Temeljna ustanovna listina ljudskega razsodišča naravnega prava
26. december 2020
Preambula

V milosti
Naj gre to sporočilo iz tega kraja naprej vsem svobodnim ljudem Slovenije in vsem našim svobodnim rojakom v zamejstvu, da lahko naredijo, kar je prav, zaradi krivic, ki so jim bile storjene v Sloveniji, in z zagotovitvijo njihovih pravic za ugotavljanje pravičnih razlogov, da bodo tisti odgovorni za kršitve človekovih moči, svoboščin in pravic temu ustrezno odgovarjali. Razglašamo, da se s pričujočo Temeljno ustanovno listino ustanovi Nacionalno ljudsko razsodišče naravnega prava Slovenije.

1. Nacionalno ljudsko razsodišče naravnega prava (v nadaljevanju razsodišče) je ustanovljeno z dogovorom ustanovnih članic in članov, svobodnih ljudi Slovenije, živečih na zemlji slovenskih dežel. Z razglasitvijo pričujoče in vseh drugih listin bo delovalo v skladu s to Temeljno ustanovno listino Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava. 2. Razsodišče se s svobodnim ljudstvom Slovenije zavezuje, da bo preučevalo posamezna dejstva vsakega primera ločeno od kateregakoli drugega, da bo ugotovilo v vsakem primeru posebej, kaj je prav in kaj je narobe, da bo pozorno poslušalo pričevanje vseh strani, da se ugotovi premoženjsko in nepremoženjsko škodo ali prekršitev, da bo ugotavljalo kršitev človekovih moči, svoboščin in pravic kot nekaj samoumevnega, in dodaja k temu, da v bo vseh primerih doseglo pravično in pošteno odločitev.

3. Zaradi stremljenja do cilja pravične razsodbe vsakega primera posebej bo razsodišče spoštovalo legalne in sodne vidike ločeno od političnega, upravnega in diplomatskega dela razsodišča, se prvi del Temeljne ustanovne listine, opisan kot Zaveza razsodišča, in drugi del Temeljne ustanovne listine, ki je opisan kot Listina nacionalnega ljudskega sodišča naravnega prava, med seboj obravnava kot svojevrstno glede na namen in vsebino.

Ne glede na to dva ločena dela skupaj oblikujeta Temeljno ustanovno listino. V skladu z mednarodnopravnim protokolom zaveza vzpostavi legalno ogrodje razsodišča in zajema stvari kot so opravilnost, procedura in pristojnost. Določa delo razsodišča in natančno pojasnjuje, kako bo razsodišče razširilo naprej svoje jedrno poslanstvo, in bo naredilo prav in pošteno zaradi krivic, storjenih ljudem Slovenije.

Potrjuje neodvisnost in integriteto razsodišča kot sodišče in razsodišče. Listina pa podrobno razloži organizacijsko strukturo razsodišča. Predstavi pravila, ki tvorijo osnovo za to, kako razsodišče operira kot organizacija. Natančno postavlja oblikovanje razsodišča, od pravic svojih nacionalnih ljudskih članov, do volilnega postopka skrbniškega odbora, do moči in dolžnosti izvršnega direktorata in organizacijskih zadev.

4. Razsodišče želi svoj mandat izpolniti z svobodnimi in suverenimi ljudmi dežele, poznane kot Slovenija,  z osredotočanjem pozornosti na poimenovanje in razgaljanje posameznikov in organizacij pred javnostjo, katerih dejavnosti predstavljajo strahotna izpodbijanja (egregious affronts) naravnega prava. Kot tako se osredotoča na visoko profilirane (highprofile) primere in sodne preiskave v zadeve z nacionalnimi posledicami.

Člen 1 :  Splošne določbe

1. Nacionalno ljudsko razsodišče naravnega prava deluje v skladu z določbami te zaveze kot sodni in razsodni organ svobodnih in suverenih ljudi Slovenije.

2. Začetni in glavni sedež razsodišča je v Ljubljani. Deluje začasno do pravno formalne registracije pod okriljem pravne osebe Združenje v Gibanju OPS - Osveščeni prebivalci Slovenije in za finančno poslovanje uporablja tekoči račun:

SI56 1914 6501 1737 734          (BIC): SZKBS2X

3. Razsodišče ima diskrecijo, da zaseda in izvaja svoje nacionalne funkcije na katerikoli lokaciji v Sloveniji. Razsodišče ne sme biti omejeno pri odločanju kakršnekoli težave ali zasedanju na katerikoli določeni lokaciji. Njegova pristojnost je torej univerzalna. Razsodišče odloča, da ni in ne bo nobenih meja, ki bi omejevale ali preprečevale pravičnosti za vse ljudi Slovenije.

4. Da zagotovi pravičnost za vse ljudi na ozemlju Slovenije, mora razsodišče v vseh svojih obravnavah, odločitvah in razsodbah delovati od ljudi za ljudi Slovenije v skladu s svojim poslanstvom, predanostjo in zavezo.

Člen 2: Naloge Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava

1. Razsodišče je neodvisno sodno in razsodno telo in deluje kot sodni organ svobodnih in suverenih ljudi Slovenije in ga vodijo načela, ki jih je opredeljuje Mednarodno sodišče za naravno pravičnost s sporazumom, da podpira uresničenje milostnega sveta, v katerem bo človeštvo uživalo mir, blaginjo, harmonijo, izobilje in svobodo v vseh oblikah.

2. V skladu z vladavino prava ter svoje predanosti in zaveze ljudem Slovenije, razsodišče postopa v skladu s sprejetimi in uveljavljenimi mednarodnimi načeli prava in jih vodijo zakonita, poštena in etična načela pri upravljanju in uveljavljanju naravne pravičnosti vsem in za vse ljudi v Sloveniji.

1. Poglavje : Organizacija sodišča

Člen 3: Sestava

1. Razsodišče je odgovornost skrbniškega odbora, ki je zadolžen za zaščito ter okrepitev integritete in neodvisnosti razsodišča v njegovem poslanstvu in mu zagotoviti ustrezno financiranje ter podporo za njegove odgovornosti. Odbor se lahko posvetuje z Vrhovnim sodnikom v vlogi svetovalca ter drugimi osebami, kakor je lahko primerno v okoliščinah.

2. Vrhovni sodnik, ki je dodeljen s patentom listine (Letters Patent), bo vodil razsodišče skupaj z drugimi takimi sodniki, ki so dodeljeni v skladu s sprejetimi mednarodnimi konvencijami v povezavi z neodvisnostjo sodstva. Sodniki razsodišča zasedajo funkcijo z doživljenjskim mandatom ali za čas, za katerega jim je dodeljen. Sodnike je mogoče razrešiti s položaja le po soglasni odločitvi članov skrbniškega odbora.

Člen 4: Kvalifikacije za funkcijo sodnika

1. Vsi sodniki morajo imeti ustrezne legalne kvalifikacije za opravljanje svoje funkcije in so najvišje integritete poklicnega in uglednega standarda, kot je to primerno funkciji.

2. „Ustrezne legalne kvalifikacije“ so opredeljene kot kvalifikacije, ki jih priznavajo narodi in mednarodna skupnost, kot tudi institucije učenja legalnosti (legal learning).

3. Za sodnika se ne more določiti človeka, ki je aktivno deloval v organizacijah ali javnih organih lokalnih in državne skupnosti na funkcijah, s katerih je kršil temeljne človekove pravice in temeljne svoboščine soljudem v času totalitarnega komunističnega režima in v času neuspele tranzicije iz totalitarnega režima v demokracijo, od 26.12. 1990 do 26.12.2020, ali da je na nižjih položajih v državni ali javni upravi ter organih lokalnih skupnostih kadarkoli do danes kršil komurkoli človekove moči, temeljne svoboščine in pravice

Člen 5: Nezdružljive dejavnosti in ukrepi proti korupciji

1. Noben član razsodišča ne sme opravljati nobene politične ali sorodne upravne funkcije ali se aktivno povezovati ali biti finančno v kakršnemkoli razmerju za katerokoli zadevo, prinešeno pred razsodišče.

2. Noben član razsodišča v nobenem primeru ne sme delovati kot svetovalni zastopnik (counsel advocate) ali agent.

Člen 6: Pravila sodišča

1. Da bodo pomoč pri izpeljavi ciljev in nalog sodišča, bodo sodniki in sodni tajniki objavili sodna pravila ter politike in postopke ter izdali temu primerna praktična navodila.

Člen 7: Prisega

1. Vsi sodniki in častniki razsodišča bodo dali prisego, ki je skladna z jedrom etike sodišča, natančneje, da bodo ravnali pravično z vsemi ljudmi ter v skladu z zakoni naravnega prava ter uveljavljenimi pravičnimi pravnimi normami, in da sodišče ne bo škodilo nobenemu človeku ali skupini, in ne bo dovolilo, da se sprejme zakon, ki krši človekove moči, temeljne svoboščine in pravice ali preprečuje pravičen, pošten in razumen izid, o vseh zadevah pa bodo odločali brez strahu ali naklonjenosti komurkoli oz. navezanosti, zlobe ali slabe volje.

2. S potrditvijo prisege v skladu s tem členom sodniki in častniki soglašajo in razumejo, da ima omenjena prisega prednost pred katerokoli prisego oz. obveznostjo, ki jih je zadevni sodnik ali uslužbenec morda dal na kateremkoli drugem sodišču ali vladnem ali strokovnem telesu ali zasebnem združenju.

Člen 8: Imuniteta

1. Sodniki in častniki sodišča nimajo imunitete, za svoje delo so kazensko in materialno odgovorni. Pred kazenskimi pregoni zaradi pravičnih odločitev pa jih vedno ščitijo ustanovitelji tega razsodišča in drugi pošteni svobodni ljudje.

Člen 9 : Obravnavno sodišče

1. Sodišču predseduje vrhovni sodnik ali kateri drug sodnik ali sodniki, primerni za opravljanje funkcije. O zadevah, vloženih pred razsodišče, odloča predsedujoči sodnik ali sodniki. Vsak svoboden človek v Sloveniji ima neodtujljivo pravico, da se prijavi in se ga določi za sojenje porote dvanajstih sposobnih, neodvisnih in nepristranskih svobodnih ljudi.

2. Postopek poteka na odprtem sodišču, vse javne glavne obravnave se neposredno prenašajo na TV kanalu razsodišča, le da imajo stranke pravico zahtevati zaslišanje in spremembe postopka zaradi varnosti in zasebnosti, ki jih določi predsedujoči sodnik.

Člen 10 : Financiranje sodišča

1. Razsodišče se financira iz članstva in iz donacij ter s pomočjo državnega in proračunov lokalnih skupnosti, v skladu s Temeljno ustanovno listino ali poslanih vlog in s sodnimi taksami, kot je primerno in s katerim se je strinjal upravni odbor. Razsodišče lahko prejema dodatna sredstva od kateregakoli legalnega in zakonitega vira.

2. Sodni tajnik sodišča prevzame odgovornost za notranje finančne zadeve razsodišča.

2.  Poglavje: Postopek in uprava sodišča

Člen 11: Uradni jezik

1. Uradni jezik sodišča je običajna - knjižna slovenščina ter kjer je potrebno, bodo razsodbe in odločitve prevedene v ustrezne jezike.

Člen 12: Prošnja za uvrstitev primera na sodišče

1. Prošnja za obravnavo pred sodiščem je lahko narejena z neposredno obtožnico ali prošnjo  ali kadar to določi vrhovni sodnik kot je primerno. Takšne prijave so upravičene in dopustitev za obravnavo ne bo potrebna. Prosilci bi morali imeti v mislih, da bodo primeri prišli na vrstni glede na to, ali zadevajo večje število oškodovanih, in glede na vrstni red, kakor so bile časovno podane za obravnavo na razsodišče.

2. Vsi prosilci in anketiranci morajo biti živi ljudje, razen v olajševalnih okoliščinah, ki se določijo za vsak primer posebej, v katerem je vloga skladna z duhom in namenom razsodišča.

Člen 13: Zastopanje

1. Stranke se lahko udeležijo zasedanja razsodišča osebno, prek pravnega zastopstva ali drugega zastopnika ali kandidata.

Člen 14: Sodbe in razsodbe

1. Sodbe in razsodbe se izdajo hitro po zaključku primera, a najkasneje v 30-ih dneh od razglasitve sodbe.

2. Sodbe in razsodbe ne smejo podati samo odločitev, temveč tudi obrazložitev razlogov za odločitve.

3. Če je sodišče sestavljeno iz več sodnikov, bo o odločitvi odločila večina, en glas pri odločitvi ima porota.  Vsakdo lahko poda svoje ločeno mnenje.

Člen 15: Pritožbe

1. V zvezi z odločitvami sodnika sodišča stranka, ki je s takšno odločitvijo oškodovana, lahko zaprosi za pritožbo na sodišče bodisi glede pravnega vprašanja, bodisi s peticijo za ponovno zaslišanje, ki bo določena pred senatom treh sodnikov. Ponovno zaslišanje ne sme vključevati prvotnega predsedujočega sodnika. Da bi se izognili dvomom, je razglašeno, da na vloge in zahteve za razsodišče ter pritožbe, ki so upravičene in dovoljene, ne bodo zahtevali pritožbe.

3. Poglavje : Pristojnost, dopustnost in veljavno pravo

Člen 16: Pristojnost

1. Pristojnost sodišča zajema vse spore, v katerih so svobodni ljudje ali osebe utrpeli kršenje človekovih moči, temeljnih svoboščin in pravic, ali so utrpeli krivice in si želijo, da odgovorni za to odgovarjajo. Da bo zadoščeno pravici, in so zato vse vloge v skladu s to Temeljno ustanovno listino primerne za razsojanje razsodišča in se vse take zadeve podeljujejo v pristojnost temu razsodišču.

Člen 17: Dokazi in dopustnost

1. Dokazi se lahko predložijo osebno (viva voce) pod prisego ali z izjavo ter, če obstajajo posebne okoliščine, na drugačen način kot temu primerno odloči predsedujoči sodnik.

2. Razsodišče temelji na načelu samoodgovornosti, zato se vsi obstajajoči dokazi štejejo za dopustne. Tisti, ki to pravico večkrat zlorabijo z vložitvijo neresnih oz. nepomembnih dokazov, lahko predsedujoči sodnik zavrne primer v skladu s priznanimi pravnimi in pravičnimi načeli.

Člen 18: Veljavna zakonodaja

1. Sodišče uporablja, upošteva in sledi višjemu in naravnemu pravu ter najvišjo zavezanost univerzalnemu moralnemu zakonu in načelom naravne pravičnosti, ter kadar je primerno, upošteva nacionalno in mednarodno zakonodajo, ki se uporablja za primer in stranke pred sodiščem.

19. člen: Sprememba Temeljne ustanovne listine

1. Ta Temeljna ustanovna listina velja od šestindvajsetega decembra leta 2020.

2. Temeljna ustanovna listina je živ dokument in njegove določbe v tej in drugih spremljajočih listinah in pravilih je mogoče spremeniti ali dodati, ko razsodišče razširi svojo pristojnost, s katerim se je strinjal upravni odbor. Takšne spremembe morajo biti veljavne in začnejo učinkovati po zakonu v skladu z resničnim namenom in njegovim pomenom ter se jih bo celovito upoštevalo, razlagalo in presojalo, da bi lahko razsodišče podprlo njegovo zavezanost k ponovni vzpostavitvi resnice in razuma ter vzpostavitvi pravičnosti v Sloveniji.

3. Upravni odbor se bo sestal vsaj enkrat letno, da bi preučil morebitne spremembe ali dopolnitve Temeljne ustanovne listine in drugih listin ter pravil za delo razsodišča, če je to primerno.

Člen 20 : Sestava

1. Za sodišče je odgovoren upravni odbor, ki je sestavljen iz devet svobodnih ljudi kot uradnih ustanovnih članov. Upravni odbor je zadolžen za zaščito in okrepitev integritete in neodvisnosti razsodišča pri njegovem poslanstvu ter zagotoviti in podpirati njegove odgovornosti.

2. Razsodišče bo v skladu s to Listino upravljalo naslednje:
podružnice / častniki:

a) Generalna skupščina (zbor vseh podpisanih ustanoviteljev Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava);

b) upravni odbor (izvoljen med skupino članov);

c) izvršni direktorat (vrhovni sodnik, vodja sodišča in sodni tajnik).

Člen 21: Članstvo

1. Člani sodišča so podpisniki Temeljne ustanovne listine Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava (NLRNP).

2. Člani imajo pravico, da:

a) z enakovrednim glasom sodelujejo in glasujejo na vseh skupščinah;

b) predlagajo točke dnevnega reda rednim zasedanjem Generalne skupščine.

3. Vsak član se lahko kadarkoli prostovoljno odpove članstvu s pisnim obvestilom razsodiščnemu tajniku, ki bo takšno odpoved pisno potrdil in s tem potrdil željo člana.

4. Člani lahko prekličejo članstvo po določitvi upravnega odbora, za katere se je izkazalo, da so izvedli nekaj dejanj, katerih namen je ali učinek, ki naj bi spodkopaval ugled razsodišča ali mu kako drugače škodoval.

5. Prosilci, ki zaprosijo za obravnavo zadeve pred razsodiščem, morajo biti podpisniki Pogodbe z razsodiščem.

Člen 22: Generalna skupščina

1. Generalno skupščino sestavljajo člani sodišča in je najvišja pristojnost sodišča.

2. Seje Generalne skupščine so lahko redne ali izredne. Navadni sestanki Generalne skupščine bodo potekali vsake tri leta. Izredna srečanja bodo potekala na predlog sedem ali več članov upravnega odbora.

3. Vse seje Generalne skupščine so lahko na fizičnem prizorišču ali na virtualni platformi in po možnosti kombinacija obeh.

4. Redna zasedanja Generalne skupščine se med drugim ukvarjajo z volitvami članov upravnega odbora.

5. Izredne seje Generalne skupščine potekajo tudi zaradi odstranitve člana upravnega odbora ali zaradi kakšnega drugega določenega vzroka.

6. Sodni tajnik je odgovoren za sklice sej Generalne skupščine. Predloge za izredne sestanke v skladu z določbo 2. točke je treba vročiti sodnemu tajniku. Sodni tajnik obvesti o seji Generalne skupščine vse članice in člane najmanj 15 dni pred datumom predlagane seje.

7. Sodni tajnik je odgovoren za:

a) vodenje registra članov, vključno s podatki o tistih, ki delujejo kot člani upravnega odbora in izvršnega direktorata ali člani, ki delujejo v katerikoli drugi uradni funkciji sodišča; in

b) Vodenje zapisnika

Člen 23: Upravni odbor

1. Upravni odbor sestavljajo:

a) ustanovni redni člani upravnega odbora;

b) redni člani upravnega odbora; in

c) izredni člani upravnega odbora.

2. Redni člani upravnega odbora so osebe, ki imajo glasovalne pravice v upravnem odboru.
Redni člani upravnega odbora imajo enakopraven glas in ne smejo biti vzdržani. Lahko se odrečejo glasu, če obstaja navzkrižje interesov in se ne strinjajo s preostalimi skrbniki.

3. Izredni člani upravnega odbora so tiste osebe, ki so bile pred tem dva mandata v upravnem odboru in ki formalno sprejmejo odprto povabilo, ki obstaja na podlagi te listine, da zasedejo svoje mesto v svetu izrednih članov upravnega odbora. Svet izrednih članov upravnega odbora se bo sčasoma razširil in postal telo izkustvene modrosti, ki so jo pridobili tisti, ki so bili navadni skrbniki, iz katere lahko ostali skrbniki črpajo pri izvrševanju svojih funkcij.

4. Izredni člani nimajo neposrednega glasovalnega pooblastila, ampak prejmejo povabila na skrbniške sestanke upravnega odbora, prejemajo enaka poročila in druge informacije kot skrbniki sami in lahko izdajo uradna svetovalna mnenja, skupaj ali posamično upravnemu odboru glede katerekoli zadeve, ki bi lahko vplivala na integriteto in / ali neodvisnost sodišča.

5. Člani upravnega odbora se imenujejo na funkcije v skladu s členoma 24 in 26. Član upravnega odbora je lahko razrešen s položaja v skladu s členom 5. 6. Sami vzroki za razrešitev člana upravnega odbora s položaja vključujejo, vendar niso omejeni na:

a) neetično vedenje;

b) kršitev prisege;

c) duševna ali fizična nezmožnost;

d) če se ne udeležijo več kot dveh zaporednih skrbniških sestankov brez razloga; in

e) če se v določenem terminu brez utemeljenega razloga ne udeležijo več kot 5 sestankov.

6. V primeru, da je član upravnega odbora razrešen s položaja ali odstopi s svojega položaja, so preostali člani odgovorni za imenovanje njihovega namestnika, ki bo zasedel funkcijo za čas trajanja mandata odhodnega člana. Kasneje in kadar je to primerno, nadomestni kandidat lahko vpiše svoje ime kot nominacijo v Generalno skupščino, da sam postane del upravnega odbora.

7. Ko eden ali več članov upravnega odbora zapusti pisarno ali je drugače nezadovoljen, in namestniki še niso imenovani, lahko preostali člani upravnega odbora z večino glasov začasno spremenijo zahteve glede sklepčnosti, da bo lahko upravni odbor nadaljeval svoje delovanje.

8. Poleg tistih pooblastil in dolžnosti, ki so izražene ali nakazane drugje v tej listini, so pooblaščenci pooblaščeni za postavitev vseh potrebnih dodatnih organov, vključno z nacionalnimi poglavji, svetovalnimi odbori, Komisijo resnice in sprave, sodne preiskave ali katerikoli drug organ, ki ga občasno ustanovijo kot primerne za pravilno izpolnjevanje mandata razsodišča s strani svobodnih ljudi Slovenije.

Člen 24: Sestanki

1. Sestanki upravnega odbora so lahko navadni ali izredni. Navadni sestanki odbora bodo potekali na četrt leta. Izredne seje bodo po predlogu enega ali več članov upravnega odbora ali iz sestave zaslužnih članov.

2. Redna zasedanja upravnega odbora obravnavajo:

a) imenovanje in razrešitev članov izvršnega direktorata;

b) odobritev računovodskih izkazov in pregled dnevnika prihodnjih primerov;

c) pregled določb in sodnih postopkov;

d) zadeve, ki izhajajo iz kateregakoli imenovanja ter odpovedi članov ter dodatne organe, ki jih pooblasti v skladu s členom 23, odstavek 8; in

g) razrešitev kakršnekoli zadeve, predložene na dnevni red.

3. Izredne seje upravnega odbora obravnavajo:

a) odstranitev kateregakoli sodnika v sodelovanju z vrhovnim sodnikom;

b) odobritev sprememb te Temeljne ustanovne listine; in

c) reševanje katerekoli druge zadeve, za katero je bil sklican sestanek.

4. Na začetku vsakega novega mandata člani upravnega odbora imenujejo sekretarja za vodenje upravne funkcije.

5. Sekretar je odgovoren za sklic sej upravnega odbora. Predlogi za izredni sestanek morajo biti vročeni sekretarju.

6. Vsi člani upravnega odbora so povabljeni na vsa srečanja. Noben sklep upravnega odbora ne sme veljati, razen če je navzočih vsaj 5 rednih članov upravnega odbora, ne glede na odstavek 7/ 23. člena.

7. Veljavnost sklepov zasedanj upravnega odbora zahteva pozitivno glasovanje najmanj 5-ih navadnih članov, razen če predmet sestanka vključuje spremembo te ustave ali izločitev sodnika, v takem primeru je vedno potrebno pozitivno glasovanje najmanj 7-ih članov ne glede na 7. točko tega člena in 7. točko 23. člena.

8. Sestanki upravnega odbora se vodijo v skladu s to listino in kakršenkoli drug postopek, ki ga lahko uporabi razsodišče za uslužbence, se zabeleži in doda zapisnik časovnega beleženja. Noben sklep upravnega odbora ni veljaven, če ni del zapisa. Sekretar je odgovoren za to, da bodo sestanki upravnega odbora in sklepi, ki iz njih izhajajo, pravilno prikazani s časovno kronologijo.

9. Sestanki skrbnikov se lahko izvajajo na kateremkoli fizično dostopnem prizorišču vsem članom upravnega odbora ali prek katerekoli ustrezne virtualne platforme. Vsa srečanja, virtualna ali fizična, se zabeleži avdio/video, da se omogoči prepis v zapisnik.

Člen 25: Volitve

1. Ustanovni člani upravnega odbora so:  Gospa Saša Petek, gospa Andreja Repše, gospa Lidija Rozman, gospa Marija Erjavec, gospa Elena Rayman, gospod Tomaž Štamcar, gospod Primož Durjava, gospod Jernej Kralj in gospod Ladislav Troha, ki bodo vsi opravljali funkcijo za mandat treh ali šestih let. Pet ustanovnih članic in članov upravnega odbora, ki jih določi kolektiv upravnega odbora, zasedajo šest let, preostali štirje zastopniki pa tri leta. Vsi ustanovni člani bodo lahko kandidirali za nadaljnje tri leta v skladu z volitvami za upravni odbor. Vsi ustanovni člani bodo imeli možnost postati zaslužni člani, ne glede na to, ali so bili v upravnem odboru en ali dva mandata.

2. Na rednih sestankih bodo vsaka tri leta izvoljeni novi ali vračajoči se člani za Generalno skupščino z večinskim glasovanjem.

3. Volitve upravnega odbora predlagajo člani Generalne skupščine najmanj 60 dni pred zasedanjem Generalne skupščine. Potencialni člani lahko oglašujejo njihove poverilnice in razloge za to, da postanejo člani zasebnega dela razsodišča na spletnemu mestu, ki je dostopno samo članom skupščine. Vprašanja lahko odkrito zastavijo članice in člani člani in so odgovori odprto objavljeni. Video predstavitev lahko pripravijo tudi bodoči člani.

4. Vsak od članov upravnega odbora bo funkcijo opravljal tri leta in bo lahko imenovan in izvoljen ob izteku mandata za nadaljnji mandat treh let v skladu z določbo tega člena, nato pa bodisi postanejo izredni člani ali se upokojijo.

5. Redno zasedanje Generalne skupščine, na katerem bodo volitve, potekajo 30 dni od predhodnega triletja. Natančen datum določi tajnik.

6. Mandat prihajajočih skrbnikov nastopi ob zaključku redne seje Generalne skupščine, na kateri potekajo volitve.

Člen 26: Izvršni direktorat

1. Izvršni direktorat sestavljajo uradniki, ki jih izvoli skrbniški odbor, z izjemo ustanovnega vrhovnega sodnika, ki drži doživljenjski mandat. Potem bo mesto vrhovnega sodnika izvolil upravni odbor z nominacijami, ki prihajajo predvsem z obstoječega seznama sodnikov, izvoljenih za predsedovanje pri razsodišču.

2. Izvršni direktorat je odgovoren za:

a) nadzor nad upravnimi in sodnimi funkcijami sodišča, kot je bilo predvideno oz. kot narekuje ta Listina;

b) nadzor in spremljanje virov in premoženja sodišča;

c) izvrševanje sklepov upravnega odbora;

d) imenovanje drugih sodnih uradnikov in prenos nalog v skladu z izpolnjevanjem namenov te Listine;

e) razglasitev sodnih pravil in politik ter postopkov ter izdajanje praktičnih navodil kot je primerno;

f) razvoj drugih protokolov in postopkov za zagotovitev enotnega delovanja razsodišča;

g) priprava in predložitev četrtletnih poročil upravnemu odboru v odobritev vključuje podrobne račune za zadnje četrtletje in predlagani dnevnik primerov za prihodnje četrtletje; in

h) druge odgovornosti, ki jih ta listina izraža ali navaja drugje.

3. Seje izvršnega direktorata se zabeležijo v zapisnik.

4. Upravičenost do imenovanja v izvršni direktorat ali na katerokoli drugo funkcijo na sodišču morajo biti kandidati člani razsodišča.

5. V primeru začasne odsotnosti člana izvršnega odbora njegove odgovornosti prevzame vodja, ki ga imenuje odbor namestnikov.

6. Izvršni direktorat na začetku sestavljajo trije člani: vrhovni sodnik, Upravitelj sodišča in registrar. Izvršni direktorat je s soglasjem upravnega odbora pooblaščen za razširitev ali spremembo številke izvršnega direktorata njihove pristojnosti in dolžnosti.

7. Pooblastila in naloge vrhovnega sodnika so:

a) končni nadzor in odgovornost za vse operacije sodišča;

b) sklic in vodenje sej izvršnega direktorata;

c) imenovanje in z odobritvijo upravnega odbora imenovanje novih sodnikov;

d) zastopanje razsodišča pred državnimi in drugimi javnimi ali zasebnimi subjekti in institucijami.

8. Pooblastila in naloge upravnika razsodišča so:

a) sklepanje pogodb v imenu razsodišča s soglasjem upravnega odbora;

b) opravljanje kakršnihkoli bančnih dejavnosti v imenu razsodišča v sodelovanju z drugimi drugimi člani ali člani izvršnega direktorata.

9. Pooblastila in naloge sodnega tajnika so:

a) skrb za knjige razsodišča in vse druge vidike upravljanja njegovih notranjih financ;

b) pomoč vrhovnemu sodniku na kakršenkoli način;

c) podpiranje razpisov na redne in izredne seje skupščine;

d) vodenje registra članov, vključno s podatki o tistih, ki delujejo kot člani upravnega odbora in izvršnega direktorata ali ki delujejo v katerikoli drugi uradni sposobnosti razsodišča;

e) vodenje zapisnika;

f) razpis namestnikov sodnega tajnika v povezavi z upravnim odborom in upraviteljem razsodišča.

Člen 27: Sprememba Listine

1. Nadzorni odbor pregleda določbe Listine v obeh konvencijah in tej Listini na rednih sestankih vsaj enkrat na leto. Ko spremembe oz. dodatke predlaga eden ali več udeleženih članov, se skliče izredna seja, ki jo odbor izvede v 30-ih dneh po redni seji, na kateri so bile spremembe oz. dodatki predlagani, kjer se izvede glasovanje, da se ugotovi, ali predlagana sprememba ali dopolnitev začne veljati s takojšnjim učinkom.

2. Kadar sodnik ali funkcionar želi predlagati spremembo Listine, lahko kadarkoli zahteva sklic izredne seje upravnega odbora na glasovanje o predlagani spremembi ali dopolnitvi.

3. Spremembe Listine začnejo učinkovati po pozitivnem glasovanju ne manj kot 9 članov odbora z glasovalno pravico, ne glede na določbe 7. točke 23. člena.

Člen 28: Tolmačenje

1. Vse besede in besedne zveze v tej Temeljni ustanovni listini in ​​drugi izvorni dokumentaciji razsodišča morajo imeti in se berejo kot običajni slovenski pomen.

Podpisi z obveznim prstnim odtisom, da ne bo nikoli nihče oporekal verodostojnosti podpisa.
Obvestite vse svobodne ljudi v Sloveniji in naše rojake v tujini.

Ustanovni odbor Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava

Naravni zakoni so zaradi svojega značaja neodtujljivi, neovrgljivi in nespremenljivi in so zaradi tega nad vsemi drugimi zakoni.

Temeljna naravna zakona sta tudi zakon enosti in enakovrednosti vsega življenja in zakon človekovega polnomočja do samoodločbe in samoodgovornosti. Zato skladno z naravnimi zakoni slovenski narod - opolnomočeni kot svobodni, enakovredni in samousmerjeni skrbniki na zemlji slovenskih dežel - sprejemamo, razglašamo in z dejanji uveljavljamo:

Obči dogovor o prepovedi prisile, omejevanja in pogojevanja naravnih človekovih moči, svoboščin in pravic.

Prepoved prisile

Vsaka oblika ali poskus prisile, tudi primer prisilnega nošenja obraznih mask, cepljenja, zdravljenja ali poseganjem v človekovo telo s čemerkoli, - brez predhodne pisne seznanitve človeka z vsemi mogočimi posledicami določenega posega v njegovo telo tako, da se seznanjen človek z overjeno pisno potrditvijo strinja, da je dobil vse zanj potrebne informacije v zvezi s posegom v njegovo telo in da razume vse mogoče posledice posega v njegovo telo in - brez predhodnega, prostovoljnega in overjenega pisnega soglasja človeka za izvedbo določenega posega v njegovo telo je kršitev naravnega zakona enosti in enakovrednosti vsega življenja in naravnega zakona človekovega polnomočja do samoodločbe in samoodgovornosti.

Prepoved omejevanja in pogojevanja naravnih in neodtujljivih človekovih moči, svoboščin in pravic

Vsakršno neposredno ali posredno omejevanje in pogojevanje naravnih in neodtujljivih, neovrgljivih in nespremenljivih človekovih moči, svoboščin in pravic človeku ali skupini ljudi, kot na primer zavrnitev nošenja maske, cepljenja, zdravljenja ali poseganja v njegovo telo, je kršitev naravnega zakona enosti in enakovrednosti vsega življenja in naravnega zakona človekovega polnomočja do samoodločbe in samoodgovornosti in je zato nedopusten zločin proti človekovemu življenju in njegovi lastnini.

Prisila ali omejevanje naravnih človekovih moči, svoboščin in pravic je zahrbten napad na vse ljudi in življenje.

Prisila in omejevanje naravnih in neodtujljivih človekovih moči, svoboščin in pravic je huda kršitev naravnega zakona enosti in enakovrednosti vsega življenja in huda kršitev naravnega zakona človekovega polnomočja do samoodločbe in samoodgovornosti in zato nedopusten napad na človekovo življenje in njegovo lastnino.

Upravičena dolžnost in pravica vsakega človeka in vseh ljudi je v primeru napada na kateregakoli človeka storiti vse, kar je v njegovi moči, da se napad, prisila in omejevanje naravnih in zato neodtujljivih, neovrgljivih in nespremenljivih človekovih moči, svoboščin in pravic prepreči, odvrne in ustavi, ter da se zahteva in pridobi ustrezno sorazmerno nadomestilo za vso škodo, ki je bila povzročena z napadom, prisilo in omejevanjem naravnih in neodtujljivih, neovrgljivih in nespremenljivih človekovih moči, svoboščin in pravic.

Edina dopustna omejitev naravnih človekovih svoboščin

Edina dopustna izjema, s katerimi se sme upravičeno trajno ali začasno omejiti človekove moči, svoboščine in pravice so: - dokazana dejanja, ki povzročajo kakršnokoli trajno ali začasno škodo človeškemu življenju in njegovi lastnini.

V  primeru takšne izjeme je kršitelju naravnega prava potrebno omejiti pravico do svobodnega gibanja in delovanja med ljudmi v tolikšni meri in za toliko časa, da se ustavi in prepreči nadaljnje povzročanje škode človeškemu življenju in njegovi lastnini.

Ob kršenju naravnih in neodtujljivih, neovrgljivih in nespremenljivih človekovih moči, svoboščin in pravic s fizičnim napadom na sočlovekovo življenje je vsak človek upravičeno dolžan uporabiti vsa sredstva, da se napad na svoje ali sočlovekovo življenje ubrani in da se napadalcu prepreči nadaljevanje napada in povzročanja škode.

Opredelitev naravnih človekovih moči, svoboščin in pravic

Naravne človekove moči in svoboščine so po svoji naravi neodtujljive, ker izhajajo iz naravnih zakonov, in omejene le in samo z istimi naravnimi močmi in svoboščinami drugih ljudi in živih-bitij. Med naravne in neodtujljive moči in svoboščine vseh ljudi in živih-bitij spadajo:

1. naravna moč do zavedanja in življenja;

2. naravna moč do samoodločbe, samo-rasti, samo-razvijanja in samo-izpopolnjevanja;

3. naravna moč do sporazumevanja, so-delovanja in so-ustvarjanja.

Človekove pravice izhajajo iz dogovora med ljudmi o tem, kaj je najboljše za vse ljudi in življenje in s tem prav in pravično.

Človekove pravice moramo ljudje drug drugemu zagotavljati z zdravorazumskim so-delovanjem, na podlagi svojih naravnih moči in svoboščin in v skladu z naravnim zakonom enosti in enakovrednosti vsega življenja.

Kadar ljudje ne spoštujemo in ne zagotavljamo drug drugemu človekovih pravic v skladu z naravnim zakonom enosti in enakovrednosti vsega življenja, takrat v človeški družbi povzročamo nedopustne odnose vrste gospodar-suženj, s katerimi povzročamo trpljenje, zlorabe ter škodo življenju. S tem dokazujemo, da življenja nismo vredni.

Zato smo vsi ljudje dolžni upoštevati in obravnavati vse so-ljudi in živa-bitja enakovredno tako, kot bi hoteli biti sami upoštevani in obravnavani na njihovem mestu, ker je to najboljše za vse.
V skladu z naravnim zakonom enosti in enakovrednosti življenja imamo vsi enakovredno pravico do dostojnega življenja, kar vključuje:

1. Enakovredno ekonomsko pravico, ki zagotavlja dostop do vseh finančnih potreb, ki omogočajo realizacijo in manifestacijo vseh temeljnih pogojev za zdravo in izpolnjujoče življenje.

2. Enakovredno zdravstveno pravico, ki zagotavlja vse potrebno za izgradnjo močnih fizičnih teles, omogoča vitalnost in dobro počutje ter jasnost razuma, čustveno ravnotežje in fizično stabilnost.

3. Enakovredno pravico do varnosti in zaščite za vsakega otroka, ki zagotavlja življenje brez strahu, negotovosti in travm; življenje, v katerem je vodstvo staršev uravnoteženo s svobodo izražanja in je živeto v okolju, polnem ustvarjalnosti in veselja, da lahko vsak otrok skozi odraščanje povsem razvije svoj potencial kot edinstven izraz življenja samega.

4. Enakovredno pravico do bivališča, ki vsakemu bitju in družini zagotavlja stabilno domače okolje, ki neguje in podpira življenje, in je ustrezno osnovano v skupnostih, ki pomagajo in podpirajo dostojno življenje z integriteto.

5. Enakovredno pravico do izobrazbe, ki vsakega posameznika podpira na poti do odličnosti in izpolnitve potencialov, podpira intelektualni razvoj in praktično udejanjanje le-tega, za relevanten doprinos k trajnostnemu razvoju Zemlje, ki izboljšuje življenje za vse udeležence.

6. Enakovredno pravico do zemlje, ki vsakemu živemu bitju zagotavlja življenje na ozemlju, ki si ga izbere za dom, kjer živa telesa hodijo po prsti, katera neguje in oskrbuje njihova življenja, jim zagotavlja varnost in hrano v sožitju z živalstvom in rastlinstvom in s tem ustvarja sožitje življenjskih sil vseh živih bitij in vsega življenja v enosti in enakovrednosti.

7. Enakovredno pravico do svobodnega povezovanja, ki zagotavlja družbeno in gospodarsko okolje, ki je dinamično, interaktivno in brez prisile, kjer se lahko porodijo nove zamisli, koncepti, tehnologije in produktivnost, ki okrepijo in omogočajo napredek, ki je najboljši za vse. Z razumevanjem, da take povezave ne omejujejo Prve temeljne človekove pravice do enakovrednega življenja za vse ali katerekoli pravice, ki iz nje izhaja.

8. Enakovredno pravico do raziskovanja, tehnologije in drugih znanstvenih podvigov in praktičnih manifestacij, ki se jih svobodno uporablja najprej za ozdravitev, izboljšanje in uravnoteženje fizičnega okolja in zemeljskih ekosistemov, neba, rek, morij, oceanov na način, ki planet povrne v stanje dinamičnega ravnotežja in ga v njem ohranja, ki omogoča nastanek uspešnih globalnih skupnosti, ki se razvijajo in povezujejo tako, kot je najboljše za vso življenje in vsa bitja, s čimer se zagotavlja najboljše mogoče življenjske pogoje in standarde za vso človeštvo in življenje kot celoto.

9. Enakovredno pravico dostopa do naravnih, finančnih, znanstvenih, intelektualnih in komunikacijskih virov, tako da imamo vsi prost, neoviran dostop do osnovnih gradnikov življenja in njegove trajnosti, skupaj s prostim in neoviranim dostopom do česarkoli, kar je potrebno za doseganje karier odličnosti, ki ustvarjajo napredek v planetarni skupnosti, ki teži k novim tehnologijam, iznajdbam in inovacijam, ki izboljšujejo življenje.

10. Enakovredno pravico do miru, izobilja in blaginje, brez nevarnosti, groženj, nasilja ali uničenja; kjer je življenje največja vrednota in kjer vsako živo bitje usmerja vsako izbiro, dejanje in misel k temu, kar je najboljše za vse, da lahko vsi živimo kot celostna in neločljiva bitja, kot del večje celote vsega življenja, v sožitju z obstojem kot življenjem samim, v trajnostnem ravnotežju z živečo strukturo vsega življenja na Zemlji.

11. Enakovredno pravico do samo-vodenja in samoupravljanja, brez zunanjega umetnega vladanja, ki bi oviralo in nadziralo življenjsko silo družbe in njenih sestavnih delov. Takšna pravica samo-vodenja in samoupravljanja mora biti vključena v večjo celoto družbenih in ustavnih tvorb, ki vzdržujejo celovitost širše celote tako, da resnična oblika republiškega upravljanja ne bo nikoli okrnjena, v njej pa bo vsak posameznik podprt in njegova pravica do enakovrednega življenja krepko zaščitena in ohranjana s strani celotne družbene in politične strukture.

12. Enakovredno pravico do svobodne vesti in moralne celovitosti, ki za vse podpira življenje, ki ni omejeno s psihološkim in čustvenim manipuliranjem, življenje, ki se lahko prosto izraža brez zadržkov in strahu pred kaznijo ter življenje brez strahu pred pomanjkanjem in omejevanjem.

13. Enakovredno pravico do monetarne integritete z enakovrednim sistemom, katerega osnovni sestavni del je enota vrednosti, ki je enaka poenoteni merski enoti, s čimer je zagotovljeno, da noben človek, organizacija ali institucija ne more manipulirati ali prirejati monetarni, denarni, finančni sistem za samo-poveličevanje in v škodo temu, kar je najboljše za vse. Takšen celosten in uravnotežen sistem podpira in krepi trgovanje, podjetnost, izmenjavo in ohranja vrednost globalnega ekonomskega sistema, ki služi življenju.

14. Enakovredno pravico duhovnega ravnotežja, tako da je vsaka vera, ki podpira enakovrednost za vse življenje, obravnavana in vzdrževana kot enakovredna z življenjem samim, kjer je duhovnost razumljena kot navdih za vsak vdih in izdih vsakega bitja in življenja kot celote, kot nedeljiv princip, ki si ga delimo vsi kot to, kar je najboljše za vse in kjer ta na noben načine ne zmanjšuje prve osnovne človekove pravice do enakovrednega življenja za vse.

15. Vse enakovredne življenjske pravice temeljijo na principu, da so vsa živa-bitja obdarjena z neodtujljivimi pravicami do samo-odločbe ter osnovnimi zagotovili minimalnih kvalitet življenja, izpolnjenih z dostopnostjo do življenjskih potrebščin, kot so ustrezna prehrana, oblačila, zavetje, dostop do znanja in izobraževanja, urjenja za izpolnjevanje zmožnosti za podporo in vzdrževanje lastnega življenja in življenj svojih bližnjih. Te pravice bodo vključene v družbene, ekonomske, družinske, skupnostne, kulturne, državne, in globalne odnose, da bomo lahko vsi, v enosti in enakovrednosti, sodelovali v slogi in ustvarili osnovo enakovrednega življenja za vse, kot najbolj osnovno enakovredno pravico.

16. Enakovredno pravico bodočih generacij, da prejmejo živeč planet brez onesnaženosti, bolezni, lakote, nasilja in uničenja, da bo življenje uspevalo in se ohranjalo zdaj in za vedno.

Pomeni besed

Človek kot posameznik in ljudje kot skupina posameznikov pomeni samousmerjena, zavedna in enakovredna živa-bitja, povezana z naravnim zakonom enosti in enakovrednosti življenja in z večno živo-silo, na podlagi katere izvajamo svojo naravno moč samoodločanja.

Ob morebitnih nesporazumih glede pomena posameznih besed in stavkov se uporabi tisti pomen, ki vodi v takšne posledice, ki so brez vsakega dvoma najboljše za vso življenje. Vsakršna drugačna razlaga besed in stavkov ni dopustna in je nična.

Veljavnost tega dogovora

Ta dogovor izhaja iz naravnega zakona enosti in enakovrednosti vsega življenja in naravnega zakona moči ljudi in živih-bitij do samoodločbe, zato velja takoj, vedno, povsod in brez izjem za vse ljudi in vsa živa-bitja in v odnosu do vseh so-ljudi in živih-bitij.

Podpisniki tega dogovora razglašamo, da se bomo s svojim zgledom zavzemali za upoštevanje in uveljavljanje tega dogovora povsod zato, da pomagamo ustaviti in preprečiti vsako korupcijo in zlorabo življenja, ker razumemo, da je to najboljše za vso življenje in da je vsakršno drugačno ravnanje nerazumno, sebično, zlorabljajoče in zato nedopustno in nevredno življenja.

Ustanovni odbor Nacionalnega ljudskega sodišča naravnega prava

Ljubljana, 26 .12. 2020

I. RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA IN GLAVNI POUDARKI ZAKONA - PREAMBULA

Predpisi v Sloveniji, ki omejujejo prosto gibanje in združevanje, svobodo govora, pravico do dela, pravico do takojšnjega zdravljenja ter uvajajo obvezne karantene, socialno distanciranje, policijsko uro, obvezno testiranje in cepljenje ter nošenje mask, so nezakoniti ukrepi in so protiustavni, saj jih ni določilo nobeno sodišče ali ljudstvo v konsenznem soglasju kot edini legitimni in legalni zakonodajalec, dokler je parlament ugrabljen s strani svetovne in slovenske organizirane hudodelske združbe; medicinsko neutemeljene zahteve, ker ni nobenega znanstvenega dokaza, da naravni virus CORONA obstaja, diagnostika medicinske "stroke" pa temelji na 97% nezanesljivih PCR testih; ogrožajo in napadajo temeljne svoboščine, zdravje in socialno varnost vseh ljudi v Sloveniji ter kršijo mednarodno priznano pravno pravico do svobodnega in informiranega soglasja, ki ureja vse zdravstvene postopke (Nürnberški zakonik, 1947).

Zakonski in podzkonski akti  Republike Slovenije  v tem primeru temeljijo na nedokazani domnevi, zato so pravno in pogodbeno nični. Izvršilna veja oblasti v Republiki Sloveniji zlorablja svojo moč, zato da bi uničila vse pravice državljank in državljanov iz pravičnega lastninskega upravičenja ter grobo krši mednarodne pogodbene obveznosti.

Opirajoč se na tretji člen ustave RS, po katerem je oblast v rokah ljudstva, ki jo primarno uresničuje neposredno, sta zato NACIONALNA SKUPŠČINA SVOBODNIH LJUDI SLOVENIJE IN NACIONALNO LJUDSKO RAZSODIŠČE NARAVNEGA PRAVA V KONSTITUIRANJU UKAZALA kot glas in zagovornik vseh svobodnih prebivalcev Slovenije in v odsotnosti zakonite in odgovorne vlade, da:

a) Nihče ni dolžan spoštovati in upoštevati nobenih COVID predpisov, ne glede na to, katera oblast ali posameznik jim ukazuje ali jih v to prisiljuje;

b) se lahko kdorkoli dejavno upira in ne upošteva COVID predpise ter na kakršenkoli potreben način zagovarja svoje naravne svoboščine brez strahu pred pravnimi posledicami.

UKAZU NACIONALNE SKUPŠČINE SVOBODNIH LJUDI in NACIONALNEMU LJUDSKEMU RAZSODIŠČU NARAVNEGA PRAVA SLEDI TUDI, da katerikoli posameznik, uradnik, korporacija ali njihov zastopnik, ki v Sloveniji zahteva ali naloži kateregakoli od COVID predpisov, sodeluje  v zločinski zaroti zoper življenja, dobrega počutja svobodnih ljudi in zoper svobodo državljanov in zato krši določbe tega zakona. Tisti, ki je vpleten v kaznivo dejanje zaradi kršitve tega zakona, bo javno obsojen s strani Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava.

S soglasjem in verifikacijo svobodnih ljudi citirani zakon stopi v veljavo takoj, ko ga s svojim podpisom sprejme in verificira 1/5 volilnih upravičencev od 1.620.000 vseh.  Ko je presežena verifikacija s strani 1/5 od vseh volilnih upravičencev, je ljudska volja izražena in zakon začne veljati. Ta pravni akt NACIONALNEGA LJUDSKEGA RAZSODIŠČA NARAVNEGA PRAVA ima potem polni učinek in veljavo zakona kjerkoli v Sloveniji.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona imajo pravico izvajati vsi svobodni ljudje v Sloveniji in ti imajo pravico vsako kršitev takoj prijaviti Nacionalnemu ljudskemu razsodišču naravnega prava. Policijski in vsi drugi organi morajo po tem zakonu izvrševati določbe tega zakona ali pa bodo obtoženi oviranja pravice svobodnih ljudi, izhajajoče iz tega zakona in bodo sankcionirani.

II. ZAKONSKI ČLENI

1. člen

Covid predpisi so z uveljavitvijo tega zakona razglašeni za nelegalne in protiustavne v celotni  Republiki Sloveniji po Zakonu o javni varnosti NLRNP št. 1129/1/2020.

2. člen

Prisiljevanje nošenja mask, socialno distanciranje, karantene, prepoved svobodnega gibanja, policijska ura, obvezno testiranje in cepljenje, postavljanje pogojev v zvezi s cepljenjem ter pisanje plačilnih nalogov in odločb z globami za nespoštovanje ukrepov so zločin proti človeštvu.

3. člen

Drugi dan po razglasitvi tega zakona takoj prenehajo vsi covid omejevalni ukrepi in se vsi odloki v zvezi s tem razglasijo za nične.

4. člen

Prepovedana je vsaka medijska propaganda in strašenje ljudi preko sredstev množičnega obveščanja v zvezi s covid ukrepi.

5. člen

Proti vsem kršiteljem zakona se vloži kazenska prijava, kar bo podlaga za javno sojenje na nacionalnem ljudskem razsodišču naravnega prava. Prebivalci Slovenije so po tem zakonu svobodni, zato ignorirajo vse covid omejitvene predpise ter poročajo nacionalnem ljudskem sodišču, in tistim, ki so na strani resnice, imena vseh, ki poskušajo covid ukrepe izvrševati.

6. člen

Vsem državnim funkcionarjem, javnim uslužbencem na položajih in v policiji, je na podlagi tega zakona izdan ukaz za odstop od izvajanja covid ukrepov in izničenje vseh že izrečenih glob svobodnim ljudem Slovenije. Izničijo se vse že izrečene globe in kazni v teku in vsem oglobljenim ljudem na podlagi covid ukrepov se denar za že plačane globe povrne z zamudnimi obrestmi. Ukaz ima popoln učinek in moč zakona.

7. člen

Kazenska sankcija za državne funkcionarje, če takoj po uveljavitvi tega zakona ne odstopijo in se javno ne distancirajo od vseh covid ukrepov, je do 30 let zaporne kazni, za uradnike odločevalce na uradnih položajih ter direktorje in urednike medijev do 15 let, za izvrševalce ukrepov covid (policiste, novinarje) in nadzornike (inšpektorje) do 5 let zaporne kazni.

8. člen

Vsa nastala premoženjska in nepremoženjska škoda posameznikom, gospodarskim družbam, podjetnikom, obrtnikom, kmetom ter drugim pravnim osebam se poravna iz vsega premoženja obsojenih oseb po javnem sojenju pred nacionalnim ljudskim razsodiščem naravnega prava. S prisilno izvršbo, z zasegom premičnega in nepremičnega premoženja, če dosojene škode oškodovancem ne bodo poravnali prostovoljno.

9. člen

Vsak svoboden človek Slovenije ima pravico in moralno dolžnost prijaviti vsako kršitev kogarkoli, ki krši določbe tega zakona, nacionalnemu ljudskemu razsodišču naravnega prava na internetni naslov:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. z navedbo imena in priimka kršitelja, funkcijo, ki jo kršitelj opravlja, organ ali podjetje, v katerem dela, opis kršitve ter kraj in čas kršitve, imena, priimke in naslove prič ali pa avdio oziroma video posnetek dogajanja v času kršitve.

III. končna določba

10. člen

Zakon stopi v veljavo takoj, ko ga podpiše najmanj petina vseh volilnih upravičencev v Republiki Sloveniji (322.000), kar razglasi nacionalna skupščina svobodnih ljudi Slovenije.
Ustanovni odbor Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava

V Ljubljani, 26.12. 2020

PODPISI TREH ZGODOVINSKIH LISTIN

Takoj po novem letu, najkasneje pa po 11. 01. 2021 začnemo zbirati podpise vseh še ostalih pridruženih ustanovnih članic in članov po celi Sloveniji, ki boste želeli pristopiti.
Zato vas vabimo, da se nemudoma oglasite tukaj v zasebnem sporočilu ali na elektronski naslov:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

s ponudbo, da ste pripravljeni v vaši občini organizirati info točko, kjer bodo ljudje lahko dobili informacije in kjer bodo lahko oddali svoj podpis.

Od 4.1.2021, od 12.00 bo taka točka znova vzpostavljena na Trgu republike v Ljubljani pod osrednjo zastavo. In potem vsak dan od 12.00 naprej, pa dokler boste ljudje prihajali. 

FINANCIRANJE DELOVANJA NACIONALNEGA LJUDSKEGA RAZSODIŠČA NARAVNEGA PRAVA.

Naš cilj je zaposliti za začetek vsaj tri vrhunske pravnike in vsaj dve osebi za tehnično pomoč dela Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava, da bo delo v korist in pomoč našim ljudem lahko steklo čimprej.

Zato želimo, da ljudje množično pristopite in se odločite tudi za mesečno finančno podporo delovanja Nacionalnega ljudskega razsodišča naravnega prava, in sicer začetni cilj je pridobiti 10.000 ustanovnih članic in članov, ki bi na mesečni ravni prispevali vsak po 5 eur ali kolikor kdo zmore v skupno blagajno.

Združenje v Gibanju OPS - Osveščeni prebivalci Slovenije

TRR: Transakcijski račun SWIFT: SI56 1914 6501 1737 734          BIC: SZKBS2X

Koda plačila: OTHR

Namen plačila: Za delovanje NLRNP

Referenca: 99

To bi zneslo cca 50.000 evrov mesečnega prihodka, kar bi bilo za začetek dovolj, da pridobimo povsem neodvisne in socialno preskrbljene pravne strokovnjake, ki bodo brez strahu delovali za SKUPNO DOBRO SLOVENSKEGA LJUDSTVA.

Na info točkah se boste lahko odločili, da vam vsak mesec pošljemo položnico ali pa si boste na banki odprli trajni nalog oz. nakazovali poljuben znesek preko e bančništva.

Seveda pa bomo skušali pridobiti finančna sredstva tudi iz drugih virov, npr. donacije podjetij iz Slovenije in iz tujine od naših rojakov, da bomo lahko glede na stalne finančne vire širili ekipo pravnih in drugih strokovnjakov, katere bomo vse pridobili preko javnih razpisov, ki bodo morali zadostiti ostrim strokovnim, moralnim in etičnim kriterijem, da bodo prišli v izbor za zaposlitev.
Skrbniški odbor NLRNP, ki je sestavljen iz 9-ih članic in članov bo opravil nabor kandidatk in kandidatov, vi vsi ustanovni članice in člani pa boste imeli pri končni odločitvi za zaposlitev zadnjo besedo.

KDAJ BODO LISTINE DOBILE LEGITIMNOST IN VELJAVO?

Da bo popolnoma jasno, s podpisovanjem teh treh listin vzpostavljamo v Sloveniji PRAVIČNO PRAVNO DRŽAVO, ki je eden od osrednjih stebrov državnosti, a se v naši državi nikoli ni zares postavil.

Vaš podpis pod vse tri zgodovinske listine pomeni, da soglašate z njihovo vsebino. Prstni odtis poleg vašega podpisa pomeni, da ste to v resnici vi in s tem ukinemo hojo na upravne enote ali k notarjem, kjer se ugotavlja naša identiteta.

Vse skupaj bo začelo veljati tudi pravno formalno, ko bo svoj podpis oddala 1/5 volilnih upravičencev, kar je kvorum za veljavnost vsakega zakona po zdajšnji USTAVNI ureditvi, če se kakšen zakon uveljavlja na referendumu. Še več, če bi o tem stekel referendum, kar je zaradi ugrabljene države misija nemogoče, bi morala na referendum pristopiti 1/5 volilnih upravičencev, to je cca 322.000 ljudi in od teh bi morala več kot polovica glasovati ZA.

Mi pa želimo doseči dvojno legitimnost ter veljavnost in sicer tako, da celotna 1/5 podpiše predlagane listine in s tem izrazi s podpisom svojo voljo, da listine sprejema in želi, da začnejo veljati.

3. člen Ustave RS pravi, "V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami..."

V tem primeru izkoriščamo to možnost, da o teh treh zgodovinskih listinah odločimo NEPOSREDNO po pravilih, ki so popolnoma transparentna, legitimna, zakonita in ustavna.
Sicer pa lahko začnete podpise zbirati kar takoj pri svojih sorodnikih, prijateljih, sodelavcih, sosedih ter znancih...

http://www.gibanje-ops.com/datoteke/Podporatremzgodovinskimlistinam.pdf

Na tej povezavi si natisnete obrazec in začnete. Blazinice za oddajo prstnega odtisa dobite v vsaki knjigarni. Ali pa si blazinico kazalca pobarvate s flomastrom in naredite odtis.
Če je še kakšno vprašanje, pa vas prosimo, da z njim ne odlašate, zastavite ga kar tukaj v komentarjih ali na e-naslov:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Ustanovni odbor NLRNP


p.s.

Sprotna obvestila in informacije objavljamo vse, kar se tiče NLRNP, na njegovi Facebook spletni strani https://www.facebook.com/NLRNP