logo za ops dopis.jpg - 3.38 Kb

 

ZDRUŽENJE V GIBANJU OPS – Osveš?eni Prebivalci Slovenije
Stara Vrhnika 116
1360 VRHNIKA
www.gibanje-ops.com
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Telefon: 031-274-419

Radio televizija Slovenije
Vodstvo
Kolodvorska ulica 2
1000 LJUBLJANA



Zadeva: Obljuba glavne odgovorne urednice iz lanskega leta za odprtje medijskega prostora na RTV SLO -  ponovna zahteva s peticijo 461 elektronskih podpisov ter 377 fizi?nih podpisov podpore državljank in državljanov, ki pa se še zbirajo.


Spoštovano vodstvo RTV SLOVENIJA!

Po 14 dnevnem protestu lanskega leta nam je bilo na sestanku s strani gospe Ksenije Hrovat Petrov?i? zagotovljeno, da bo na TV Slovenija odprla medijski prostor tudi za civilne iniciative in druge, ki imamo kaj povedati o stanju v državi, vzrokih za nezavidljivo stanje in o možnih rešitvah, ki jih predlagamo državljanke in državljani, civilne organizacije, neparlamentarne stranke in drugi, ki bivamo in delamo v Sloveniji in izven nje, pa nismo v levem ali desnem politi?nem taboru.

Dane besede pred našo kamero ni uresni?ila, kar je svojevrsten škandal, da ?lovek na tako pomembni funkciji v nacionalnem mediju zavaja oziroma laže. Pri?akujemo, da boste ta zdrs vaše kolegice in sodelavke popravili najkasneje v 15-ih dneh, ki vam jih dajemo na voljo, da nas povabite na sestanek, da vam predstavimo naše predloge, kako si predstavljamo odprtje medijskega prostora na tudi naši RTV SLO na stežaj.

V opozorilo in širjenje vašega, o?itno žal premalo razširjenega razumevanja, kaj zahtevamo, ker zahtevamo nekaj, kar bi moralo biti samoumevno od leta 1990, ko smo se Slovenci odlo?ili za samostojno demokrati?no državo in je bila za to podlaga potem tudi v Državnem zboru sprejeta nova Ustava, ki zagotavlja pošteno in korektno ter svobodno delovanje medijev ter korektno nepristransko dostopanje vseh do informacij javnega zna?aja, vas vabimo, da preberete to zanimivo pisanje znanega strokovnjaka s podro?ja ustavnega prava:

"Ravnodušen ali celo negativen odnos do pomena medijev za družbeno življenje obi?ajno vodi do vsesplošnega javnega ob?utka frustracije in alienacije. Slednje se najpogosteje dogaja v okoliš?inah nedemokrati?ne družbene ureditve, kjer so mediji obi?ajno sredstvo v rokah vladajo?ega sloja za izvajanje politi?ne propagande, izkrivljanje resni?ne podobe družbene dejanskosti in poneverjanje resni?nosti (Jakubowicz, 1999)

In ?e ideja samoizpopolnitve in samouresni?itve, kot argument v podporo svobodi izražanja, poudarja pomen svobode izražanja in svobode medijev za posameznikov osebnostni razvoj in družbeno samouresni?itev (Arendt, 1996: 82), se je na drugi strani potrebno zavedati, da razkorak med prikazovanjem resni?nosti s strani medijev in med resni?nostjo samo, kakor jo percipirajo in doživljajo ljudje, negativno vpliva na ob?utek osebnega dostojanstva, saj kontinuirano sprejemanje informacij, za katere ljudje vedo, da so napa?ne, predstavlja žalitev posameznikove inteligence. Ta tenzija se še stopnjuje, kadar so ljudje primorani delovati na temelju napa?nih informacij. Ljudje v tem primeru svoja dejanja ob?utijo kot nesmiselna, njihov ob?utek frustracije se stopnjuje, samospoštovanje pa se še naprej manjša.

Tudi to je bila ena izmed zna?ilnosti komunisti?nega sistema, v katerem je vladajo?i družbeni sloj medije uporabljal z namenom inkorporacije novih vrednot, idej in verovanja, ne pa kot sredstvo, s pomo?jo katerega bi se na insitucionaliziran na?in odražale obstoje?e družbene vrednote. V borbi za demokratizacijo družbenega življenja in za svobodo medijev je »resnica« postala ena izmed osrednjih vrednot in idealov.

»Pripovedovanje resnice z govorom in pisanjem predstavlja imperativ za razvoj družbene zavesti in za ohranitev. Ob tem, ko mediji omogo?ajo posredovanje idej, informacij in podob (komunikacijo) o dolo?enem življenjskem okolju in v njem žive?ih posameznikih, mediji hkrati projecirajo podobe drugih ljudi in njihovih življenjskih skupnosti (Cohen, Kennedy, 2000: 249). Avtorja v nadaljevanju pojasnjujeta, da morajo mediji omenjeno nalogo izvajati »without providing undue offence and provocation to the odler generation's values and religious persuasions.«  nacionalne identitete. Da bi lahko zgradili boljšo prihodnost, moramo biti seznanjeni z resnico tega ?asa.«

Socialni, politi?ni in kulturni pluralizem, prav tako tudi pluralnost svetovnih nazorov, predstavljajo temelje demokrati?ne družbe, zato mora biti v družbi omogo?ena svobodna komunikacija in zagotovljeno izražanje najrazli?nejših idej. Do tega je pripeljal proces t.i. »socializacije medijev«. Mediji morajo služiti celotni družbi in delovati pod njenim nadzorom. Ob pravici do komuniciranja je bilo ljudem seveda potrebno zagotoviti tudi dostop do medijev, kar je terjalo globljo reformo socialnega sistema.

Sodelovanje državljanov v zadevah demokracije je bilo v zgodovini tudi sicer »vedno omejevano zaradi neenake porazdelitve komunikativne kompetence, neformalnih in nejavnih komunikacijskih kanalov ter neenakosti državljanov glede dostopa do komunikacijskih medijev.

Te omejitve praviloma reducirajo javno razpravljanje na javno legitimiranje dominantnih mnenj v družbi, ki jih ustvarjajo elite politi?ne in ekonomske mo?i71 in ki zmanjšujejo možnosti državljanov, da bi prišli do relevantnih informacij in omogo?ili drugim državljanom dostop do njih.72 Prav dejstvo, da še nobena družba ni okusila demokrati?nega modela komuniciranja v polnem pomenu … daje krila razpravljanju o poteh, po katerih bi ?loveška družba do njega lahko prišla.« (Splichal, s.b., 1992: 6)

Samo na ta na?in, z dostopom do komunikacijskih medijev, je mogo?e posameznikom in skupinam zagotoviti izvajanje vloge politi?nih subjektov, kar z drugimi besedami pomeni omogo?iti izvrševanje pravice do njihove lastne identitete v najglobljem pomenu besede, zagotoviti možnost obvladovanja lastne usode, zagotoviti možnost samoopredeljevanja in, kar je v politi?nem smislu morda najpomembnejše, omogo?iti izvajanje demokrati?nega samovladanja.

Velja pritrditi tezi, da minimalna definicija demokracije zahteva udejanjanje t.i. temeljnih pravic, med katere prišteva tudi svobodo mnenja, izražanja, govora in združevanja kot nujnih pogojev demokrati?nega sistema (Bobbio, 1987: 25). Temeljnim zna?ilnostim 68 Tako se je glasila teza št. 31 politi?nega dokumenta poljskega gibanja Solidarnost iz leta 1981( Jakubowicz, 1998:.10).

Osnovna misel v normativnem modelu demokracije je, da noben državljan ne bi smel imeti ve?jega institucionalno zagotovljenega vpliva na javne oz. skupne zadeve v javni razpravi kot kdorkoli drug in da bi morala imeti družba kot celota nadzor nad mediji (vklju?no z nadzorom lastnine, kar ne pomeni nacionalizacije), ne pa samo kakšen njen posebni del (npr. lastniki medijev).

Izena?enost ne pomeni matemati?ne enakosti, po kateri bi bil vsakdo pravzaprav poljubno zamenljiv s komerkoli drugim. Ozna?uje, ?e uporabimo Deweyeve besede, »neoviran prispevek posameznika kot ?lana skupnosti k posledicam združenega delovanja. Enakopraven je zato, ker je merjen samo s potrebo in sposobnostjo koristne uporabe, ne pa z zunanjimi dejavniki, ki enemu vzamejo, da bi lahko drugi dobil in imel …

Izena?uje u?inkovito spoštovanje vsega, kar je razli?no in edinstveno v vsakomer ne glede na fizi?ne in psihološke neenakosti.« (Splichal, 1997: 360). 71 Prim. Haralambos, Holborn, 1999: 521–531; Many, Knapp, 1998: 9–10, ki menita, da pri vprašanju obstoje?ih družbenih elit ne gre za morebitno »monolitskost« elite, temve? za obstoj »poliarhi?nega« sistema elit, ki je sestavljen iz dolo?enih elementov, med katerimi se odvija proces njihovega medsebojnega tekmovanja tako znotraj kakor tudi med obstoje?imi politi?nimi in gospodarskimi sferami (sektorji).

Razpad javnosti kot (liberalne) javnosti je povzro?il preoblikovanje javnega mnenja iz dejanskega mnenja javnosti v golo fikcijo in krinko, pod katero se skriva manipulativno javno objavljanje privilegiranih mnenj.« (Splichal, 1997: 303).

Temeljnim zna?ilnostim sodobnih demokracij je nedvomno mogo?e prišteti zaš?ito svobode izražanja in dostop do alternativnih virov informacij, ki niso pod nadzorom države in ki niso kako druga?e monopolizirani. Omenjene predpostavke in postavke že pomenijo vstop na podro?je temeljnih ?lovekovih pravic in svoboš?in, ki na splošno predstavljajo temeljni kamen demokracije."


Iz knjige dr. Andraža Terška, SVOBODA KOMUNICIRANJA

Prosimo, da nam najkasneje v 15-ih dneh sporo?ite, kako boste uresni?ili nediskriminatorno obravnavanje kogarkoli na RTV SLO (radiu in televiziji), kot smo zapisali zgoraj, smo vam pripravljeni na sestanku s svojimi predlogi k temu konstruktivno pomagati tudi s pozitivnimi zgledi iz tujine.

Za vaš hiter in prijazen odgovor se že vnaprej zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.

Gibanje Osveš?enih Prebivalcev Slovenije OPS
Ladislav Troha, predsednik  





Na Vrhniki, 30. 09. 2015


Od vodstva RTV SLO, gospoda Marka Filija, generalnega direktorja, gospe Ljerke Bizilj, direktorice televizije in gospoda Mihe Lamprehta, direktorja radia, pri?akujemo hitro in u?inkovito ukrepanje v smeri pluralizacije medijskega prostora na javni RTV. Skrajni ?as je, da prvi? v zgodovini dobi na RTV SLO glas ljudstvo brez cenzure in brez diskriminacije.

?e odmislimo, komu je služila RTV SLO v prejšnjem nedemokrati?nem režimu, ko se o tem sploh ni smelo govoriti, lahko mirno zaklju?imo, da tudi po letu 1990 ni ni? druga?e, saj je RTV SLO še vedno trobilo elit, klanov, škodljivih združb in lobijev.

Zato je skrajni ?as, da se s tem takoj preneha. Kdor bo še naprej oviral in prepre?eval, da se medijski prostor odpre na stežaj, naj ve, da bomo zoper tako ravnanje uporabili vsa demokrati?na sredstva, po katerih bo moral vsak, ki bo to po?el, v kon?ni posledici sprejeti tudi kazensko in materialno odgovornost. Ne smemo pozabiti, da RTV SLO financiramo prisilni pla?niki RTV prispevka neposredno iz svojih žepov, zato bi morali imeti na RTV SLO tudi o tem odrto in odkrito javno razpravo, na kateri bi raz?istili marsikaj, kar se ti?e racionalnosti, u?inkovitosti, kakovosti ter zakonitosti delovanja RTV SLO ter porabe našega denarja.

?e bi se znova morda zgodilo, da bi se v vodstvu sprenevedali, bomo po prete?enih 15-ih dneh za?eli z razli?nimi protesti za dosego popolnoma legitimnega cilja, ki je popolna pluralizacija medijskega prostora na javni, od ljudstva neposredno financirani RTV SLO.

Peticija podpore za odprtje medijskega prostora na RTV SLO se podpisuje še naprej:

http://www.pravapeticija.com/print_signatures.php?petition_id=123747

Tukaj pridete do obrazca na kaaterem lahko zberete podpise fizi?no

Hvala za sodelovanje in še posebna hvala vsem, ki ste podpisali peticijo, še bolj pa vsem, ki ste zbirali podpise. S tem ste vsi dokazali, da ste aktivni ?lani naše družbe, ki razumete med drugim, da brez svobodnih medijev, ni svobodnih ljudi!

Ekipa OPS

OBVESTILO: 

PO TEM, KO SMO PREDALI PETICIJO IN PODPISE, SMO PREJELI ŠE PREKO 200 PODPISOV DRŽAVLJANK IN DRŽAVLJANOV, TAKO, DA JE ZBRANIH PREKO 1.000 PODPISOV POD TO ZAHTEVO.