Korak �tevilka II iz Programa narodne enotnosti za uresni?itev VIZIJE za Slovenijo do leta 2024 - KADROVSKA PRENOVA SLOVENSKE DRU�BE

Krilatica o RESETIRANJU SLOVENIJE je �e kro�ila po Sloveniji in prav zato smo si jo sposodili, ker mislimo s tem resno, za razliko od tistih, ki so svoj ?as o tem samo govorili, pa zelo dobro vedo, da brez tega koraka ni mo�no re�iti Slovenije iz prime�a t.i. STRICEV IZ OZADJA oziroma mafije, ki je ugrabila vse institucije v dr�avi ter seveda podjetja v ve?inski dr�avni lasti, iz katerih se finan?no napajajo. In natan?no to, kar pravijo in razume vse ve? ljudi v Sloveniji, v popolnosti dr�i. Vsaka dr�ava ima svojo mafijo, na� problem pa je, ker ima tukaj mafija svojo dr�avo.

Prosimo, ?e si vzamete pol ure ?asa in pozorno pristopite k branju tega teksta v nadaljevanju in zraven mislite, ker boste tako zagotovo kmalu razumeli, zakaj predlagamo to, kar je zaznati iz naslova.

Zadnje ?ase se iz vse ve? koncev, predvsem pa iz Odbora 2014, sli�i vzklike, da je nujna lustracija. Kdor ve, kako so izvedle lustracijo druge postkomunisti?ne dr�ave, ve, da so to izvedle mnoge �e takoj po padcu Berlinskega zidu. Prav treba je spomniti, kako so to izvedli v Nem?iji, ki je bila do padca Berlinskega zidu razdeljena na zahodno demokrati?no Nem?ijo in na vzhodno nedemokrati?no, v kateri je vladal komunizem. Ni mar ?udno, da se prebivalci nekdanje nedemokrati?ne Nem?ije ni? ne prito�ujejo, ker so tam uvedli kapitalizem in demokracijo, in ni? se ne sli�i, da jokajo kot se to dogaja v Sloveniji, za nekdanjim nedemokrati?nim re�imom? ?udno, mar ne?

Ampak re?emo lahko, da je vzhodna Nem?ija do�ivela najbolj dosledno lustracijo od vseh postkomunisti?nih evropskih dr�av, ker so se v zahodni Nem?iji zavedali, kaj pomeni 50 let bolj�evizma.

Tole so pomenljive besede, ki so jih vnesli v Resolucijo Sveta Evrope 1096:

�RESOLUCIJA 1096 z dne 27.6.1996 o ukrepih za odpravo negativnih posledic biv�ih komunisti?nih totalitarnih sistemov (23. zasedanje)

1.��� Dedi�?ine biv�ih komunisti?nih totalitarnih sistemov se ni lahko re�iti. Na institucionalnem nivoju ta dedi�?ina zajema (?ezmerno) centralizacijo civilnih institucij, birokratizacijo, monopolizacijo in prekomerno regulacijo; na nivoju dru�be pa sega od kolektivizma in konformizma do slepe pokor�?ine in drugih totalitarnih miselnih vzorcev. Na tak�nih temeljih je te�ko vzpostaviti civilizirano, liberalno in pravno dr�avo. Zato je stare strukture in miselne vzorce potrebno odpraviti in prese?i.

2.���� Cilji tega tranzicijskega procesa so jasni: ustvariti pluralne demokracije, ki temeljijo na vladavini prava in spo�tovanju ?lovekovih pravic ter raznolikosti. Pri tem procesu je potrebno upo�tevati tako na?ela subsidiarnosti osrednje oblasti, svobode izbire, enakosti mo�nosti kot tudi ekonomskega pluralizma in transparentnosti postopka odlo?anja. Tako so delitev oblasti, svoboda medijev, varstvo zasebne lastnine in razvoj civilne dru�be le nekatere izmed sredstev, ki jih lahko uporabimo pri doseganju ciljev kot so decentralizacija, demilitarizacija, demonopolizacija in debirokratizacija.

3.���� Nevarnosti, da proces tranzicije ne uspe, so mnogovrstne. V najbolj�em primeru lahko oligokracija prevlada nad demokracijo, korupcija nad vladavino prava in organizirani kriminal nad ?lovekovimi pravicami. V najslab�i razli?ici lahko pride do ��ametne restavracije� totalitarnega re�ima, ?e �e ne do nasilnega strmoglavljenja porajajo?e se demokracije. V tak�nem najneugodnej�em primeru bi nov nedemokrati?ni re�im neke ve?je dr�ave prav lahko predstavljal mednarodno gro�njo njenim �ibkej�im sosedam. Klju? do miroljubne koeksistence in do uspe�nega procesa tranzicije namre? le�i v vzpostavitvi ob?utljivega ravnote�ja pri zagotavljanju pravice brez iskanja ma�?evanja� �

Tega so se nekateri demokrati v postkomunisti?nih dr�avah zelo zavedali, �e posebej v vzhodni Nem?iji in so zato omogo?ili, da so iz zahodne Nem?ije pridobili v pomo? klju?ne kadre, ki so v vseh osrednjih institucijah zamenjali komunisti?ne �efe, da so tako spro�ili demokrati?ne procese. Zavedali so se, ?e se izrazimo po kme?ko, da je starega konja u?iti voziti nemogo?e. Nekaj podobnega, a morda manj dosledno, so izvedli zamenjave klju?nih ljudi tudi na ?e�kem, Poljskem, Slova�kem in drugje, celo Romunija, sicer z zamudo, je leta 2011 izvedla� lustracijo.

Kako pa druga?e lahko pride do demokratizacije in racionalizacije, ?e ne zamenjamo vodilnih kadrov komunisti?nega re�ima, ki je sistemati?no kr�il ?lovekove pravice, ?e ne tako, da ustvarimo pogoje, da na vodilna mesta pridejo ljudje, zavezani k varovanju ?lovekovih pravic? Strokovnjaki v pravem pomenu te besede in ljudje s programi, v katerih so napisane natan?ne smernice za ureditev razmer, racionalizacije in demokratizacije podro?ij.

Naj za ilustracijo navedemo nek zanimiv podatek, ki veliko ali pa vse pove o slovenski javni in dr�avi upravi. Smo na predzadnjem mestu od vseh dr�av EU, kar se ti?e u?inkovitosti in racionalnosti. V narekovajih malo ni�je pa tudi kaj pove o �tevil?nosti tega megalomanskega sistema, ki ga vodijo garantirano v ve?ini �efi, ki izhajajo po miselnosti, ?e �e niso imeli funkcije v prej�njem totalitarnem re�imu, iz miselnosti in vzgoje avtoritarne dr�ave, kar pomeni delovanje vseh v smislu mi smo oblast, dr�avljani pa so nujno zlo.

Miselnost uradnikov v urejenem in delujo?em demokrati?nem sistemu namre? pomeni zavedanje vseh dele�nikov, da se je treba obna�ati� racionalno, po�teno in prijazno do vseh dr�avljank in dr�avljanov, ki s pla?evanjem davkov zagotavljajo delovanje sistema, ki bi moral biti zanje zelo u?inkovit servis. Spomnite se, koliko vrat odprete, da uredite neko zelo obi?ajno stvar v uradih, ko velikokrat naletite tudi na neprijazne ali vsaj zelo hladne uradnike.� Ve?ini vse po kosilu pade iz rok in razmi�ljajo o tem, kaj bodo po?eli doma. �e iz uradnih ur vidite, da se ni ni? spremenilo, medtem ko se je realni sektor prilagodil na tr�ne razmere, kar pomeni, ko je delo, se dela, javni sektor pa �e vedno deluje po sistemu kot smo ga poznali pred letom 1990.

�Javni sektor in sektor dr�ava

Javni sektor sestavlja sektor dr�ava in dru�be pod javnim nadzorom. V letu 2011 je bilo v javnem sektorju zaposlenih ve? kot 237.000 oseb, od tega nekaj manj kot 160.000 oseb v sektorju dr�ava; v javnem sektorju je tako bilo v letu 2011 zaposlenih 25 %, v sektorju dr�ava pa 17 % vseh zaposlenih in samozaposlenih v Sloveniji. Posebna objava. 7.5.2012� (Vir: Statisti?ni urad RS)

Kaj torej lahko pri?akujemo od tako megalomanskega in neu?inkovitega javno dr�avnega sektorja, ki je poleg teh negativnih atributov �e skorumpiran, drugega kot megalomanske stro�ke?!? Pla?e, regresi, nadure, slu�bena potovanja, bolni�ke, popla?ilo �kod za napake, popla?ilo to�benih zahtevkov dr�avljanov in uslu�bencev, ko jim nastane �koda. Si znate zamisliti, kak�en denar je to, ko je treba vse to pla?ati, vklju?no s krajami, ki se dogajajo dnevno skozi koruptivne dogovore, �kodljive pogodbe in anekse k tem pogodbam ter s fiktivnimi ra?uni???

Najhuje pa je, da se je vsa leta dogajalo kadrovanje na podlagi kriterijev: ideolo�ka pripadnost, strankarska pripadnost in podlaga vez in poznanstev kar tako. Vi�je ko gre proti vrhu, bolj je vse to pomembno, ko vrhove obvladujejo kadri, ki morajo biti strogo disciplinirani za izvr�evanje takih ali druga?nih dogovorov tudi tistih, ki iz ozadja obvladujejo Slovenijo.

Aparat?iki na vrhu izvr�ujejo in urejajo ter nadzirajo, da je vse urejeno. Vse je urejeno centralisti?no, na ni�jih nivojih se ni? ne zgodi brez �egna za to odrejenih. To pa je avtoritarna javna in dr�avna uprava, ki funkcionira po principih, ki so se uveljavili v prej�njem nedemokrati?nem re�imu. Kaj so zapisali v Resoluciji sveta Evrope, ko so nam z njo priporo?ili, kaj naj naredimo, ?e ho?emo razgraditi komunisti?ni ali pa bolj�evisti?ni re�im?

"5.���� Skup�?ina dr�avam ?lanicam predlaga, da odpravijo negativne posledice biv�ih totalitarnih re�imov tako, da prestrukturirajo svoje stare pravne in institucionalne sisteme. Ta proces naj temelji na naslednjih na?elih:

a)����� demilitarizacije, ki naj zagotovi, da se preneha z militarizacijo glavnih civilnih institucij, kot sta npr. voja�ka uprava zaporov ali ?ete Ministrstva za notranje zadeve, kot tipi?na primera komunisti?nih totalitarnih sistemov;

b)����� decentralizacije, posebej na lokalnih in regionalnih nivojih in znotraj dr�avnih institucij;

c)����� demonopolizacije in privatizacije, ki sta osrednja elementa za vzpostavitev tr�ne ekonomije in pluralne dru�be;

d)����� debirokratizacije, ki naj zmanj�a komunisti?no-totalitarno ?ezmerno regulacijo in prenese mo? od rok birokratov nazaj k dr�avljanom."

Pomislite, kaj od tega smo storili? �e danes po 25 letih ni vzpostavljene policentri?ne ureditve dr�ave, s katero bi omogo?ili enakomeren razvoj pokrajin oziroma regij. Seveda, saj je vse centralizirano in vse se dogaja v Ljubljani, kamor dnevno migrira skoraj 200 tiso? ljudi. O kak�nem enakomernem razvoju sploh lahko govorimo, ?e nazadujemo, odkar smo vzpostavili svojo dr�avo?!

Brez reza, ki mu lahko re?emo izrez rakaste tvorbe, ne bo ozdravitve naroda in ne bo korenitih pozitivnih dru�benih in politi?nih sprememb ter posledi?no tudi ne bo koristi za ve?ino naroda, ki se vse bolj pomika proti obrobju na�e dru�be. Srednjega sloja ni ve?, prepad med vse bolj revnimi in pe�?ico bogatih pa je vse ve?ji. Nekateri - privilegirana manj�ina vse, drugi - obubo�ana ve?ina ni?.

LUSTRACIJA JE GOTOVO DEJSTVO, KI JO JE TREBA IZVESTI ?IMPREJ. TODA TAK�NO, KI NE BO PO NEPOTREBNEM STORILA KOMU KRIVICO.

Tej nuji, ki jo bomo opravili, ker ?e tega ne storimo, bo po vseh nas, bomo raje rekli odprava privilegijev socializma. In naj utemeljimo, zakaj je to bolj�i izraz. Vsi si boste priznali, ?e boste malce bolj pogledali v dejstva, so na vsa odgovorna mesta v prej�njem re�imu� prihajali ljudje po negativni kadrovski selekciji. Osrednji kriterij je bil, ni pomembno, kaj ?lovek zna, pomembno je, da je na�.


?e kdo misli, da se je to po letu 1990 spremenilo, se mo?no moti. Natan?no tako to poteka, za?en�i na �alost v vseh strankah in do vrha dr�ave. Bo kdo ugovarjal? Ne more z nobenim tehtnim argumentom. ?e pa bo posku�al, naj najprej pogleda, kak�na je na�a gospodarska mo?, finan?na stabilnost, urejenost podro?ij in zadovoljstvo ljudi. DR�AVA JE ZAVO�ENA, GOSPE IN GOSPODJE, IN TUKAJ HECA VE? NI.

Zato je nujno sprejeti zakon, ki bo odpravil vse druge privilegije, ki so si jih nekateri nagrabili v prej�njem re�imu in v ?asu nedokon?ane neuspele tranzicije, in enega, ki je klju?en, in ta je kadrovanje po prej omenjenih negativnih kriterijih in merilih.

Zakon bo pripravljen tako, da bodo vsi vodilni in vodstveni kadri v javni in dr�avni upravi ter gospodarskih dru�bah v ve?inski dr�avni lasti 15 dni po tem, ko bo sprejet, samo �e vr�ilci dol�nosti. Formirali bomo strokovne in eti?ne nepristranske kadrovske komisije, ?etudi iz tujine, ki bodo kadrovale na novo vse vodje in njihove namestnike iz tudi 80% neprivilegiranega kadrovskega bazena na podlagi internih ter eksternih po�tenih javnih razpisov, za podjetja v ve?inski dr�avni lasti pa tudi z mednarodnimi razpisi. �e prej pa bo treba racionalizirati formacije, da ne bo dela preve?, ko bodo po tem tako in tako ukinjene. Potrebujemo vitko, racionalno, u?inkovito, eti?no, moralno, sr?no in prijazno javno in dr�avno upravo. Vse bo podrejeno temu cilju.

Da ne bo kak�nih o?itkov, da je kdo odrezan, ki je dobro delal, bodo imeli vsi ne glede na okoli�?ine enake mo�nosti od obstoje?ih vodij in namestnikov, da se prijavijo na razpise, kamorkoli bodo �eleli, ?e se bodo kvalificirali, a tokrat po merilih stroke, morale in etike ter na podlagi programov za urejanje nakopi?enih problemov in racionalizacij, bodo mirno dobili polo�aje nazaj. Kot bi se ni? ne zgodilo.

A prepri?ani smo, da bodo sita tako gosta, da bodo na njih ostali le najbolj�i kandidati in kandidatke. Vse ostalo bo padlo skozi in bodo dobili prilo�nost kdaj drugi? ali pa za druga manj zahtevna delovna mesta. S tem bomo kon?ali dolgoletno bolj�evisti?no prakso izklju?evanja tudi najbolj�ih kadrov, ki bi Slovenijo peljali v povsem drugo smer.

Samo tako lahko kon?no razgradimo nedemokrati?en sistem, ki je to dr�avo in ta narod pripeljal na rob propada. Vedeti pa moramo, da so ljudje v sistemu na polo�ajih tisti, ki so za tako stanje odgovorni. Imeli so prilo�nost, redno smo jih pla?evali tudi tako, da so na na� ra?un najemali kredite z nemogo?imi obrestnimi merami, ki jih bodo pla?evali �e otroci na�ih otrok. Zato lepo prosimo, nobene sentimentalnosti ne gre gojiti do tistih, ki so se na dobro pla?anih polo�ajih smejali vsem nam v brk, namesto da bi delovali v korist vseh, ki smo jih preko davkov in prispevkov redno pla?evali. Pa ne gre samo za tiste, ki so delali direktno proti narodu, ampak tudi za take, ki so opu�?ali dol�na ravnanja in so gledali vstran, ko bi morali po uradni dol�nosti ukrepati.

Po tej veliki kadrovski prenovi na�e dru�be bo sledilo to, da bodo dr�avljani v vsaki instituciji dobrodo�li in vsi uslu�benci se bodo trudili, da bi ?im prej uredili vse, kar bo kdo potreboval, delovni ?as v institucijah naroda bo prilagojen ljudem in uradne ure bodo vse dni, neuradne pa bodo namenjene urejanju zadev med zaposlenimi samimi. �tevilo javnih in dr�avnih uslu�bencev bo mo?no zmanj�ano, a tisti, ki bodo opravljali to ?astno delo za narod, bodo neprimerno bolje pla?ani kot so danes. Ker samo tako bodo v upravo prihajali najbolj�i kadri.

Vsi prese�ki zaradi krepke racionalizacije bodo usmerjeni v zagon vseh gospodarskih potencialov, da bodo vsi, ki bodo tehnolo�ki vi�ki, hitro na�li sebi primerna delovna mesta v realnem sektorju, saj vemo, da danes delajo v javni in dr�avni upravi ljudje iz poklicev, ki sodijo naravnost v podjetja in v storitvene dejavnosti, kjer se ustvarja dodana vrednost. Zdaj pa lepo prosimo, da se na to temo odpre �iroka javna razprava, ko naj vsak, ki ima kak�no drugo re�itev, to poda. Najmanj kar pri?akujemo je, da se takoj odpre medijski prostor in se na to temo organizira okrogle mize.

Tak�na �lustracija� je najbla�ja oblika organiziranja stvari kriznega mened�menta, ko je postavitev v v.d.-jevstvo nekaj, kar je zelo prizanesljivo do ljudi, ki so odgovorni za stanje, a to po?nemo zaradi tega, da ne bi kdo do�ivel krivice, ki je v sistemu, ki je v razsulu ravnokar prevzel odgovorno mesto ali pa ves ?as dela dobro in bo to potrdil samo �e v postopku pred nevtralno kadrovsko komisijo z druga?nim kadrovskim pristopom, ki ne bo nikoli ve? do nikogar diskriminacijski in nepo�ten. Tako se zgodi tudi vsem vodilnim v podjetju, ki ga pripeljejo na kant, ko pride krizni mened�ment. Kaj pa potrebuje Slovenija drugega kot super krizni mened�ment? To pa bo pomenilo tisto RESETIRANJE SLOVENIJE, o katerem so nekateri zgolj govorili, potem so pa sebe in svojo �lahto zrinili na polo�aje.

A bomo po?akali, da pride prisilna uprava iz EU? Ta ne bo tako mila, ker bodo rezi veliko huj�i in veliko bolj bole?i, ker bodo na vodstvih kar tujci. A to ho?emo, ker nismo sposobni sami urediti stvari v svojem domu? Ne, tega no?emo, ker bomo sami uredili stvari po meri delovnega in po�tenega slovenskega ?loveka, in to vse za to, da ?im prej uresni?imo pri?ujo?o VIZIJO. Prav za letos smo namenili uresni?iti korak �tevilka II, ki je klju?en poleg vizije, ?e ho?emo uresni?iti vse naslednje, ki jih lahko pregledate s klikom na VIZIJO do leta 2024.

Ekipa OPS