalna definicija demokracije zahteva udejanjanje t.i. temeljnih pravic, med katere prišteva tudi svobodo mnenja, izražanja, govora in združevanja kot nujnih pogojev demokratičnega sistema (Bobbio, 1987: 25). Temeljnim značilnostim 68 Tako se je glasila teza št. 31 političnega dokumenta poljskega gibanja Solidarnost iz leta 1981( Jakubowicz, 1998:.10).

Osnovna misel v normativnem modelu demokracije je, da noben državljan ne bi smel imeti večjega institucionalno zagotovljenega vpliva na javne oz. skupne zadeve v javni razpravi kot kdorkoli drug in da bi morala imeti družba kot celota nadzor nad mediji (vključno z nadzorom lastnine, kar ne pomeni nacionalizacije), ne pa samo kakšen njen posebni del (npr. lastniki medijev).

Izenačenost ne pomeni matematične enakosti, po kateri bi bil vsakdo pravzaprav poljubno zamenljiv s komerkoli drugim. Označuje, če uporabimo Deweyeve besede, »neoviran prispevek posameznika kot člana skupnosti k posledicam združenega delovanja. Enakopraven je zato, ker je merjen samo s potrebo in sposobnostjo koristne uporabe, ne pa z zunanjimi dejavniki, ki enemu vzamejo, da bi lahko drugi dobil in imel …

Izenačuje učinkovito spoštovanje vsega, kar je različno in edinstveno v vsakomer ne glede na fizične in psihološke neenakosti.« (Splichal, 1997: 360). 71 Prim. Haralambos, Holborn, 1999: 521–531; Many, Knapp, 1998: 9–10, ki menita, da pri vprašanju obstoječih družbenih elit ne gre za morebitno »monolitskost« elite, temveč za obstoj »poliarhičnega« sistema elit, ki je sestavljen iz določenih elementov, med katerimi se odvija proces njihovega medsebojnega tekmovanja tako znotraj kakor tudi med obstoječimi političnimi in gospodarskimi sferami (sektorji).

Razpad javnosti kot (liberalne) javnosti je povzročil preoblikovanje javnega mnenja iz dejanskega mnenja javnosti v golo fikcijo in krinko, pod katero se skriva manipulativno javno objavljanje privilegiranih mnenj.« (Splichal, 1997: 303).

Temeljnim značilnostim sodobnih demokracij je nedvomno mogoče prišteti zaščito svobode izražanja in dostop do alternativnih virov informacij, ki niso pod nadzorom države in ki niso kako drugače monopolizirani. Omenjene predpostavke in postavke že pomenijo vstop na področje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki na splošno predstavljajo temeljni kamen demokracije."


Iz knjige dr. Andraža Terška, SVOBODA KOMUNICIRANJA

Prosimo, da nam najkasneje v 15-ih dneh sporočite, kako boste uresničili nediskriminatorno obravnavanje kogarkoli na RTV SLO (radiu in televiziji), kot smo zapisali zgoraj, smo vam pripravljeni na sestanku s svojimi predlogi k temu konstruktivno pomagati tudi s pozitivnimi zgledi iz tujine.

Za vaš hiter in prijazen odgovor se že vnaprej zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.

Gibanje Osveščenih Prebivalcev Slovenije OPS
Ladislav Troha, predsednik  





Na Vrhniki, 30. 09. 2015


Od vodstva RTV SLO, gospoda Marka Filija, generalnega direktorja, gospe Ljerke Bizilj, direktorice televizije in gospoda Mihe Lamprehta, direktorja radia, pričakujemo hitro in učinkovito ukrepanje v smeri pluralizacije medijskega prostora na javni RTV. Skrajni čas je, da prvič v zgodovini dobi na RTV SLO glas ljudstvo brez cenzure in brez diskriminacije.

Če odmislimo, komu je služila RTV SLO v prejšnjem nedemokratičnem režimu, ko se o tem sploh ni smelo govoriti, lahko mirno zaključimo, da tudi po letu 1990 ni nič drugače, saj je RTV SLO še vedno trobilo elit, klanov, škodljivih združb in lobijev.

Zato je skrajni čas, da se s tem takoj preneha. Kdor bo še naprej oviral in preprečeval, da se medijski prostor odpre na stežaj, naj ve, da bomo zoper tako ravnanje uporabili vsa demokratična sredstva, po katerih bo moral vsak, ki bo to počel, v končni posledici sprejeti tudi kazensko in materialno odgovornost. Ne smemo pozabiti, da RTV SLO financiramo prisilni plačniki RTV prispevka neposredno iz svojih žepov, zato bi morali imeti na RTV SLO tudi o tem odrto in odkrito javno razpravo, na kateri bi razčistili marsikaj, kar se tiče racionalnosti, učinkovitosti, kakovosti ter zakonitosti delovanja RTV SLO ter porabe našega denarja.

Če bi se znova morda zgodilo, da bi se v vodstvu sprenevedali, bomo po pretečenih 15-ih dneh začeli z različnimi protesti za dosego popolnoma legitimnega cilja, ki je popolna pluralizacija medijskega prostora na javni, od ljudstva neposredno financirani RTV SLO.

Peticija podpore za odprtje medijskega prostora na RTV SLO se podpisuje še naprej:

http://www.pravapeticija.com/print_signatures.php?petition_id=123747

Tukaj pridete do obrazca na kaaterem lahko zberete podpise fizično

Hvala za sodelovanje in še posebna hvala vsem, ki ste podpisali peticijo, še bolj pa vsem, ki ste zbirali podpise. S tem ste vsi dokazali, da ste aktivni člani naše družbe, ki razumete med drugim, da brez svobodnih medijev, ni svobodnih ljudi!

Ekipa OPS

OBVESTILO: 

PO TEM, KO SMO PREDALI PETICIJO IN PODPISE, SMO PREJELI ŠE PREKO 200 PODPISOV DRŽAVLJANK IN DRŽAVLJANOV, TAKO, DA JE ZBRANIH PREKO 1.000 PODPISOV POD TO ZAHTEVO.