Sestanek na sede�u Evropske komisije v Bruslju z gospodom Vincentom Depaigne-om, Bruselj, Rue de Montoyer 59, petek�13. december 2013

Na misijo sva se podala samo dva predstavnika, in sicer zaradi velikega stro�ka za na�o civilno, nevladno in neprofitno organizacijo Gibanje OPS. Predsednik Gibanja OPS Ladislav Troha in ?lanica Gibanja OPS Andreja Rep�e.

�

Prihod na EC tako reko? 5 pred dvanajsto (morda ima to kak�en pomenljiv pomen?). Prijava na sprejemu, poveva, da sva dogovorjena z gospodom Vincentom Depaigne-om, gospod ga pokli?e, medtem pa sledi vpis v knjigo. Ne vpra�ajo po osebnem dokumentu, nobenega pregleda, kar nama je v�e?, ?eprav nama je malce ?udno glede na splo�no kontrolo povsod. Dobiva vsak svojo nalepko,

g. Depaigne pride,

pozdravimo se in greva z njim v dvigalo. Pridemo na njegov oddelek in se usedemo v njegovi pisarni za mizo za 4 osebe, pri?akujeva, da bo na pogovoru prisoten �e kdo. Za?nemo s pogovorom.

Rep�e: G. Depaigne, pri�la sva k vam na pogovor in bi o vsebini pogovorov��elela seznaniti slovensko javnost, ?lane Gibanja OPS, skratka sestanek bi rada dokumentirala. Ali lahko posnameva, zato sva seboj prinesla videokamero? Na�a civilna organizacija deluje� javno in transparentno, ne skrivamo ni?esar. Vi pa tudi najbr� ne, bi pri?akovala.

G. Depaigne: Sestanek ni formalen, v kolikor bi to �eleli, bi se morali dogovoriti vnaprej.

Troha: G. Depaigne, ali vi govorite slovensko?

G. Depaigne: Ne, ne govorim slovensko.

Troha: Ali ni eden od uradnih jezikov v EU tudi slovenski?

G. Depaigne: Ja, je, ampak ne govorim slovensko.

Troha: Kako pa se bomo pogovarjali, najin materin jezik je slovenski, kje imate prevajalca?

G. Depaigne: ?e bi �eleli prevajalca, bi se morali dogovoriti vnaprej.
(Kak�na enakopravnost je to?)

Rep�e: G. Depaigne, pri�la sva iz Slovenije k vam na pogovor s konkretnimi temami, s poskusi za sestanek smo za?eli �e aprila tega leta, nisva pri�la na klepet ob kavi! (�Kava z Depaigne-om�???)

(Vsak sestanek v taki instituciji kot je Evropska komisija bi moral biti bele�en, saj gre za javno institucijo, gre za uslu�bence, ki so pla?ani tudi iz denarja davkopla?evalcev dr�av ?lanic Evropske unije. ?e �e, bi pa po na�em prepri?anju gospod moral sam pojasniti vnaprej, kak�ne so mo�nosti obiska Evropske komisije � uradni, neuradni obisk, pogoji za enega, pogoji za drugega, jasno je, da bi se odlo?ili za uradnega. Ali bi ?lovek, ki ne bi imel tehtnih razlogov, hotel v Bruselj na svoje stro�ke kar tako malo na kafetkanje??? Kaj si predstavniki Evropske komisije sploh mislijo? Kak�en odnos je to? Morali bi se zavedati, da prihod predstavnikov civilne organizacije, ki je v domovini popolnoma ignorirana in cenzurirana, o ?emer so bili obve�?eni, ni kar nekaj, pa? pa da o?itno ni bilo ve? drugih izhodov kot obisk Bruslja. Prevajanje, ne zato, ker ne bi znali angle�ko, temve? zato, ker je eden od uradnih jezikov EU tudi slovenski in imamo se pravico tudi zaradi nediskriminacije pogovarjati slovensko. Lahko bi se zgodilo, da bi pri�la tja dva ?loveka iz katerekoli dr�ave EU in ne bi znala tujih jezikov.)

Kako bomo dokumentirali sestanek, se nismo mogli zmeniti, razen tega, da pa? snemati ne moremo. Predlagal je, da narediva zapisnik midva in ga potem po�ljeva njemu in on morda doda �e kak�na dodatna pojasnila. V redu, dogovorjeno.

Potem smo za?eli pogovor.

G. Depaigne: Torej, zaradi katerih razlogov ste pri�li k nam?
(�e to vpra�anje je nakazovalo, da se gospod ni pripravil na sestanek, da ni prebral poslanega gradiva, kar se je pokazalo v nadaljevanju pogovora)

Troha: Sva predstavnika organizirane, neodvisne, nevladne in nepridobitne civilne organizacije Gibanje OPS -� Osve�?eni Prebivalci Slovenije, jaz sem Ladislav Troha, predsednik Gibanja OPS, in z mano je gospa Andreja Rep�e, ?lanica Gibanja OPS. G. Depaigne, pri�la sva, da bi pojasnila ozadje za mnoge �e nevzdr�no situacijo v Sloveniji, ki je zelo komplicirana in vse bolj zapletena. Poglavitni razlogi za ta obisk in pogovor, ki so vam bili tudi poslani skupaj z nekaterimi povezavami na vsebine na na�i spletni strani, so naslednji:

1.�Blokada Zakona o odpravi privilegijev socializma in 22 let trajajo?e za ve?ino slovenskih dr�avljanov �kodljive tranzicije, ki je blokiran v parlamentu od 28. aprila 2011, blokiran pa je tudi medijsko;

2.��kandal na dr�avni volilni komisiji ob zadnjih predsedni�kih volitvah, kjer je bilo ugotovljenih veliko nepravilnosti;

3.�Represija dr�avnih organov na civilno dru�bo, na predsednika civilne dru�be in njegovo dru�ino;

4.�Ban?na luknja v vi�ini skoraj 5 milijard evrov (to to?ko sva dodala na licu mesta, ker je bila ravno prej�nji dan podana informacija o rezultatih stresnih testov).

Da bi razumeli sr� problema blokade Zakona OPS, se je treba vrniti v zgodovino. Spomniti je treba na petdeset let trajajo? totalitarni komunisti?ni re�im v Sloveniji oziroma biv�i Jugoslaviji. Resnica je, da v Sloveniji po letu 1945 nismo do�iveli svobode, temve? so komunisti z zlorabo NOB in mnogih njenih pripadnikov leta 1945 prevzeli totalitarno oblast, katero so z represijo svoje politi?ne policije UDBE vzdr�evali vse do leta 1990, ko naj bi to nehali po?eti.

Zlo?inskost prej�njega totalitarnega re�ima je bila prav v tem, da je�tajna politi?na policija UDBA vcepila kolektivni strah v ljudi, kateri je v mnogih ljudeh naseljen �e danes. To pa je pomenilo tiranijo nad narodom, kakr�no so poznali vsi, ki so �iveli v komunisti?nih re�imih v raznih dr�avah po Evropi. Katere dr�ave so imele bolj ali manj represiven�komunisti?ni re�im, sploh ni pomembno, ker so vsi taki re�imi dr�ali ljudi v strahu, v komunisti?ni propagandi in nedemokrati?nih postopkih odlo?anja.

Leta 1990 � 91, ko se je Slovenija odcepila od biv�e Jugoslavije in naj bi uvedli demokrati?ni sistem, bi morali nekateri ljudje, ki so kreirali in z represijo vzdr�evali totalitarizem, za svoja dejanja odgovarjati pred pravi?no pravno dr�avo. Tudi in predvsem za mno�i?ne umore politi?nih nasprotnikov, ki so jih zagre�ili takoj po vojni leta 1945. �lo je za zlo?in genocida nad slovenskim narodom, saj so komunisti?ni povzpetniki�umorili velik del slovenske inteligence, izobra�ence, intelektualce, u?itelje, duhovnike ter podjetnike in tovarnarje (po pre�tetih mrtvih, a ta �tevilka �e ni dokon?na, gre za�okrog 40 tiso? ljudi). Z nasilnim razla�?anjem pa so v Sloveniji komunisti oziroma bolj�eviki prekinili ustvarjanje kapitala iz roda v rod. Tega nobena zahodna dr�ava ni do�ivela.

V Sloveniji smo imeli dru�beno lastnino, katero smo ustvarjali ljudje z udarni�kim delom, tudi ob sobotah, nedeljah in med prazniki.�S samoprispevki in velikokrat v nemogo?ih zelo te�kih in nezdravih delovnih pogojih. Delali smo predvsem navadni ljudje, ki nismo bili med komunisti?nimi privilegiranci, ki niso delali veliko, so pa ukazovali in nadzirali ter izvajali komunisti?no propagando in se trepljali po ramenih, ko je �lo za dosego norm in�znanih�petletnih planov. Narod je �ivel v ve?ini v pomanjkanju, manj�ina komunisti?nih privilegirancev pa v izobilju in razko�ju na ra?un delavskega razreda.

Zato bi morali leta 1990 od vseh vzvodov odlo?anja odstraniti vse, ki so do takrat kreirali in vzdr�evali totalitarni nedemokrati?ni re�im, mnogi pa bi morali odgovarjati za svoja dejanja zoper narod pred pravi?no pravno dr�avo, ki bi se morala vzpostaviti po letu 1990 z novimi demokrati?nimi kadri v vodstvu. To se ni zgodilo, zato so omenjeni kadri in ideologi komunizma uzurpirali oblast in so tudi po letu 1990 nadaljevali vladanje s staro komunisti?no miselnostjo, seveda z nadgradnjo svojih slabih navad in lastnosti, saj so uredili vse potrebno, da so dru�beno lastnino spretno s �pekulacijami in prirejenimi zakoni spravili v svojo last.

Biv�i komunisti, ki svoje dominantne miselnosti in dejanj niso nikoli opustili, so po letu 1990 postali osrednji lastniki nekdaj dru�benega premo�enja. Torej po letu 1990 so isti ljudje s svojim podmladkom izvedli �e eno ropanje narodovih �uljev. Leta 1945 iz privatnega v dru�beno, nad katerim so imeli popoln nadzor in mnoge koristi zase, po letu 1990 pa iz dru�benega v svoje privatne �epe. Ocena je, da smo v ?asu za ve?ino �kodljive tranzicije, ki �e vedno traja,� o�kodovani za preko 100 milijard evrov premo�enja.

To pomeni, da imamo ves ?as opraviti v Sloveniji z nedelujo?o pravno dr�avo. Vodenje organov je prepu�?eno ljudem, ki so bili izbrani iz zgolj 20% privilegiranega kadrovskega bazena po izklju?nih merilih pripadnosti staremu komunisti?nemu re�imu. Negativna kadrovska selekcija se je po letu 1990 samo �e razmahnila, saj je vse podrejeno osebnim, parcialnim interesom posameznikov in interesnih skupin v smislu najve?krat sebi?nih materialnih interesov.

Spra�ujemo se, kako je� mogo?e, da EU komisija ni zahtevala izvedbe resni?nih demokrati?nih sprememb v Sloveniji, predno je Slovenijo sprejela v polnopravno ?lanstvo EU? Zagotovo lahko trdimo, da so strokovnjaki v EU za ta odprta vpra�anja vedeli, ker so sproti pridobivali�ustrezna opozorila posameznikov in skupin iz Slovenije, da demokratizacija ne bo uspela, ?e ne bo izvedena katarza med starim nedemokrati?nim re�imom in demokracijo. Zato je, o?itno zaradi slabe vesti in vedenja, kaj se dogaja v Sloveniji, nastala Resolucija Sveta EU 1096, ko smo bili opozorjeni, kaj se bo zgodilo, ?e ne bomo odpravili posledic totalitarnega re�ima. Je pa to bilo samo opozorilo in priporo?ilo, naj to vendarle storimo, medtem ko nih?e iz EU ni vztrajal, da moramo to storiti, ?eprav se je vedelo, da so kr�ena temeljna demokrati?na na?ela in demokrati?ni postopki v Sloveniji.

Te�ava je tudi ali predvsem v tem, da v Sloveniji nismo mogli odpravljati posledic totalitarnega re�ima, ker nismo nikoli odpravili vzrokov, in to so stari oblastniki, ki niso nikoli izpustili iz rok klju?nih vzvodov odlo?anja, preko katerih so obdr�ali oblast v svojih rokah tudi po letu 1990. Gre za banke, energijska podjetja, naftne posle, ko preko teh vzvodov in te�mo?i denarja izvajajo vseskozi kontrolo nad celotno politiko, sodno vejo oblasti, nad mediji in drugimi pomembnimi ustanovami za vzdr�evanje�oblasti. Lustrirali so in to po?nejo tudi danes z vso mo�no�zlorabo tako dr�avnih organov, kot medijev, vsakogar, ki se je takemu po?etju uprl.

G. Depaigne: Kaj pa je to?

Troha: Kar se mene ti?e in mojega delovanja za skupno dobro, je tukaj zgolj 10% kuvert sodnih pozivov, odredb, izvr�b, izmi�ljenih kazenskih ovadb in montiranih sodnih postopkov. (Poka�em �op kuvert za ilustracijo in dodam, da sem v �ivljenju v 32 let trajajo?i vozni�ki karieri naredil morda pet bagatelnih prometnih prekr�kov, za katere sem globe po�teno pla?al.)

Tudi to je dokaz, kako v Sloveniji deluje demokracija. To je posledica stare komunisti?ne miselnosti, s katero so pred letom 1990 in po letu 1990 sku�ali uti�ati vsakogar, ki se je re�imu postavil po robu. Seveda ne z mo?jo argumenta, ampak z argumentom mo?i. Vzrok takega delovanja so komunisti?ni kadri, ki so ostali na polo�ajih tudi po letu 1990, in tisti, ki so bili mimo kriterijev stroke, morale in etike postavljeni s strani komunisti?ne nomenklature zaradi pripadnosti komunisti?ni ideologiji v ?asu tranzicije, ki bi morala leta 1990 kon?ati na smeti�?u zgodovine. Ti kadri so glavna ovira, da se demokracija v Sloveniji ni mogla razviti, kar se ka�e v prekomerni centralizaciji, prekomerni regulaciji, negativni kadrovski selekciji, ki zajema kadre iz zgolj do 20% privilegiranega kadrovskega bazena. To pa povzro?a v sistemu sodne veje oblasti, da nismo po pravni poti raz?istili:

1. Izvensodne poboje politi?nih nasprotnikov leta 1945, ko je �lo za nezastarljiva kazniva dejanja genocida in vojnega hudodelstva. S tem v zvezi se ni postavila odgovornost za izginule arhive po letu 1990, ki bi slu�ili kot dokazi, kdo je bil umorjen in kdo je ukazal moriti.

2. Ilegalno trgovino z oro�jem, ko je bila na�a dr�ava pod mednarodnim embargom.

3. Divje privatizacije in tajkunizacije (za lep�i vtis pred mednarodno in slovensko javnostjo so nekatere od tajkunov sodno procesuirali, ampak to pomeni zgolj �rtvovanje nekaj njih, da bi narodu nasipali peska v o?i).

Zato je Zakon OPS tako zelo pomemben in avtor magister �?ek ga je izdelal �e leta 1996, takoj za tem , ko je iz�la Resolucija sveta EU 1096, da bi kon?no presekali s staro komunisti?no miselnostjo, ki je in �e vedno vlada v vseh vrhovih slovenske dr�ave. Zakon OPS ukinja neupravi?ene privilegije, ki se vle?ejo iz prej�njega nedemokrati?nega re�ima, med katere spada tudi in predvsem kadrovanje na odgovorna mesta mimo kriterijev dejanske stroke, morale in etike.

To se, kot re?eno, leta 1990 ni prekinilo, ampak se je taka oblika kadrovanja pospe�eno nadaljevala. �al so to prakso obdr�ale vse politi?ne stranke, posledi?no se je v vseh vrhovih javne in dr�avne uprave zdru�ilo neznanje in nepo�tenje. Posledice tega pa so vse bolj vidne v uni?enem gospodarstvu, uni?enem kmetijstvu, velikih te�avah na domala vseh drugih podro?jih, zelo slabi politi?ni kulturi naroda, politi?ni nepismenosti, apatiji in vse ve?ji rev�?ini.

Ne razumemo, kako si lahko velika in bogata Evropa dovoli tako grozno nazadovanje ene izmed ?lanic, ko se to dogaja tako materialno kot moralno. Ne morete govoriti, da to ni va� problem in so to na�i notranji problemi. Veliko nas je, ki to razumemo, da EU namerno dopu�?a, da se to dogaja, saj je tako s strani EU korporacij la�je uveljaviti svoje materialne interese �velikih� dr�av.

To govorim tudi zaradi tega, ker se po 9-ih letih polnopravnega ?lanstva Slovenije v EU zelo nazorno ka�e, da so o?itno na�i pogajalci pri izpolnjevanju pogojev za vstop v EU sprejeli tudi tak�ne pogoje, ki so za Slovenijo �kodljivi oziroma uni?ujo?i. Na primer na podro?ju samooskrbe s hrano smo iz preko 70% nazadovali na skoraj samo 20%. Torej je �e pred ?asom nastala potreba po reviziji nekaterih pogojev in kasnej�ih uredb EU, ki so bile sprejete, in za Slovenijo�ter na�e nacionalne� interese niso dobre, temve? so �kodljive.

Po sprejetju Zakona OPS bo veliko dela tudi na podro?ju ugotavljanja, kaj vse je Slovenija sprejela in je v njeno �kodo, ko bomo morali predlagati popravke, da odpravimo ovire, da bi se Slovenija razvijala enakopravno z drugimi ?lanicami EU.

Toliko o tem, da bi razumeli, zakaj je Zakon OPS potrebno sprejeti in to po hitrem postopku. Seveda v Sloveniji ni bilo politi?ne skupine, da bi Zakon OPS predlagala ljudstvu v sprejem vsaj po tem, ko je iz�el v knjigi magistra �?eka z naslovom �Druga?na politika�. Zgodilo se je to, da so avtorja knjige kmalu po izidu na�li mrtvega in sum je, da so ga umorili.

Na mizah so Zakon OPS�imeli �e prej, ker ga je magister �?ek vsem, za katere je menil, da so demokrati, poslal. To� je samo �e en pokazatelj stanja demokracije v Sloveniji in demokrati?nosti vodij politi?nih strank. Tistih, ki so nastale kot naslednice komunisti?ne partije, ali pa novih, ki so se oklicale za pomladne demokrati?ne stranke. ?e pogledate njihova notranja pravila oziroma statute, hitro ugotovite, da v nobeni ni takih pravil,�da bi jim res�lahko rekli, da so demokrati?ne. To se najbolj ka�e v centralisti?nih kadrovskih postopkih.

Zakon OPS smo vlo�ili dve civilni organizaciji leta 2011 in sicer 28. aprila. V Dr�avnem zboru je blokiran od takrat, ?eprav smo ga na zahtevo ustrezno dopolnili in dodatno argumentirali. Davkopla?evalci pla?ujemo pa tudi ustrezne pravne slu�be, ki bi morale civilnim organizacijam pomagati, da bi zakon �e dodelali in bi bil pripravljen za parlamentarno obravnavo. Ni pa za dopolnitve in obrazlo�itve nobene dodatne potrebe, saj je Zakon OPS popolnoma usklajen z Resolucijo Sveta EU 1096. S tem v zvezi se je zgodila tudi popolna medijska cenzura, kar samo po sebi pove, da so mediji �e vedno pod nadzorom starih politi?nih sil, ki se tega Zakona OPS mo?no bojijo, ker se bojijo izgubiti neupravi?eno pridobljene privilegije.

Zakon OPS je v Sloveniji TABU tema, enako kot je �e vedno v Sloveniji tabu tema tajna politi?na policija UDBA. Kljub pozivu vsakemu poslancu in poslanki posebej, naj se opredelijo do Zakona OPS in do popolne medijske cenzure, ni tega storil nih?e od 90- ih�poslank in poslancev. Skoraj neverjetno se zdi, da bi vsi bili podrejeni strankarski diktaturi, a o?itno so, ker se je to pokazalo �e ve?krat, ko je �lo za zelo pomembne odlo?itve za usodo slovenskega naroda. Naj navedem primer posega v�90. ?len ustave, ko so dru�no z veliko ve?ino 88 poslank in poslancev tako reko? ukinili mo�nost neposrednega odlo?anja na referendumu.

G. Depaigne: kot sem vam �e v e-sporo?ilih napisal, mi vam lahko predstavimo svoj vidik in predstavimo na�e kompetence. Napisal sem vam tudi, da za re�evanje zadev, ki so na nacionalnem nivoju, nimamo kompetenc. Tu na tem mestu ne moremo delati nobenih zaklju?kov in sprejemati ne moremo nobenih odlo?itev.

Rep�e:� G. Depaigne, veliko zadev je bilo napisanih in poslanih na razli?ne institucije EU, ampak odgovori so si neverjetno podobni: nih?e ni za ni? pristojen! Torej, za kak�ne zadeve je Evropska komisija kompetentna?

G. Depaigne: Ekonomija, sodstvo, ban?ni�tvo, trgovina�So podro?ja, kjer ima EK kompetence za izvajanje dolo?enih ukrepov v posameznih dr�avah ?lanicah.
(zanimivo, da je najprej navedel ekonomijo).

Troha: G. Depaigne, Slovenija je v EU vstopila leta 2004. Da je vstopila, je morala izpolniti dolo?ene pogoje, med katerimi so bili tudi zagotovljeni demokrati?ni postopki. Ampak poveva vam, da v Sloveniji ni demokracije, nismo niti pri ?rki D! Pravno formalno je vse tako kot drugje ali vsaj podobno. Imamo zakonodajno izvr�no in sodno oblast, a povsem drugo vpra�anje, kako vse skupaj deluje in kdo ima v teh vejah oblasti ter ?etrti, kar naj bi bili mediji, �e vedno glavno besedo.�Vsebinsko je to, kar imamo v Sloveniji, dale? od demokracije.

Tukaj imate konkreten primer blokade demokrati?ne poti za uveljavljanje ljudske volje, ko so se oblastniki postavili nad Ustavo�RS in nad zakone, da bi blokirali sprejem Zakona OPS, ki bo, ko bo sprejet,�cca 80% ljudem izbolj�al �ivljenje, ukinil pa bo zgolj neupravi?ene komunisti?ne privilegije in tiste, ki so se nakopi?ili nekaterim izbrancem v ?asu za ve?ino �kodljive tranzicje. Spra�ujem, kaj in kako bo Evropska komisija ukrepala, da se prekine�s parlamentarno in medijsko blokado.

G. Depaigne: O?itno je Slovenija te pogoje izpolnjevala, sicer ne bi mogla vstopiti v EU.

Troha: Kako Evropska komisija nadzira, ali demokrati?ni postopki v Sloveniji delujejo in niso ovirani, ko ponovno poudarjam, da imate pred sabo konkreten primer kr�enja demokrati?nih postopkov in spra�ujeva, kako boste ukrepali, da se s tem prekine?

G. Depaigne: Jaz bom o tem sestanku obvestil nadrejene in vedno boste dobrodo�li, da zopet pridete in pojasnite okoli�?ine na �ir�em uradnem sestanku tukaj.

Rep�e: Problem je tudi, da so po prej opisanih principih kadrovanja name�?eni komunisti?ni kadri v na�em imenu sprejeli tudi �kodljive pogoje, ki so se po 9-ih letih Slovenije delovanja v EU izkazali za uni?ujo?e! Podatki ka�ejo na to, da gre za na?rtno uni?evanje Slovenije. Do�ivljamo nov podtalen� genocid! Podatki ka�ejo in edina mo�na razlaga je, da je o?iten cilj nekaterih v EU, da nas doma?i nesposobne�i na polo�ajih in pohlepne�i spravijo na kolena, potem pa velike dr�ave � Nem?ija, Francija in druge�pokupijo vitalne dele dr�ave � podjetja kot je Telekom, energetska podjetja, banke, zavarovalnice, Luka Koper itd.

Zgleda, da so v EU vedeli, koga naj se v Sloveniji ohrani pri vzvodih odlo?anja, da se bodo lahko uresni?evali interesi velikih dr�av! Mar za to EU ni vztrajala, da se v Sloveniji izvede lustracija, ?eprav je vsakemu poznavalcu jasno, da ljudje, ki so desetletja vzdr�evali enoumje, ne bodo mogli ?ez no? postati demokrati, ker bi se morali demokrati?nih postopkov u?iti od neobremenjenih ljudi, ki bi demokracijo dejansko udejanjali na vsakem koraku?!? La�je je upravljati z obremenjenimi ljudmi s preteklostjo kot�s suverenimi neobremenjenimi, ki bi bili resni?no izbrani od ljudstva.

Troha: G. Depaigne, spra�ujeva vas, kako smo lahko �li v EU, ?e so ob va�em vedenju vajeti v rokah obdr�ali ljudje, ki so kreirali in vzdr�evali komunisti?ni totalitarni re�im??!! Ki so izvajali 50 let trajajo?o tiranijo nad narodom?!? Naj ponovim, pred dvema letoma in pol, natan?neje 28. aprila 2011, sta dve civilni organizaciji v parlament vlo�ili Zakon o odpravi privilegijev socializma. Zakon je bil zavrnjen, potrebni so bili nekateri popravki, ki smo jih tudi naredili, ampak je bil brez razloga zavrnjen ponovno. Mediji so posneli dogodek, vendar o tem ni bilo v javnosti objavljeno ni?! Evropska komisija ne bi smela dovoliti kr�enja demokrati?nih pravil in kakr�nekoli�medijske cenzure, saj je jasno, da brez delovanja demokrati?nih postopkov odlo?anja in brez medijske svobode ni mogo?e govoriti o demokraciji!!! Kaj boste storili, ponovno spra�ujem.

G. Depaigne: Kot sem �e povedal, Evropska komisija ima dolo?ene pristojnosti za vpliv na re�evanje nekaterih zadev, vendar gre za notranje zadeve, za katere nimamo kompetenc.

Troha: G. Depaigne, vi ste v okviru evropske komisije zadol�eni za varovanje ?lovekovih pravice in pravic otrok. Zato bi morali vedeti, da je vsak neupravi?en privilegij, ki ga ima nekdo na ra?un drugih, neupravi?en in so kr�ene ?lovekove pravice ljudi, ki teh privilegijev nimajo. Vi ste pla?ani tudi s strani davkopla?evalcev Slovenije za to, da tudi v Sloveniji ne bi bile kr�ene ?lovekove pravice. Ali vi veste, g. Depaigne, da so ljudje, ki so kreirali in vzdr�evali totalitarni re�im, imeli privilegije v totalitarizmu in jih imajo �e danes, v �demokrati?ni� dr�avi??!! Ali se vam to zdi v redu, da imajo �e vedno privilegije, v tako imenovani demokraciji???

(G. Depaigne je v zadregi in samo gleda brez besed.)

V Sloveniji ni demokracije, nismo niti pri ?rki D!!! Ne vemo, ali tega v EC ne veste, ali ne vidite, ne smete videti, ne smete vedeti??!?? Demokracija v Sloveniji je virtualna, navidezna. Tisti, ki poznamo, kako vse skupaj deluje, ji re?emo demokratura.

G. Depaigne na to odgovori, da so to interne zadeve in da niso za to pristojni, za?ne razlagati, kako bo v naslednjem letu izbolj�ano opazovanje posameznih dr�av, za?ne listati po skoraj 3 cm debeli knjigi, formata A4, raziskovalni nalogi z naslovom �Study on how the memory of crimes committed by totalitarian regimes in Europe is dealt with in the Member States�, kjer je poro?ilo o izvedenih ukrepih v posameznih dr�avah, ki so jih po priporo?ilih EU nekatere dr�ave uresni?ile oz. kaj od priporo?enega so uresni?ile.)

Rep�e: G. Depaigne, ta poro?ila so narejena, vemo, kako, lahko kar nehate, to je �bullshit�. Oprostite.

Troha: Ban?na luknja je naslednji konkreten primer. Stresni testi, cca 5 MLRD Evrov. Veste za ta podatek?

G. Depaigne: 5 MLRD Evrov???
(Njegov obraz pove ve? kot tiso? besed, ampak potem za?ne nekaj o finan?ni krizi, a ga hitro ustaviva:

Rep�e: G. Depaigne, v Sloveniji ni problem finan?na kriza, problem je ropanje in neznanje komunisti?nih kadrov na polo�ajih v vseh sferah na�e dr�ave!!!

G. Depaigne: ban?na luknja je podro?je, kjer bi Evropska komisija lahko posegla.

Troha: Kako bo posegla?�A tako, da pravijo odgovorni, da bo Slovenija sama sanirala izropane banke, potem jih bomo pa poceni prodali velikim iz EU in Rusije? Seveda bomo �e tretji? morali sanirati izropano slovenski davkop?alevaci, ki nas bodo �e bolj zadol�ili kot smo �e. Vlo�eni Zakon o odpravi privilegijev socializma je klju? za ureditev temeljnih razmerij, ko bodo potem izvedene tudi potrebne revizije plenjenja narodovega premo�enja in vra?anje pokradenega.�G. Depaigne, blokirana je demokrati?na pot, kr�ena so demokrati?na pravila. Blokiran je tako pomemben zakon tudi medijsko. Ali se vam zdi to v redu??? Kaj konkretno bo Evropska komisija naredila v zvezi s tem?

G. Depaigne: Glejte, sem �e povedal ve?krat in zdaj bom povedal zadnji?, ne bom ve? ponavljal�(spet sprenevedanje, kako niso pristojni za re�evanje takih zadev).

Troha: g. Depaigne, v Sloveniji je situacija zelo te�ka, zelo komplicirana, zelo hitro se nam lahko zgodi, Bog ne daj, tudi dr�avljanska vojna in morda konflikt z ju�nimi sosedi, saj imajo tudi tam podobne probleme. In kaj bo po tem??? Jeza med ljudmi nara�?a, ko jo dodatno podpihujejo tudi re�imski mediji. Vse ve? je obubo�anih in la?nih. Socialna situacija se mo?no slab�a, ko dnevno izgubimo �e 80 delovnih mest. Manjka samo �e povod in ljudje bodo na ulicah in trgih, mediji pa ka�ejo vzglede iz Gr?ije, �panije in iz Ukrajine, kjer divja nasilje. To ka�ejo zato, da bi tudi mi sledili tem zgledom in bi delali enako, z nasiljem drug na drugega spro�?ali nakopi?eno jezo.

Rep�e: G. Depaigne, mislim, da nimate veliko pojma,� za kaj gre v Sloveniji! Zgodil se je �kandal na dr�avni volilni komisiji, kot civilna organizacija, ki je opravila vpogled v postopek volitev, smo ugotovili kup nepravilnosti, sicer je stekla kriminalisti?na preiskava, poro?ilo je bilo oddano na to�ilstvo, 2 meseca ?akamo na to poro?ilo, no?ejo nam ga izro?iti! Mediji o tem nezasli�anem �kandalu na Dr�avni komisiji niso poro?ali, ?e tudi je potekala tam kriminalisti?na preiskava skoraj leto dni.� Ljudje, ki obve�?amo z resnico, do�ivljamo represijo komunisti?nih organov! Prej ste videli �op modrih in rjavih kuvert organov, ki sku�ajo ustaviti na�e zavzemanje za pravico in resnico in za dosego korenitih pozitivnih dru�benih in politi?nih sprememb.

Troha: G. Depaigne, o?itno je interes, da z neukrepanjem spravite Slovenijo na kolena, potem pa tujci pokupite za drobi� vitalne dele na�e dr�avnosti. Vendar: povejte svojim kolegom, svojim �efom, da tega v Sloveniji ne bomo dovolili!!! Vlada Alenke Bratu�ek ni nikoli dobila nobenega pooblastila slovenskega ljudstva za prodajo ?esarkoli, kar so ustvarjale generacije! Lahko proda edino svojo hi�o v Kranju.

Obve�?amo vas, da bodo vse pogodbe, vsi zakoni, ki so bili sprejeti proti slovenskemu narodu, razveljavljene, opravili bomo revizijo pristopnih pogajanj (ker so bili pogoji vstopa �kodljivi!)! Ker so pogodbe podpisovali po nedemokrati?nih principih totalitarizma postavljeni nekompetentni ljudje, ki jim je ves ?as interes samo ostati na pozicijah, ko so za ta cilj pripravljeni velikim v EU prikimati in podpisati ter sprejeti tudi kakr�enkoli ultimat, ki je za na�o dr�avo lahko tudi poguben.

Vse uredbe, pravila in zakone, kot tudi mednarodne pogodbe bomo revidirali in po strokovni oceni po potrebi razveljavili, �e posebej tiste, kjer gre za privatizacije in najemanje kreditov na ra?un dr�avljank in dr�avljanov RS. Nih?e v Republiki ni dobil bianco pooblastila za razprodajo imetja, ki so ga ustvarile generacije in za prekomerno zadol�evanje, ki je vseskozi pokrivalo njihovo razsipni�tvo, previsoko javno porabo�in njihovo nesposobnost dobrega gospodarjenja�s podjetji, ki so imela potencial, a so jih s svojimi name�?enci uni?ili in razprodali.

�e najmanj imajo to pravico po?eti v imenu ljudstva aparat?iki prej opisanih oblastnikov iz ozadja, ki so posedli polo�aje, s katerih odlo?ajo o usodi naroda. Vsem, ki se nismo pustili poneumiti in nam ni vseeno, kaj se dogaja z na�o domovino, je jasno, da te pozicije, ki jih neupravi?eno zasedajo, sploh niso posledica demokrati?nih in transparentnih postopkov odlo?anja dr�avljank in dr�avljanov, ki imajo po Ustavi RS edini mo�nost izvajati oblast neposredno ali pa preko svojih izvoljenih predstavnikov.

Te neupravi?eno zasedene odlo?ilne pozicije so plod tajnih dogovorov, medijske propagande in prerivanja, kdo bo zasedel klju?ne polo�aje v dru�bi, ko je vsa pomembna kadrovska struktura izbrana iz do 20% privilegiranega kadrovskega bazena, vsi ostali smo diskriminirani in odrinjeni od toka dogajanja, mnogi pa tudi sodno in druga?e preganjani.

Obvestim ga �e, da bomo mi kot smo se dogovorili v za?etku, izdelali zapisnik o tem pogovoru in ga bo dobil on in �e kdo v EU, ko ponovim, da ob�alujem, da tega niso bili pripravljeni storiti oni, ko bi lahko pogovor tudi posneli z videokamero, ker bi bil to najbolj verodostojen zapisnik.

G. Depaigne naju precej nejevoljno gleda in ne re?e ni?esar, potrdi pa, da se s tem strinja.

Rep�e: Da ne bomo predolgi, povejte, kako, kdaj in na koga naj se obrnemo za formalni sestanek s predstavniki Evropske komisije ali pa za predstavitev vsega, kar se dogaja v Sloveniji, v evropskem parlamentu.

G. Depaigne: Poskusite najprej na Evropski pisarni v Ljubljani.

Midva: V redu, hvala. Hvala, g. Depaigne.

Sestanek je bil zaklju?en ob cca 13:30.

Pospremi naju do vhodne avle, vpra�am ga �e, kako prideva na Rue de Commerce, kjer ima sede� Evropska ljudska stranka (EPP). Poslovimo se in se sprehodiva do EPP.

Po nekaj minutah sprehoda prideva do stavbe, imava sre?o, da ravno nekdo prihaja ven, in lahko vstopiva v predprostor. Pozvoniva, vendar ni odziva. Skozi vrata vstopi svetlolasa gospa, ki se mi zdi znana, lepo se pozdravimo, povem, kdo sva in od kje sva, vpra�am po gospodu Lopezu - Isturizu in gospodu Briec-u. Povem �e, da sva pri�la iz Slovenije ter da sva bila ravnokar na Evropski komisiji in sva pri�la pogledat (omenim ji tudi, da smo ve?krat pisali, mislim, da tudi njej � ob tem za?utim rahlo zadrego z njene strani, pa nismo prejeli nobenega odgovora) �e k njim. Gospa nama prijazno pove, da omenjenih gospodov ni, vpra�am, ali je kdo drug mogo?e �e tam. Odgovori, da je petek in da delajo do 13h. Priporo?i nama, da v ponedeljek pokli?emo.
Hvala, nasvidenje.

Tako, spo�tovani pripadniki Gibanja OPS, misija OPS je bila, kot smo obljubili, opravljena. Stro�ki po najbolj prera?unanih poteh okoli 600 evrov, brez kak�nega kosila in ve?erje. Sva bila bolj ob svojem in sendvi?ih. Ni? ni predrago, ko gre za delovanje v korist svoje domovine.

Iz tega se menda da razbrati, za kaj gre v tej Evropi in kak�ne koristi ima od tega lahko slovenski narod. Jih bo imel, ?e bomo pametni in bomo postavili stvari druga?e, kar nam nedvomno omogo?ajo na�e naravne danosti, odli?na in zelo pomembna geostrate�ka lega, na�a pamet, sposobnosti in delavnost na�ega naroda, ki je sposoben z zelo malo denarja narediti zelo veliko.

Glave pokonci in gremo naprej, ves ?ar je STOPITI SKUPAJ in ukrepati v Skladu z VIZIJO za Slovenijo do leta 2023, ki smo jo nedavno tega naredili v Gibanju OPS. ?e ho?emo ohraniti Slovenijo, vrniti dr�avi in sebi ugled, narediti vse, kar smo napovedali veliki Evropi, potem je ?as, da nehate cincati in se spravite k delu. Na�a odgovornost je popolnoma enaka, ker �ivimo v isti �ir�i dru�ini, ki ji zaenkrat �e re?emo Slovenija.

Kliknite na sliko

SKUPNI IMENOVALEC ZA ZDRU�EVANJE SLOVENSKEGA NARODA�JE HOTENJE ZA SPREJEM�ZAKONA OPS. ?E JE BILO SREDI�?E ZDRU�EVANJA LETA 1990 PLEBISCIT ZA USTANOVITEV SVOJE DR�AVE SLOVENIJE, JE ZDAJ SREDI�?E ZDRU�EVANJE NARODA ZA OSVOBODITEV, O?I�?ENJE IN PREPOROD SLOVENIJE, KI SE BO ZA?EL�S PRVIM KORAKOM SPREJEMA ZAKONA OPS. PRIDRU�ITE SE TUDI VI. (kliknite na deteljico)

Vse dobro in lepo pozdravljeni!

Andreja Rep�e in Ladislav Troha

Opomba: vir fotografije g. Vincenta Depaigne-a: www.memoryandconscience.eu

P.S.: Naj vas spomnimo �e na delovanje na�ih medijskih trobil - o?itno tudi, ?e bi nam uspela misija na Mars,�o tem ugrabljena medijska trobila ne bi poro?ala.