�

Nekaj pojasnil in dejstev:

�Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi Aten (Solon, Platon, Aristotel) in je bila neposrednega tipa. V tovrstni obliki je cvetela tudi v zlati dobi Rimskega imperija, pred ponovno uvedbo monarhije, s strani Gaja Julija Cezarja. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tiso?letji kasneje v 18. stoletju, s pojavom liberalizma.

Demokrac�ja (gr�ko ????????�? (demokrat�a) iz ????? (demos - ljudstvo) in ??????? (kratein - vladati) - �vladavina ljudstva�) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvr�uje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavni�ke demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politi?ne predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za dolo?eno ?asovno obdobje.�

Zaradi medijske diskriminacije vseh, ki nismo del privilegirane elite, ljudje ne dobijo mo�nosti, da bi sploh izvedeli, kaj predlagamo �e drugi, in se morajo dolo?ati na volitvah samo med tistimi, ki imajo medijsko podporo in u�ivajo tudi medijsko propagando. V izlo�bi za izbor so samo tisti, ki jih mediji postavijo v izlo�bo in zanje delajo tudi reklamo, vsi ostali pa v tako izlo�bo ne pridemo, ?e pa �e, samo po zakonu, ko se za?ne predvolilna kampanja, kjer je ?as skopo odmerjen, v oddajah veliko (preve?) udele�encev in se ne da izvesti celovite predstavitve, da bi se pri ljudeh usedla.

Izbor kandidatk in kandidatov poteka po principu negativne kadrovske selekcije v vseh strankah, kar pomeni, da za uvrstitev na liste �teje predvsem pripadnost �efu stranke in stranki sami, kar �e vedno potrjuje rek iz prej�njega re�ima, ni pomembno kaj zna, pomembno je, da je na�. To je tudi zagotovilo, da bo v Dr�avnem zboru vsak poslanec odlo?al tako kot bo dogovor stranke in ne po svoji vesti, kar mu zagotavlja Ustava RS, da je vsak poslanec predstavnik vsega ljudstva in ni vezan na nikogar�nja navodila. Ker ni tako, imamo sprejetih celo kopico neumnih zakonov, ki so narodu v �kodo. KJER JE PRISOTNA MEDIJSKA IN KADROVSKA DISKRIMINACIJA �E ZNOTRAJ STRANK, DEMOKRACIJE NI.

�Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokrati?nih oblik vladavine obi?ajno deli na tri veje: zakonodajno, izvr�ilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, dr�avljani pa nad njimi vr�ijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in dru�benimi pri?akovanji.�

To so temeljni postulati, ?e �elimo, da parlamentarna demokracija deluje. Znova je treba poudariti, da so pri nas 1. veja oblasti ugrabljeni mediji, ki tako reko? vsakokrat postavijo zakonodajno vejo t.j. parlament, ta pa potem izvr�ilno � Vlado in sodno, ko izvolijo sodnike, kar je ?ista formalnost, saj je znano, da sodnike v izvolitev poslancem predlaga Sodni in to�ilski svet. �e to dejstvo negira znano trditev, da je sodna veja oblasti neodvisna. To bi bilo res, ?e bi ljudstvo volilo tudi sodnike, spet bi v teh razmerah postal problem, kdo bi sestavil liste. Sodna oblast je posebne vrste problem, ki ga bo treba razre�iti po vzgledu nam primerljivih dr�av in imajo sodstvo zgledno urejeno. PRAVI?NA PRAVNA DR�AVE JE EDEN OD OSREDNJIH STEBROV DEMOKRACIJE, ?e tega ni, in v Sloveniji (�e) nimamo pravi?ne pravne dr�ave, EDEN OD OSREDNJIH STEBROV DEMOKRACIJE NE STOJI.

Popolnoma pa pademo na pogoju, da bi demokracija delovala, ko se vpra�amo, ali se upo�teva ta postulat: Dr�avljani nad vsemi tremi (�tirimi, ?e �tejemo medije, ki so v Sloveniji prva veja oblasti) vejami oblasti, izvajajo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z individualnimi in dru�benimi pri?akovanji.

Tukaj naj spomnimo na stavek, ki je mnogim tako zelo pri srcu in gre �e kako v prid premetenim oblastnikom, ki krojijo usodo naroda iz ozadja, �MENE POLITKA NE ZANIMA� govori staro in mlado in se s tem �e hvalijo. Je treba �e kaj posebej pojasnjevati, zakaj smo, kjer smo, ?e pa ve?ine politika ne zanima. Politika pa o vsem odlo?a, tudi o tro�arinah, davkih, cenah, kreditih, gospodarstvu, sociali in vsem ostalem, vsepovsod je vpletena politika tudi na lokalni ravni.

Ali doma tudi nikogar ne zanima, kaj dela glava dru�ine, pa naj bo to mo� ali �ena? A doma v na�ih dru�ina nas zanima, koliko denarja pride v blagajno, koliko ga gre ven in zakaj? Koliko bomo najeli kredita in za kak�en namen ter tudi kje in po kak�ni obrestni meri? Ga. Alenka Bratu�ek & co je najela na ra?un ostalih ?lanov te �ir�e dru�ine � dr�ave nekaj milijard po 6,2% obrestni meri, ker ogromno ljudi politika ne zanima. So pa poskrbeli, in to znova predvsem mediji, da so zaradi senzacionalisti?nega poro?anja, poudarjanja klovnovstva nekaterih politikantov, sme�enja politikov in demokrati?nih procesov, za diskredtitacijo demokracije same in so zaradi tega ljudje okrivili za svoje vse slab�e �ivljenje demokracijo in si nekateri zelo odkrito �elijo vrnitev v ?ase socializma.

?e ni celoten sistem �olanja in vzgoje naravnan tako, da bi mladi ljudje postajali aktivni ?lani dru�be (�ir�e dru�ine � dr�ave), ?e mediji in celotna politika ne spodbujajo dr�avljane k aktivnemu dr�avljanstvu, ni aktivnega ?lana dru�be, ki bi se zdru�eval v civilne ali politi?ne organizacije, kjer bi aktivno soodlo?al o vseh pomembnih vpra�anjih za narodovo usodo. BREZ AKTIVNEGA ?LANA DRU�BE NI DEMOKRACIJE.

Iz zapisanega je jasno vidno, da imamo kulise, ki simbolizirajo demokracijo, formalno je postavljeno demokrati?no, ?e pogledamo vsebinsko in stvarno realno, pa demokracija v Sloveniji ne deluje in je zgolj farsa, ali pa lahko temu, ?emur nekateri brez sramu re?ejo s svojih udobniih foteljev demokracija, damo prvo ime � DEMOKRATURA, kar je popa?enka ali karikatura demokracije. Ki pa je izredno draga kratura in na dalj�i rok tudi pogubna, mar ne vidite, v kaj smo zabredli?

Posredna, predstavni�ka demokracija se je povsem izrodila v ve?ini in v ve?ini dr�av ni napredovala, se ni razvijala in je �e vedno vse isto kot je bilo takrat, ko so jo za?eli uporabljati pred ve? kot 200 leti. To pa je enako, ?e pogledamo razvoj tehnike, ?e bi korporacija Mercedes izdelovala �e vedno svoj prvi model avtomobila. Grozno, ?e pomislimo, kako je napredovala tehnika, demokracija pa cepeta na mestu �e stoletja.

Tako reko? ljudje na vsake �tiri leta izvolijo (?e ni pred?asnih volitev, kar se vse bolj pogosta dogaja v Sloveniji) neke medijsko marketin�ko narejene osebe - odre�itelje, ki odlo?ajo o usodi celotnega naroda, ne da bi jih kdo lahko ustavil, ?e delajo proti ljudstvu. Bi bili tudi doma pripravljeni prepustiti odlo?anje va�emu sinu in vas �tiri leta ne bi zanimalo, kaj po?ne? Pri prvi napaki bi ga povpra�ali po zdravju, mar ne? Oziroma si sploh ne bi dovolili, da ne vodite politiko dru�ine skupaj.

Kaj je torej re�itev? V Gibanju OPS smo v drugi to?ki programa OOPS zapisali, da bomo pripravili in predlagali v sprejem narodu na ustavnem referendumu novo dru�beno pogodbo � USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE, ki bo zelo natan?no uveljavila vladavino ljudstva preko vzvodov NEPOSREDNE DEMOKRACIJE. To pa pomeni nekaj takega:

�NEPOSREDNA DEMOKRACIJA, (tudi ?ista demokracija) obsega obliko demokracije, pri kateri je oblast v rokah zbora vseh dr�avljanov, ki se odlo?ijo za sodelovanje pri odlo?itvah. Kjer zbor izvoli uradnike, so ti izvr�ni zastopniki ali neposredni predstavniki, ki jih ve�e volja ljudi. V predstavni�ki demokraciji oblast dejansko izvaja podmno�ica ljudi, ki so periodi?no izvoljeni, sicer pa imajo svobodo pri izvajanju lastnih programov.

Izraz Neposredna demokracija se nana�a tudi na to, kako so dr�avljani neposredno udele�eni pri izglasovanju zakonov namesto izvoljenih predstavnikov, ki odlo?ajo namesto njih.

Neposredna demokracija temelji na treh stebrih:

-Iniciativa
-Referendum
-Odpoklic

PRVI STEBER so splo�ne in osnovne ?lovekove pravice med katere spada tudi svobodna iniciativa. Svobodna iniciativa neposredne demokracije temelji na pravici vsakega posameznika ali ?lana skupnosti, da daje pobude in predloge za upravljanje javnih ali skupnih zadev. Iniciativa izhaja iz enakopravnosti, statusa posameznika v skupnosti, v kateri vsakemu ?lanu skupnosti pripadajo osnovne ?lovekove pravice. Med te pravice spadajo tudi politi?ne pravice ali pravica sodelovanja pri odlo?anju v skupnih in javnih zadevah, ki priti?ejo vsem ?lanom skupnosti.

DRUGI STEBER so pogoji in oblike odlo?anja ?lanov skupnosti o skupnih zadevah. V tem stebru so pogoji in oblike odlo?anja ?lanov skupnost, ki oblikujejo skupna pravila obna�anja in ravnanja za skupno �ivljenje in sobivanje ?lanov v skupnosti. Ena teh oblik je referendum. Poznamo ve? oblik referenduma s katerim skupnost odlo?a o neki zadevi; lahko gre za obvezujo?i referenduma o tem, ali naj bo nek zakon zavr�en. To daje ljudstvu mo�nost veta na predlo�eni zakon.

TRETJI STEBER je nadzor delovanja in uresni?evanja sprejetih sklepov, odlo?itev ter ukrepov za njihovo uresni?itev. S peticijo ali referendumom daje ta steber ljudem mo�nost odpoklica izvoljenih predstavnikov ljudstva v predstavni�kih organih skupnosti.�

Seveda se tega ne da uvesti ?ez no?, ker je prej nujno ustvariti tako kulturo, kar lahko s?asoma dose�emo z vzgojo v �olah ter permanentno spodbudo medijev in celotne politike, ki bi si �e davno tega morala �eleti ?im ve? aktivnih dr�avljanov, saj vendar potrebujemo pri oblikovanju dobre prihodnosti ?im ve? predlagateljev re�itev, idej in tistih, ki podajo konstruktivne kritike na predloge drugih.

Mnogi bodo dejali kriti?no, dajte no, kak�ni referendumi, to je potrata ?asa in denarja dr�avljanov, referendumi so dragi in potem se sploh ne upo�teva, kar ljudje izglasujejo. Seveda je zdaj�nja slovenska politika poskrbela za diskreditacijo instituta referenduma, ki je najvi�ja oblika demokracije, ker ljudje o neki stvari odlo?ajo neposredno, saj se zaveda, da bi stopnjevanje zavedanja in znanja v to smer in vse ve? neposrednega odlo?anja s?asoma popolnoma spodneslo dana�njo prakso, ko lahko politiki (beri politikanti) odlo?ijo o kak�ni zelo pomembni stvari mimo volje ljudi.

�li so �e dlje na�i vrli name�?enci, pa ne ljudstva. 90. ?len Ustave RS so tako mo?no pohabili, da ljudska iniciativa sploh ni ve? mogo?a, ker so do te mere zaostrili pogoje, kar se ti?e �tevila zbranih za?etnih podpisov, da se sploh spro�i na primer ukinitev kak�nega sprejema zakona, ki je �kodljiv, in uvedli so �e kvorum, to pomeni nujno �tevilo udele�encev referenduma, da je sploh veljaven. Udele�iti se nas mora vsaj 50% od vseh volilnih upravi?encev in od teh jih mora biti vsaj ve? kot polovica za ali proti nekem predlogu. Zakaj niso uvedli kvoruma tudi, kar se ti?e udele�be na volitvah???

Mimogrede, �vica po kateri, kar se ti?e standarda, hrepeni veliko ljudi, ima na leto do 20 referendumov in od leta 2005 to ljudje opravijo kar preko SMS sporo?il, ker ima vsak volilni upravi?enec svojo kodo, ki jo vnese v aplikacijo v telefonu in se odlo?i hitro in poceni. Toda v �vici �e otroke spodbujajo k aktivnemu dr�avljanstvu. In ne pozabimo, �vica je ena najuspe�nej�ih dr�av na svetu. Kako je to mogo?e, ?e toliko zapravijo samo za neposredno odlo?anje, kar je pri nas eden glavnih argumentov politikantov, da so referendumi nekoristni in nepotrebni.

Politi?na kultura je v Sloveniji na stopnji 0 in to je, gospe in gospodje, interes vseh, ki �elijo loviti v kalnem. Neosve�?eno, nevedno in apati?no ljudstvo ter tudi prestra�eno, ki se hvali in na glas kri?i, da ga politika ne zanima, dela sebi medvedjo in politikantom levjo uslugo. Tako obna�anje je voda na mlin in pomo? pri uresni?itvi sanj kreatorjev demokrature.

Ko bo jasno, da smo dr�avljani prebujeni in jim gledamo pod prste, ko bo dobil minister za neko samo malo napa?no potezo naslednji dan 1.000 pisem ogor?enih dr�avljanov � davkopla?evalcev, bo demokratura postala odgovorna demokracija, ki nam bo vsem �e kako v�e? in v korist. Danes pa je za mnoge osrednji krivec, da so v vse ve?ji bedi, ker se ne zavedajo, da to, kar �ivimo, ni niti svoboda in ni demokracija.

Osrednji vzrok, da je tako, pa je obstoje?i re�im, ki na vsakem koraku skrbi, da so ljudje nevedni, poneumljeni, in sploh ne vedo, kako bi morali delovati tudi sami, ker jim tega ni razlo�ila �ola, niti mediji, kaj �ele politika. Spodbude v smer aktivnega ?lanstva v dru�bi pa ni od nikoder, zato ne kriviti ljudstvo, ki je tudi krivo zaradi tega, ker se samoiniciativno ne za?ne spra�evati, kaj je narobe s to t.i. demokracijo, in �e dobro je, da smo ljudje, ki nam ni vseeno in smo se sami dokopali do nakaterih resnic, ki jih �irimo med ostale.

To demokraturo bomo spremenili v demokracijo, ?e ne prej, pa potem, ko bo pri�lo do mo?ne streznitve. Mislite, da je ne bo? S tem, kar se nekateri gremo, sku�amo prepre?iti trpljenje, ki bo sledilo, ?e �e pravo?asno ne obrnemo stvari v smer spo�tovanja vrednot, vseh ljudi, svobode, resni?ne demokracije in v smer sprejetja univerzalne odgovornosti vseh in vsakega posameznika za stvari, ki se dogajajo v na�em bivanjskem in delovnem okolju ter tudi v svetu. Seveda pa to terja od vsakega precej druga?no ravnanje kot je danes, katerega se spla?a spremeniti, saj bomo le tako postali sami sprememba, ki si jo �elimo v dr�avi, Evropi in Svetu.

Zmogli bomo, ker je �e pravilno definiranje vzroka, ki povzro?a probleme, polovica opravljenega dela, da ga odpravimo. Delumo, sodelujmo in ukrepajmo za Osvoboditev, o?i�?enje in Preporod Slovenije.

Ekipa OPS

Opomba: po�evni odebeljeni tekst - vir: Wikipedija