�

ZDRU�ENJE V GIBANJU OPS � Osve�?eni Prebivalci Slovenije
Stara Vrhnika 116
1360 VRHNIKA
www.gibanje-ops.com
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Telefon: 031-274-419

Radio televizija Slovenije
Vodstvo
Kolodvorska ulica 2
1000 LJUBLJANA



Zadeva: Obljuba glavne odgovorne urednice iz lanskega leta za odprtje medijskega prostora na RTV SLO -� ponovna zahteva s peticijo 461 elektronskih podpisov ter 377 fizi?nih podpisov podpore dr�avljank in dr�avljanov, ki pa se �e zbirajo.


Spo�tovano vodstvo RTV SLOVENIJA!

Po 14 dnevnem protestu lanskega leta nam je bilo na sestanku s strani gospe Ksenije Hrovat Petrov?i? zagotovljeno, da bo na TV Slovenija odprla medijski prostor tudi za civilne iniciative in druge, ki imamo kaj povedati o stanju v dr�avi, vzrokih za nezavidljivo stanje in o mo�nih re�itvah, ki jih predlagamo dr�avljanke in dr�avljani, civilne organizacije, neparlamentarne stranke in drugi, ki bivamo in delamo v Sloveniji in izven nje, pa nismo v levem ali desnem politi?nem taboru.

Dane besede pred na�o kamero ni uresni?ila, kar je svojevrsten �kandal, da ?lovek na tako pomembni funkciji v nacionalnem mediju zavaja oziroma la�e. Pri?akujemo, da boste ta zdrs va�e kolegice in sodelavke popravili najkasneje v 15-ih dneh, ki vam jih dajemo na voljo, da nas povabite na sestanek, da vam predstavimo na�e predloge, kako si predstavljamo odprtje medijskega prostora na tudi na�i RTV SLO na ste�aj.

V opozorilo in �irjenje va�ega, o?itno �al premalo raz�irjenega razumevanja, kaj zahtevamo, ker zahtevamo nekaj, kar bi moralo biti samoumevno od leta 1990, ko smo se Slovenci odlo?ili za samostojno demokrati?no dr�avo in je bila za to podlaga potem tudi v Dr�avnem zboru sprejeta nova Ustava, ki zagotavlja po�teno in korektno ter svobodno delovanje medijev ter korektno nepristransko dostopanje vseh do informacij javnega zna?aja, vas vabimo, da preberete to zanimivo pisanje znanega strokovnjaka s podro?ja ustavnega prava:

"Ravnodu�en ali celo negativen odnos do pomena medijev za dru�beno �ivljenje obi?ajno vodi do vsesplo�nega javnega ob?utka frustracije in alienacije. Slednje se najpogosteje dogaja v okoli�?inah nedemokrati?ne dru�bene ureditve, kjer so mediji obi?ajno sredstvo v rokah vladajo?ega sloja za izvajanje politi?ne propagande, izkrivljanje resni?ne podobe dru�bene dejanskosti in poneverjanje resni?nosti (Jakubowicz, 1999)

In ?e ideja samoizpopolnitve in samouresni?itve, kot argument v podporo svobodi izra�anja, poudarja pomen svobode izra�anja in svobode medijev za posameznikov osebnostni razvoj in dru�beno samouresni?itev (Arendt, 1996: 82), se je na drugi strani potrebno zavedati, da razkorak med prikazovanjem resni?nosti s strani medijev in med resni?nostjo samo, kakor jo percipirajo in do�ivljajo ljudje, negativno vpliva na ob?utek osebnega dostojanstva, saj kontinuirano sprejemanje informacij, za katere ljudje vedo, da so napa?ne, predstavlja �alitev posameznikove inteligence. Ta tenzija se �e stopnjuje, kadar so ljudje primorani delovati na temelju napa?nih informacij. Ljudje v tem primeru svoja dejanja ob?utijo kot nesmiselna, njihov ob?utek frustracije se stopnjuje, samospo�tovanje pa se �e naprej manj�a.

Tudi to je bila ena izmed zna?ilnosti komunisti?nega sistema, v katerem je vladajo?i dru�beni sloj medije uporabljal z namenom inkorporacije novih vrednot, idej in verovanja, ne pa kot sredstvo, s pomo?jo katerega bi se na insitucionaliziran na?in odra�ale obstoje?e dru�bene vrednote. V borbi za demokratizacijo dru�benega �ivljenja in za svobodo medijev je �resnica� postala ena izmed osrednjih vrednot in idealov.

�Pripovedovanje resnice z govorom in pisanjem predstavlja imperativ za razvoj dru�bene zavesti in za ohranitev. Ob tem, ko mediji omogo?ajo posredovanje idej, informacij in podob (komunikacijo) o dolo?enem �ivljenjskem okolju in v njem �ive?ih posameznikih, mediji hkrati projecirajo podobe drugih ljudi in njihovih �ivljenjskih skupnosti (Cohen, Kennedy, 2000: 249). Avtorja v nadaljevanju pojasnjujeta, da morajo mediji omenjeno nalogo izvajati �without providing undue offence and provocation to the odler generation's values and religious persuasions.�� nacionalne identitete. Da bi lahko zgradili bolj�o prihodnost, moramo biti seznanjeni z resnico tega ?asa.�

Socialni, politi?ni in kulturni pluralizem, prav tako tudi pluralnost svetovnih nazorov, predstavljajo temelje demokrati?ne dru�be, zato mora biti v dru�bi omogo?ena svobodna komunikacija in zagotovljeno izra�anje najrazli?nej�ih idej. Do tega je pripeljal proces t.i. �socializacije medijev�. Mediji morajo slu�iti celotni dru�bi in delovati pod njenim nadzorom. Ob pravici do komuniciranja je bilo ljudem seveda potrebno zagotoviti tudi dostop do medijev, kar je terjalo globljo reformo socialnega sistema.

Sodelovanje dr�avljanov v zadevah demokracije je bilo v zgodovini tudi sicer �vedno omejevano zaradi neenake porazdelitve komunikativne kompetence, neformalnih in nejavnih komunikacijskih kanalov ter neenakosti dr�avljanov glede dostopa do komunikacijskih medijev.

Te omejitve praviloma reducirajo javno razpravljanje na javno legitimiranje dominantnih mnenj v dru�bi, ki jih ustvarjajo elite politi?ne in ekonomske mo?i71 in ki zmanj�ujejo mo�nosti dr�avljanov, da bi pri�li do relevantnih informacij in omogo?ili drugim dr�avljanom dostop do njih.72 Prav dejstvo, da �e nobena dru�ba ni okusila demokrati?nega modela komuniciranja v polnem pomenu � daje krila razpravljanju o poteh, po katerih bi ?love�ka dru�ba do njega lahko pri�la.� (Splichal, s.b., 1992: 6)

Samo na ta na?in, z dostopom do komunikacijskih medijev, je mogo?e posameznikom in skupinam zagotoviti izvajanje vloge politi?nih subjektov, kar z drugimi besedami pomeni omogo?iti izvr�evanje pravice do njihove lastne identitete v najglobljem pomenu besede, zagotoviti mo�nost obvladovanja lastne usode, zagotoviti mo�nost samoopredeljevanja in, kar je v politi?nem smislu morda najpomembnej�e, omogo?iti izvajanje demokrati?nega samovladanja.

Velja pritrditi tezi, da minimalna definicija demokracije zahteva udejanjanje t.i. temeljnih pravic, med katere pri�teva tudi svobodo mnenja, izra�anja, govora in zdru�evanja kot nujnih pogojev demokrati?nega sistema (Bobbio, 1987: 25). Temeljnim zna?ilnostim 68 Tako se je glasila teza �t. 31 politi?nega dokumenta poljskega gibanja Solidarnost iz leta 1981( Jakubowicz, 1998:.10).

Osnovna misel v normativnem modelu demokracije je, da noben dr�avljan ne bi smel imeti ve?jega institucionalno zagotovljenega vpliva na javne oz. skupne zadeve v javni razpravi kot kdorkoli drug in da bi morala imeti dru�ba kot celota nadzor nad mediji (vklju?no z nadzorom lastnine, kar ne pomeni nacionalizacije), ne pa samo kak�en njen posebni del (npr. lastniki medijev).

Izena?enost ne pomeni matemati?ne enakosti, po kateri bi bil vsakdo pravzaprav poljubno zamenljiv s komerkoli drugim. Ozna?uje, ?e uporabimo Deweyeve besede, �neoviran prispevek posameznika kot ?lana skupnosti k posledicam zdru�enega delovanja. Enakopraven je zato, ker je merjen samo s potrebo in sposobnostjo koristne uporabe, ne pa z zunanjimi dejavniki, ki enemu vzamejo, da bi lahko drugi dobil in imel �

Izena?uje u?inkovito spo�tovanje vsega, kar je razli?no in edinstveno v vsakomer ne glede na fizi?ne in psiholo�ke neenakosti.� (Splichal, 1997: 360). 71 Prim. Haralambos, Holborn, 1999: 521�531; Many, Knapp, 1998: 9�10, ki menita, da pri vpra�anju obstoje?ih dru�benih elit ne gre za morebitno �monolitskost� elite, temve? za obstoj �poliarhi?nega� sistema elit, ki je sestavljen iz dolo?enih elementov, med katerimi se odvija proces njihovega medsebojnega tekmovanja tako znotraj kakor tudi med obstoje?imi politi?nimi in gospodarskimi sferami (sektorji).

Razpad javnosti kot (liberalne) javnosti je povzro?il preoblikovanje javnega mnenja iz dejanskega mnenja javnosti v golo fikcijo in krinko, pod katero se skriva manipulativno javno objavljanje privilegiranih mnenj.� (Splichal, 1997: 303).

Temeljnim zna?ilnostim sodobnih demokracij je nedvomno mogo?e pri�teti za�?ito svobode izra�anja in dostop do alternativnih virov informacij, ki niso pod nadzorom dr�ave in ki niso kako druga?e monopolizirani. Omenjene predpostavke in postavke �e pomenijo vstop na podro?je temeljnih ?lovekovih pravic in svobo�?in, ki na splo�no predstavljajo temeljni kamen demokracije."

Iz knjige dr. Andra�a Ter�ka, SVOBODA KOMUNICIRANJA

Prosimo, da nam najkasneje v 15-ih dneh sporo?ite, kako boste uresni?ili nediskriminatorno obravnavanje kogarkoli na RTV SLO (radiu in televiziji), kot smo zapisali zgoraj, smo vam pripravljeni na sestanku s svojimi predlogi k temu konstruktivno pomagati tudi s pozitivnimi zgledi iz tujine.

Za va� hiter in prijazen odgovor se �e vnaprej zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.

Gibanje Osve�?enih Prebivalcev Slovenije OPS
Ladislav Troha, predsednik��





Na Vrhniki, 30. 09. 2015


Od vodstva RTV SLO, gospoda Marka Filija, generalnega direktorja, gospe Ljerke Bizilj, direktorice televizije in gospoda Mihe Lamprehta, direktorja radia, pri?akujemo hitro in u?inkovito ukrepanje v smeri pluralizacije medijskega prostora na javni RTV. Skrajni ?as je, da prvi? v zgodovini dobi na RTV SLO glas ljudstvo brez cenzure in brez diskriminacije.

?e odmislimo, komu je slu�ila RTV SLO v prej�njem nedemokrati?nem re�imu, ko se o tem sploh ni smelo govoriti, lahko mirno zaklju?imo, da tudi po letu 1990 ni ni? druga?e, saj je RTV SLO �e vedno trobilo elit, klanov, �kodljivih zdru�b in lobijev.

Zato je skrajni ?as, da se s tem takoj preneha. Kdor bo �e naprej oviral in prepre?eval, da se medijski prostor odpre na ste�aj, naj ve, da bomo zoper tako ravnanje uporabili vsa demokrati?na sredstva, po katerih bo moral vsak, ki bo to po?el, v kon?ni posledici sprejeti tudi kazensko in materialno odgovornost. Ne smemo pozabiti, da RTV SLO financiramo prisilni pla?niki RTV prispevka neposredno iz svojih �epov, zato bi morali imeti na RTV SLO tudi o tem odrto in odkrito javno razpravo, na kateri bi raz?istili marsikaj, kar se ti?e racionalnosti, u?inkovitosti, kakovosti ter zakonitosti delovanja RTV SLO ter porabe na�ega denarja.

?e bi se znova morda zgodilo, da bi se v vodstvu sprenevedali, bomo po prete?enih 15-ih dneh za?eli z razli?nimi protesti za dosego popolnoma legitimnega cilja, ki je popolna pluralizacija medijskega prostora na javni, od ljudstva neposredno financirani RTV SLO.

Peticija podpore za odprtje medijskega prostora na RTV SLO se podpisuje �e naprej:

http://www.pravapeticija.com/print_signatures.php?petition_id=123747

Tukaj pridete do obrazca na kaaterem lahko zberete podpise fizi?no

Hvala za sodelovanje in �e posebna hvala vsem, ki ste podpisali peticijo, �e bolj pa vsem, ki ste zbirali podpise. S tem ste vsi dokazali, da ste aktivni ?lani na�e dru�be, ki razumete med drugim, da brez svobodnih medijev, ni svobodnih ljudi!

Ekipa OPS

OBVESTILO:�

PO TEM, KO SMO PREDALI PETICIJO IN PODPISE, SMO PREJELI �E PREKO 200 PODPISOV DR�AVLJANK IN DR�AVLJANOV, TAKO, DA JE ZBRANIH PREKO 1.000 PODPISOV POD TO ZAHTEVO.