Sestanek na sedežu Evropske komisije v Bruslju z gospodom Vincentom Depaigne-om, Bruselj, Rue de Montoyer 59, petek 13. december 2013

Na misijo sva se podala samo dva predstavnika, in sicer zaradi velikega stroška za našo civilno, nevladno in neprofitno organizacijo Gibanje OPS. Predsednik Gibanja OPS Ladislav Troha in članica Gibanja OPS Andreja Repše.

Prihod na EC tako rekoč 5 pred dvanajsto (morda ima to kakšen pomenljiv pomen?). Prijava na sprejemu, poveva, da sva dogovorjena z gospodom Vincentom Depaigne-om, gospod ga pokliče, medtem pa sledi vpis v knjigo. Ne vprašajo po osebnem dokumentu, nobenega pregleda, kar nama je všeč, čeprav nama je malce čudno glede na splošno kontrolo povsod. Dobiva vsak svojo nalepko,

g. Depaigne pride,

pozdravimo se in greva z njim v dvigalo. Pridemo na njegov oddelek in se usedemo v njegovi pisarni za mizo za 4 osebe, pričakujeva, da bo na pogovoru prisoten še kdo. Začnemo s pogovorom.

Repše: G. Depaigne, prišla sva k vam na pogovor in bi o vsebini pogovorov želela seznaniti slovensko javnost, člane Gibanja OPS, skratka sestanek bi rada dokumentirala. Ali lahko posnameva, zato sva seboj prinesla videokamero? Naša civilna organizacija deluje  javno in transparentno, ne skrivamo ničesar. Vi pa tudi najbrž ne, bi pričakovala.

G. Depaigne: Sestanek ni formalen, v kolikor bi to želeli, bi se morali dogovoriti vnaprej.

Troha: G. Depaigne, ali vi govorite slovensko?

G. Depaigne: Ne, ne govorim slovensko.

Troha: Ali ni eden od uradnih jezikov v EU tudi slovenski?

G. Depaigne: Ja, je, ampak ne govorim slovensko.

Troha: Kako pa se bomo pogovarjali, najin materin jezik je slovenski, kje imate prevajalca?

G. Depaigne: Če bi želeli prevajalca, bi se morali dogovoriti vnaprej.
(Kakšna enakopravnost je to?)

Repše: G. Depaigne, prišla sva iz Slovenije k vam na pogovor s konkretnimi temami, s poskusi za sestanek smo začeli že aprila tega leta, nisva prišla na klepet ob kavi! (»Kava z Depaigne-om«???)

(Vsak sestanek v taki instituciji kot je Evropska komisija bi moral biti beležen, saj gre za javno institucijo, gre za uslužbence, ki so plačani tudi iz denarja davkoplačevalcev držav članic Evropske unije. Če že, bi pa po našem prepričanju gospod moral sam pojasniti vnaprej, kakšne so možnosti obiska Evropske komisije – uradni, neuradni obisk, pogoji za enega, pogoji za drugega, jasno je, da bi se odločili za uradnega. Ali bi človek, ki ne bi imel tehtnih razlogov, hotel v Bruselj na svoje stroške kar tako malo na kafetkanje??? Kaj si predstavniki Evropske komisije sploh mislijo? Kakšen odnos je to? Morali bi se zavedati, da prihod predstavnikov civilne organizacije, ki je v domovini popolnoma ignorirana in cenzurirana, o čemer so bili obveščeni, ni kar nekaj, pač pa da očitno ni bilo več drugih izhodov kot obisk Bruslja. Prevajanje, ne zato, ker ne bi znali angleško, temveč zato, ker je eden od uradnih jezikov EU tudi slovenski in imamo se pravico tudi zaradi nediskriminacije pogovarjati slovensko. Lahko bi se zgodilo, da bi prišla tja dva človeka iz katerekoli države EU in ne bi znala tujih jezikov.)

Kako bomo dokumentirali sestanek, se nismo mogli zmeniti, razen tega, da pač snemati ne moremo. Predlagal je, da narediva zapisnik midva in ga potem pošljeva njemu in on morda doda še kakšna dodatna pojasnila. V redu, dogovorjeno.

Potem smo začeli pogovor.

G. Depaigne: Torej, zaradi katerih razlogov ste prišli k nam?
(že to vprašanje je nakazovalo, da se gospod ni pripravil na sestanek, da ni prebral poslanega gradiva, kar se je pokazalo v nadaljevanju pogovora)

Troha: Sva predstavnika organizirane, neodvisne, nevladne in nepridobitne civilne organizacije Gibanje OPS -  Osveščeni Prebivalci Slovenije, jaz sem Ladislav Troha, predsednik Gibanja OPS, in z mano je gospa Andreja Repše, članica Gibanja OPS. G. Depaigne, prišla sva, da bi pojasnila ozadje za mnoge že nevzdržno situacijo v Sloveniji, ki je zelo komplicirana in vse bolj zapletena. Poglavitni razlogi za ta obisk in pogovor, ki so vam bili tudi poslani skupaj z nekaterimi povezavami na vsebine na naši spletni strani, so naslednji:

1. Blokada Zakona o odpravi privilegijev socializma in 22 let trajajoče za večino slovenskih državljanov škodljive tranzicije, ki je blokiran v parlamentu od 28. aprila 2011, blokiran pa je tudi medijsko;

2. Škandal na državni volilni komisiji ob zadnjih predsedniških volitvah, kjer je bilo ugotovljenih veliko nepravilnosti;

3. Represija državnih organov na civilno družbo, na predsednika civilne družbe in njegovo družino;

4. Bančna luknja v višini skoraj 5 milijard evrov (to točko sva dodala na licu mesta, ker je bila ravno prejšnji dan podana informacija o rezultatih stresnih testov).

Da bi razumeli srž problema blokade Zakona OPS, se je treba vrniti v zgodovino. Spomniti je treba na petdeset let trajajoč totalitarni komunistični režim v Sloveniji oziroma bivši Jugoslaviji. Resnica je, da v Sloveniji po letu 1945 nismo doživeli svobode, temveč so komunisti z zlorabo NOB in mnogih njenih pripadnikov leta 1945 prevzeli totalitarno oblast, katero so z represijo svoje politične policije UDBE vzdrževali vse do leta 1990, ko naj bi to nehali početi.

Zločinskost prejšnjega totalitarnega režima je bila prav v tem, da je tajna politična policija UDBA vcepila kolektivni strah v ljudi, kateri je v mnogih ljudeh naseljen še danes. To pa je pomenilo tiranijo nad narodom, kakršno so poznali vsi, ki so živeli v komunističnih režimih v raznih državah po Evropi. Katere države so imele bolj ali manj represiven komunistični režim, sploh ni pomembno, ker so vsi taki režimi držali ljudi v strahu, v komunistični propagandi in nedemokratičnih postopkih odločanja.

Leta 1990 – 91, ko se je Slovenija odcepila od bivše Jugoslavije in naj bi uvedli demokratični sistem, bi morali nekateri ljudje, ki so kreirali in z represijo vzdrževali totalitarizem, za svoja dejanja odgovarjati pred pravično pravno državo. Tudi in predvsem za množične umore političnih nasprotnikov, ki so jih zagrešili takoj po vojni leta 1945. Šlo je za zločin genocida nad slovenskim narodom, saj so komunistični povzpetniki umorili velik del slovenske inteligence, izobražence, intelektualce, učitelje, duhovnike ter podjetnike in tovarnarje (po preštetih mrtvih, a ta številka še ni dokončna, gre za okrog 40 tisoč ljudi). Z nasilnim razlaščanjem pa so v Sloveniji komunisti oziroma boljševiki prekinili ustvarjanje kapitala iz roda v rod. Tega nobena zahodna država ni doživela.

V Sloveniji smo imeli družbeno lastnino, katero smo ustvarjali ljudje z udarniškim delom, tudi ob sobotah, nedeljah in med prazniki. S samoprispevki in velikokrat v nemogočih zelo težkih in nezdravih delovnih pogojih. Delali smo predvsem navadni ljudje, ki nismo bili med komunističnimi privilegiranci, ki niso delali veliko, so pa ukazovali in nadzirali ter izvajali komunistično propagando in se trepljali po ramenih, ko je šlo za dosego norm in znanih petletnih planov. Narod je živel v večini v pomanjkanju, manjšina komunističnih privilegirancev pa v izobilju in razkošju na račun delavskega razreda.

Zato bi morali leta 1990 od vseh vzvodov odločanja odstraniti vse, ki so do takrat kreirali in vzdrževali totalitarni nedemokratični režim, mnogi pa bi morali odgovarjati za svoja dejanja zoper narod pred pravično pravno državo, ki bi se morala vzpostaviti po letu 1990 z novimi demokratičnimi kadri v vodstvu. To se ni zgodilo, zato so omenjeni kadri in ideologi komunizma uzurpirali oblast in so tudi po letu 1990 nadaljevali vladanje s staro komunistično miselnostjo, seveda z nadgradnjo svojih slabih navad in lastnosti, saj so uredili vse potrebno, da so družbeno lastnino spretno s špekulacijami in prirejenimi zakoni spravili v svojo last.

Bivši komunisti, ki svoje dominantne miselnosti in dejanj niso nikoli opustili, so po letu 1990 postali osrednji lastniki nekdaj družbenega premoženja. Torej po letu 1990 so isti ljudje s svojim podmladkom izvedli še eno ropanje narodovih žuljev. Leta 1945 iz privatnega v družbeno, nad katerim so imeli popoln nadzor in mnoge koristi zase, po letu 1990 pa iz družbenega v svoje privatne žepe. Ocena je, da smo v času za večino škodljive tranzicije, ki še vedno traja,  oškodovani za preko 100 milijard evrov premoženja.

To pomeni, da imamo ves čas opraviti v Sloveniji z nedelujočo pravno državo. Vodenje organov je prepuščeno ljudem, ki so bili izbrani iz zgolj 20% privilegiranega kadrovskega bazena po izključnih merilih pripadnosti staremu komunističnemu režimu. Negativna kadrovska selekcija se je po letu 1990 samo še razmahnila, saj je vse podrejeno osebnim, parcialnim interesom posameznikov in interesnih skupin v smislu največkrat sebičnih materialnih interesov.

Sprašujemo se, kako je  mogoče, da EU komisija ni zahtevala izvedbe resničnih demokratičnih sprememb v Sloveniji, predno je Slovenijo sprejela v polnopravno članstvo EU? Zagotovo lahko trdimo, da so strokovnjaki v EU za ta odprta vprašanja vedeli, ker so sproti pridobivali ustrezna opozorila posameznikov in skupin iz Slovenije, da demokratizacija ne bo uspela, če ne bo izvedena katarza med starim nedemokratičnim režimom in demokracijo. Zato je, očitno zaradi slabe vesti in vedenja, kaj se dogaja v Sloveniji, nastala Resolucija Sveta EU 1096, ko smo bili opozorjeni, kaj se bo zgodilo, če ne bomo odpravili posledic totalitarnega režima. Je pa to bilo samo opozorilo in priporočilo, naj to vendarle storimo, medtem ko nihče iz EU ni vztrajal, da moramo to storiti, čeprav se je vedelo, da so kršena temeljna demokratična načela in demokratični postopki v Sloveniji.

Težava je tudi ali predvsem v tem, da v Sloveniji nismo mogli odpravljati posledic totalitarnega režima, ker nismo nikoli odpravili vzrokov, in to so stari oblastniki, ki niso nikoli izpustili iz rok ključnih vzvodov odločanja, preko katerih so obdržali oblast v svojih rokah tudi po letu 1990. Gre za banke, energijska podjetja, naftne posle, ko preko teh vzvodov in te moči denarja izvajajo vseskozi kontrolo nad celotno politiko, sodno vejo oblasti, nad mediji in drugimi pomembnimi ustanovami za vzdrževanje oblasti. Lustrirali so in to počnejo tudi danes z vso možno zlorabo tako državnih organov, kot medijev, vsakogar, ki se je takemu početju uprl.

G. Depaigne: Kaj pa je to?

Troha: Kar se mene tiče in mojega delovanja za skupno dobro, je tukaj zgolj 10% kuvert sodnih pozivov, odredb, izvršb, izmišljenih kazenskih ovadb in montiranih sodnih postopkov. (Pokažem šop kuvert za ilustracijo in dodam, da sem v življenju v 32 let trajajoči vozniški karieri naredil morda pet bagatelnih prometnih prekrškov, za katere sem globe pošteno plačal.)

Tudi to je dokaz, kako v Sloveniji deluje demokracija. To je posledica stare komunistične miselnosti, s katero so pred letom 1990 in po letu 1990 skušali utišati vsakogar, ki se je režimu postavil po robu. Seveda ne z močjo argumenta, ampak z argumentom moči. Vzrok takega delovanja so komunistični kadri, ki so ostali na položajih tudi po letu 1990, in tisti, ki so bili mimo kriterijev stroke, morale in etike postavljeni s strani komunistične nomenklature zaradi pripadnosti komunistični ideologiji v času tranzicije, ki bi morala leta 1990 končati na smetišču zgodovine. Ti kadri so glavna ovira, da se demokracija v Sloveniji ni mogla razviti, kar se kaže v prekomerni centralizaciji, prekomerni regulaciji, negativni kadrovski selekciji, ki zajema kadre iz zgolj do 20% privilegiranega kadrovskega bazena. To pa povzroča v sistemu sodne veje oblasti, da nismo po pravni poti razčistili:

1. Izvensodne poboje političnih nasprotnikov leta 1945, ko je šlo za nezastarljiva kazniva dejanja genocida in vojnega hudodelstva. S tem v zvezi se ni postavila odgovornost za izginule arhive po letu 1990, ki bi služili kot dokazi, kdo je bil umorjen in kdo je ukazal moriti.

2. Ilegalno trgovino z orožjem, ko je bila naša država pod mednarodnim embargom.

3. Divje privatizacije in tajkunizacije (za lepši vtis pred mednarodno in slovensko javnostjo so nekatere od tajkunov sodno procesuirali, ampak to pomeni zgolj žrtvovanje nekaj njih, da bi narodu nasipali peska v oči).

Zato je Zakon OPS tako zelo pomemben in avtor magister Šček ga je izdelal že leta 1996, takoj za tem , ko je izšla Resolucija sveta EU 1096, da bi končno presekali s staro komunistično miselnostjo, ki je in še vedno vlada v vseh vrhovih slovenske države. Zakon OPS ukinja neupravičene privilegije, ki se vlečejo iz prejšnjega nedemokratičnega režima, med katere spada tudi in predvsem kadrovanje na odgovorna mesta mimo kriterijev dejanske stroke, morale in etike.

To se, kot rečeno, leta 1990 ni prekinilo, ampak se je taka oblika kadrovanja pospešeno nadaljevala. Žal so to prakso obdržale vse politične stranke, posledično se je v vseh vrhovih javne in državne uprave združilo neznanje in nepoštenje. Posledice tega pa so vse bolj vidne v uničenem gospodarstvu, uničenem kmetijstvu, velikih težavah na domala vseh drugih področjih, zelo slabi politični kulturi naroda, politični nepismenosti, apatiji in vse večji revščini.

Ne razumemo, kako si lahko velika in bogata Evropa dovoli tako grozno nazadovanje ene izmed članic, ko se to dogaja tako materialno kot moralno. Ne morete govoriti, da to ni vaš problem in so to naši notranji problemi. Veliko nas je, ki to razumemo, da EU namerno dopušča, da se to dogaja, saj je tako s strani EU korporacij lažje uveljaviti svoje materialne interese »velikih« držav.

To govorim tudi zaradi tega, ker se po 9-ih letih polnopravnega članstva Slovenije v EU zelo nazorno kaže, da so očitno naši pogajalci pri izpolnjevanju pogojev za vstop v EU sprejeli tudi takšne pogoje, ki so za Slovenijo škodljivi oziroma uničujoči. Na primer na področju samooskrbe s hrano smo iz preko 70% nazadovali na skoraj samo 20%. Torej je že pred časom nastala potreba po reviziji nekaterih pogojev in kasnejših uredb EU, ki so bile sprejete, in za Slovenijo ter naše nacionalne  interese niso dobre, temveč so škodljive.

Po sprejetju Zakona OPS bo veliko dela tudi na področju ugotavljanja, kaj vse je Slovenija sprejela in je v njeno škodo, ko bomo morali predlagati popravke, da odpravimo ovire, da bi se Slovenija razvijala enakopravno z drugimi članicami EU.

Toliko o tem, da bi razumeli, zakaj je Zakon OPS potrebno sprejeti in to po hitrem postopku. Seveda v Sloveniji ni bilo politične skupine, da bi Zakon OPS predlagala ljudstvu v sprejem vsaj po tem, ko je izšel v knjigi magistra Ščeka z naslovom »Drugačna politika«. Zgodilo se je to, da so avtorja knjige kmalu po izidu našli mrtvega in sum je, da so ga umorili.

Na mizah so Zakon OPS imeli že prej, ker ga je magister Šček vsem, za katere je menil, da so demokrati, poslal. To  je samo še en pokazatelj stanja demokracije v Sloveniji in demokratičnosti vodij političnih strank. Tistih, ki so nastale kot naslednice komunistične partije, ali pa novih, ki so se oklicale za pomladne demokratične stranke. Če pogledate njihova notranja pravila oziroma statute, hitro ugotovite, da v nobeni ni takih pravil, da bi jim res lahko rekli, da so demokratične. To se najbolj kaže v centralističnih kadrovskih postopkih.

Zakon OPS smo vložili dve civilni organizaciji leta 2011 in sicer 28. aprila. V Državnem zboru je blokiran od takrat, čeprav smo ga na zahtevo ustrezno dopolnili in dodatno argumentirali. Davkoplačevalci plačujemo pa tudi ustrezne pravne službe, ki bi morale civilnim organizacijam pomagati, da bi zakon še dodelali in bi bil pripravljen za parlamentarno obravnavo. Ni pa za dopolnitve in obrazložitve nobene dodatne potrebe, saj je Zakon OPS popolnoma usklajen z Resolucijo Sveta EU 1096. S tem v zvezi se je zgodila tudi popolna medijska cenzura, kar samo po sebi pove, da so mediji še vedno pod nadzorom starih političnih sil, ki se tega Zakona OPS močno bojijo, ker se bojijo izgubiti neupravičeno pridobljene privilegije.

Zakon OPS je v Sloveniji TABU tema, enako kot je še vedno v Sloveniji tabu tema tajna politična policija UDBA. Kljub pozivu vsakemu poslancu in poslanki posebej, naj se opredelijo do Zakona OPS in do popolne medijske cenzure, ni tega storil nihče od 90- ih poslank in poslancev. Skoraj neverjetno se zdi, da bi vsi bili podrejeni strankarski diktaturi, a očitno so, ker se je to pokazalo že večkrat, ko je šlo za zelo pomembne odločitve za usodo slovenskega naroda. Naj navedem primer posega v 90. člen ustave, ko so družno z veliko večino 88 poslank in poslancev tako rekoč ukinili možnost neposrednega odločanja na referendumu.

G. Depaigne: kot sem vam že v e-sporočilih napisal, mi vam lahko predstavimo svoj vidik in predstavimo naše kompetence. Napisal sem vam tudi, da za reševanje zadev, ki so na nacionalnem nivoju, nimamo kompetenc. Tu na tem mestu ne moremo delati nobenih zaključkov in sprejemati ne moremo nobenih odločitev.

Repše:  G. Depaigne, veliko zadev je bilo napisanih in poslanih na različne institucije EU, ampak odgovori so si neverjetno podobni: nihče ni za nič pristojen! Torej, za kakšne zadeve je Evropska komisija kompetentna?

G. Depaigne: Ekonomija, sodstvo, bančništvo, trgovina…So področja, kjer ima EK kompetence za izvajanje določenih ukrepov v posameznih državah članicah.
(zanimivo, da je najprej navedel ekonomijo).

Troha: G. Depaigne, Slovenija je v EU vstopila leta 2004. Da je vstopila, je morala izpolniti določene pogoje, med katerimi so bili tudi zagotovljeni demokratični postopki. Ampak poveva vam, da v Sloveniji ni demokracije, nismo niti pri črki D! Pravno formalno je vse tako kot drugje ali vsaj podobno. Imamo zakonodajno izvršno in sodno oblast, a povsem drugo vprašanje, kako vse skupaj deluje in kdo ima v teh vejah oblasti ter četrti, kar naj bi bili mediji, še vedno glavno besedo. Vsebinsko je to, kar imamo v Sloveniji, daleč od demokracije.

Tukaj imate konkreten primer blokade demokratične poti za uveljavljanje ljudske volje, ko so se oblastniki postavili nad Ustavo RS in nad zakone, da bi blokirali sprejem Zakona OPS, ki bo, ko bo sprejet, cca 80% ljudem izboljšal življenje, ukinil pa bo zgolj neupravičene komunistične privilegije in tiste, ki so se nakopičili nekaterim izbrancem v času za večino škodljive tranzicje. Sprašujem, kaj in kako bo Evropska komisija ukrepala, da se prekine s parlamentarno in medijsko blokado.

G. Depaigne: Očitno je Slovenija te pogoje izpolnjevala, sicer ne bi mogla vstopiti v EU.

Troha: Kako Evropska komisija nadzira, ali demokratični postopki v Sloveniji delujejo in niso ovirani, ko ponovno poudarjam, da imate pred sabo konkreten primer kršenja demokratičnih postopkov in sprašujeva, kako boste ukrepali, da se s tem prekine?

G. Depaigne: Jaz bom o tem sestanku obvestil nadrejene in vedno boste dobrodošli, da zopet pridete in pojasnite okoliščine na širšem uradnem sestanku tukaj.

Repše: Problem je tudi, da so po prej opisanih principih kadrovanja nameščeni komunistični kadri v našem imenu sprejeli tudi škodljive pogoje, ki so se po 9-ih letih Slovenije delovanja v EU izkazali za uničujoče! Podatki kažejo na to, da gre za načrtno uničevanje Slovenije. Doživljamo nov podtalen  genocid! Podatki kažejo in edina možna razlaga je, da je očiten cilj nekaterih v EU, da nas domači nesposobneži na položajih in pohlepneži spravijo na kolena, potem pa velike države – Nemčija, Francija in druge pokupijo vitalne dele države – podjetja kot je Telekom, energetska podjetja, banke, zavarovalnice, Luka Koper itd.

Zgleda, da so v EU vedeli, koga naj se v Sloveniji ohrani pri vzvodih odločanja, da se bodo lahko uresničevali interesi velikih držav! Mar za to EU ni vztrajala, da se v Sloveniji izvede lustracija, čeprav je vsakemu poznavalcu jasno, da ljudje, ki so desetletja vzdrževali enoumje, ne bodo mogli čez noč postati demokrati, ker bi se morali demokratičnih postopkov učiti od neobremenjenih ljudi, ki bi demokracijo dejansko udejanjali na vsakem koraku?!? Lažje je upravljati z obremenjenimi ljudmi s preteklostjo kot s suverenimi neobremenjenimi, ki bi bili resnično izbrani od ljudstva.

Troha: G. Depaigne, sprašujeva vas, kako smo lahko šli v EU, če so ob vašem vedenju vajeti v rokah obdržali ljudje, ki so kreirali in vzdrževali komunistični totalitarni režim??!! Ki so izvajali 50 let trajajočo tiranijo nad narodom?!? Naj ponovim, pred dvema letoma in pol, natančneje 28. aprila 2011, sta dve civilni organizaciji v parlament vložili Zakon o odpravi privilegijev socializma. Zakon je bil zavrnjen, potrebni so bili nekateri popravki, ki smo jih tudi naredili, ampak je bil brez razloga zavrnjen ponovno. Mediji so posneli dogodek, vendar o tem ni bilo v javnosti objavljeno nič! Evropska komisija ne bi smela dovoliti kršenja demokratičnih pravil in kakršnekoli medijske cenzure, saj je jasno, da brez delovanja demokratičnih postopkov odločanja in brez medijske svobode ni mogoče govoriti o demokraciji!!! Kaj boste storili, ponovno sprašujem.

G. Depaigne: Kot sem že povedal, Evropska komisija ima določene pristojnosti za vpliv na reševanje nekaterih zadev, vendar gre za notranje zadeve, za katere nimamo kompetenc.

Troha: G. Depaigne, vi ste v okviru evropske komisije zadolženi za varovanje človekovih pravice in pravic otrok. Zato bi morali vedeti, da je vsak neupravičen privilegij, ki ga ima nekdo na račun drugih, neupravičen in so kršene človekove pravice ljudi, ki teh privilegijev nimajo. Vi ste plačani tudi s strani davkoplačevalcev Slovenije za to, da tudi v Sloveniji ne bi bile kršene človekove pravice. Ali vi veste, g. Depaigne, da so ljudje, ki so kreirali in vzdrževali totalitarni režim, imeli privilegije v totalitarizmu in jih imajo še danes, v »demokratični« državi??!! Ali se vam to zdi v redu, da imajo še vedno privilegije, v tako imenovani demokraciji???

(G. Depaigne je v zadregi in samo gleda brez besed.)

V Sloveniji ni demokracije, nismo niti pri črki D!!! Ne vemo, ali tega v EC ne veste, ali ne vidite, ne smete videti, ne smete vedeti??!?? Demokracija v Sloveniji je virtualna, navidezna. Tisti, ki poznamo, kako vse skupaj deluje, ji rečemo demokratura.

G. Depaigne na to odgovori, da so to interne zadeve in da niso za to pristojni, začne razlagati, kako bo v naslednjem letu izboljšano opazovanje posameznih držav, začne listati po skoraj 3 cm debeli knjigi, formata A4, raziskovalni nalogi z naslovom »Study on how the memory of crimes committed by totalitarian regimes in Europe is dealt with in the Member States«, kjer je poročilo o izvedenih ukrepih v posameznih državah, ki so jih po priporočilih EU nekatere države uresničile oz. kaj od priporočenega so uresničile.)

Repše: G. Depaigne, ta poročila so narejena, vemo, kako, lahko kar nehate, to je »bullshit«. Oprostite.

Troha: Bančna luknja je naslednji konkreten primer. Stresni testi, cca 5 MLRD Evrov. Veste za ta podatek?

G. Depaigne: 5 MLRD Evrov???
(Njegov obraz pove več kot tisoč besed, ampak potem začne nekaj o finančni krizi, a ga hitro ustaviva:

Repše: G. Depaigne, v Sloveniji ni problem finančna kriza, problem je ropanje in neznanje komunističnih kadrov na položajih v vseh sferah naše države!!!

G. Depaigne: bančna luknja je področje, kjer bi Evropska komisija lahko posegla.

Troha: Kako bo posegla? A tako, da pravijo odgovorni, da bo Slovenija sama sanirala izropane banke, potem jih bomo pa poceni prodali velikim iz EU in Rusije? Seveda bomo že tretjič morali sanirati izropano slovenski davkopčalevaci, ki nas bodo še bolj zadolžili kot smo že. Vloženi Zakon o odpravi privilegijev socializma je ključ za ureditev temeljnih razmerij, ko bodo potem izvedene tudi potrebne revizije plenjenja narodovega premoženja in vračanje pokradenega. G. Depaigne, blokirana je demokratična pot, kršena so demokratična pravila. Blokiran je tako pomemben zakon tudi medijsko. Ali se vam zdi to v redu??? Kaj konkretno bo Evropska komisija naredila v zvezi s tem?

G. Depaigne: Glejte, sem že povedal večkrat in zdaj bom povedal zadnjič, ne bom več ponavljal…(spet sprenevedanje, kako niso pristojni za reševanje takih zadev).

Troha: g. Depaigne, v Sloveniji je situacija zelo težka, zelo komplicirana, zelo hitro se nam lahko zgodi, Bog ne daj, tudi državljanska vojna in morda konflikt z južnimi sosedi, saj imajo tudi tam podobne probleme. In kaj bo po tem??? Jeza med ljudmi narašča, ko jo dodatno podpihujejo tudi režimski mediji. Vse več je obubožanih in lačnih. Socialna situacija se močno slabša, ko dnevno izgubimo že 80 delovnih mest. Manjka samo še povod in ljudje bodo na ulicah in trgih, mediji pa kažejo vzglede iz Grčije, Španije in iz Ukrajine, kjer divja nasilje. To kažejo zato, da bi tudi mi sledili tem zgledom in bi delali enako, z nasiljem drug na drugega sproščali nakopičeno jezo.

Repše: G. Depaigne, mislim, da nimate veliko pojma,  za kaj gre v Sloveniji! Zgodil se je škandal na državni volilni komisiji, kot civilna organizacija, ki je opravila vpogled v postopek volitev, smo ugotovili kup nepravilnosti, sicer je stekla kriminalistična preiskava, poročilo je bilo oddano na tožilstvo, 2 meseca čakamo na to poročilo, nočejo nam ga izročiti! Mediji o tem nezaslišanem škandalu na Državni komisiji niso poročali, če tudi je potekala tam kriminalistična preiskava skoraj leto dni.  Ljudje, ki obveščamo z resnico, doživljamo represijo komunističnih organov! Prej ste videli šop modrih in rjavih kuvert organov, ki skušajo ustaviti naše zavzemanje za pravico in resnico in za dosego korenitih pozitivnih družbenih in političnih sprememb.

Troha: G. Depaigne, očitno je interes, da z neukrepanjem spravite Slovenijo na kolena, potem pa tujci pokupite za drobiž vitalne dele naše državnosti. Vendar: povejte svojim kolegom, svojim šefom, da tega v Sloveniji ne bomo dovolili!!! Vlada Alenke Bratušek ni nikoli dobila nobenega pooblastila slovenskega ljudstva za prodajo česarkoli, kar so ustvarjale generacije! Lahko proda edino svojo hišo v Kranju.

Obveščamo vas, da bodo vse pogodbe, vsi zakoni, ki so bili sprejeti proti slovenskemu narodu, razveljavljene, opravili bomo revizijo pristopnih pogajanj (ker so bili pogoji vstopa škodljivi!)! Ker so pogodbe podpisovali po nedemokratičnih principih totalitarizma postavljeni nekompetentni ljudje, ki jim je ves čas interes samo ostati na pozicijah, ko so za ta cilj pripravljeni velikim v EU prikimati in podpisati ter sprejeti tudi kakršenkoli ultimat, ki je za našo državo lahko tudi poguben.

Vse uredbe, pravila in zakone, kot tudi mednarodne pogodbe bomo revidirali in po strokovni oceni po potrebi razveljavili, še posebej tiste, kjer gre za privatizacije in najemanje kreditov na račun državljank in državljanov RS. Nihče v Republiki ni dobil bianco pooblastila za razprodajo imetja, ki so ga ustvarile generacije in za prekomerno zadolževanje, ki je vseskozi pokrivalo njihovo razsipništvo, previsoko javno porabo in njihovo nesposobnost dobrega gospodarjenja s podjetji, ki so imela potencial, a so jih s svojimi nameščenci uničili in razprodali.

Še najmanj imajo to pravico početi v imenu ljudstva aparatčiki prej opisanih oblastnikov iz ozadja, ki so posedli položaje, s katerih odločajo o usodi naroda. Vsem, ki se nismo pustili poneumiti in nam ni vseeno, kaj se dogaja z našo domovino, je jasno, da te pozicije, ki jih neupravičeno zasedajo, sploh niso posledica demokratičnih in transparentnih postopkov odločanja državljank in državljanov, ki imajo po Ustavi RS edini možnost izvajati oblast neposredno ali pa preko svojih izvoljenih predstavnikov.

Te neupravičeno zasedene odločilne pozicije so plod tajnih dogovorov, medijske propagande in prerivanja, kdo bo zasedel ključne položaje v družbi, ko je vsa pomembna kadrovska struktura izbrana iz do 20% privilegiranega kadrovskega bazena, vsi ostali smo diskriminirani in odrinjeni od toka dogajanja, mnogi pa tudi sodno in drugače preganjani.

Obvestim ga še, da bomo mi kot smo se dogovorili v začetku, izdelali zapisnik o tem pogovoru in ga bo dobil on in še kdo v EU, ko ponovim, da obžalujem, da tega niso bili pripravljeni storiti oni, ko bi lahko pogovor tudi posneli z videokamero, ker bi bil to najbolj verodostojen zapisnik.

G. Depaigne naju precej nejevoljno gleda in ne reče ničesar, potrdi pa, da se s tem strinja.

Repše: Da ne bomo predolgi, povejte, kako, kdaj in na koga naj se obrnemo za formalni sestanek s predstavniki Evropske komisije ali pa za predstavitev vsega, kar se dogaja v Sloveniji, v evropskem parlamentu.

G. Depaigne: Poskusite najprej na Evropski pisarni v Ljubljani.

Midva: V redu, hvala. Hvala, g. Depaigne.

Sestanek je bil zaključen ob cca 13:30.

Pospremi naju do vhodne avle, vprašam ga še, kako prideva na Rue de Commerce, kjer ima sedež Evropska ljudska stranka (EPP). Poslovimo se in se sprehodiva do EPP.

Po nekaj minutah sprehoda prideva do stavbe, imava srečo, da ravno nekdo prihaja ven, in lahko vstopiva v predprostor. Pozvoniva, vendar ni odziva. Skozi vrata vstopi svetlolasa gospa, ki se mi zdi znana, lepo se pozdravimo, povem, kdo sva in od kje sva, vprašam po gospodu Lopezu - Isturizu in gospodu Briec-u. Povem še, da sva prišla iz Slovenije ter da sva bila ravnokar na Evropski komisiji in sva prišla pogledat (omenim ji tudi, da smo večkrat pisali, mislim, da tudi njej – ob tem začutim rahlo zadrego z njene strani, pa nismo prejeli nobenega odgovora) še k njim. Gospa nama prijazno pove, da omenjenih gospodov ni, vprašam, ali je kdo drug mogoče še tam. Odgovori, da je petek in da delajo do 13h. Priporoči nama, da v ponedeljek pokličemo.
Hvala, nasvidenje.

Tako, spoštovani pripadniki Gibanja OPS, misija OPS je bila, kot smo obljubili, opravljena. Stroški po najbolj preračunanih poteh okoli 600 evrov, brez kakšnega kosila in večerje. Sva bila bolj ob svojem in sendvičih. Nič ni predrago, ko gre za delovanje v korist svoje domovine.

Iz tega se menda da razbrati, za kaj gre v tej Evropi in kakšne koristi ima od tega lahko slovenski narod. Jih bo imel, če bomo pametni in bomo postavili stvari drugače, kar nam nedvomno omogočajo naše naravne danosti, odlična in zelo pomembna geostrateška lega, naša pamet, sposobnosti in delavnost našega naroda, ki je sposoben z zelo malo denarja narediti zelo veliko.

Glave pokonci in gremo naprej, ves čar je STOPITI SKUPAJ in ukrepati v Skladu z VIZIJO za Slovenijo do leta 2023, ki smo jo nedavno tega naredili v Gibanju OPS. Če hočemo ohraniti Slovenijo, vrniti državi in sebi ugled, narediti vse, kar smo napovedali veliki Evropi, potem je čas, da nehate cincati in se spravite k delu. Naša odgovornost je popolnoma enaka, ker živimo v isti širši družini, ki ji zaenkrat še rečemo Slovenija.

Kliknite na sliko

SKUPNI IMENOVALEC ZA ZDRUŽEVANJE SLOVENSKEGA NARODA JE HOTENJE ZA SPREJEM ZAKONA OPS. ČE JE BILO SREDIŠČE ZDRUŽEVANJA LETA 1990 PLEBISCIT ZA USTANOVITEV SVOJE DRŽAVE SLOVENIJE, JE ZDAJ SREDIŠČE ZDRUŽEVANJE NARODA ZA OSVOBODITEV, OČIŠČENJE IN PREPOROD SLOVENIJE, KI SE BO ZAČEL S PRVIM KORAKOM SPREJEMA ZAKONA OPS. PRIDRUŽITE SE TUDI VI. (kliknite na deteljico)

Vse dobro in lepo pozdravljeni!

Andreja Repše in Ladislav Troha

Opomba: vir fotografije g. Vincenta Depaigne-a: www.memoryandconscience.eu

P.S.: Naj vas spomnimo še na delovanje naših medijskih trobil - očitno tudi, če bi nam uspela misija na Mars, o tem ugrabljena medijska trobila ne bi poročala.