Vsak dan v času delovnega časa Okrajnega sodišča Piran se po krivici deložirana ga. Zlatka Olah postavi v protest pred sodišče in obvešča meščane in turiste, kaj so njej in njeni družini storili. Sodnica Tina Benčič je prodala na dražbi dvo in pol sobno stanovanje v Luciji za manj kot polovico tržne vrednosti, kar je tudi po zadnji sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskrsić, ki je dobil 85.000 evrov odškodnine, popolnoma nedopustno. Namreč zadnja sodba ESČP je sporočilo Sloveniji, da se nepremičnine v izvršilnih postopkih ne smejo prodajati pod sodniško ocenjeno vrednostjo.

Pri nas se namreč redno dogaja, da se na prvo dražbo z izklicno ceno po sodni cenitvi ponavadi ne prikaže noben kupec, vsi vedo, da bodo na drugi dražbi lahko nepremičnino kupili samo za pol cene. To je državni kriminal, ki se je zaradi 2.800 evrov preostalega dolga zgodil tudi družini Olah iz Lucije pri Portorožu. Gospa Olah, njena hči in dva osnovnošolca so ostali brez edinega doma 18. maja lani. Izvršitelj Slavc jih je ob asistenci milice brutalno vrgel na cesto, ko jim na dan deložacije ali prej nobena socialna služba ni ponudila vsaj začasnega nadomestnega bivališča, kar je država dolžna storiti, sicer so takim ljudem kršene temeljne človekove pravice, izhajajoče iz Konvencij o človekovih pravicah, paktih o državljanskih pravicah in še posebej iz Konvencij o otrokovih pravicah, ki jih je Slovenija podpisala.

Kdo so ženske v sodniških togah, ki DELIJO PRAVICO V IMENU LJUDSTVA? Ga. Olah jih vsak dan spomni, da niso kredibilne osebe, ki bi smele sploh opravljati sodniško službo, saj bi to morali početi zgledni ljudje, ki sami zgledno spoštujejo zakone in so v vsakem pogledu zgled moralnega in etičnega obnašanja.

Nekaj dni nazaj je gospo Olah sodnica Tina Benčič povabila na pogovor, kar je najmanj nenavadno, in ji je menda v joku priznala, da je res njeno posestvo s pogledam na Piranski zaliv zgrajeno na črno. Gospod Blažo Ždrnja, ki ima z isto sodnico Benčič grenke izkušnje in prav tako z njeno vodjo Natašo Tomazini Tonejc, pa nam je sporočil, da je menda njena nova domačija zgrajena kar na zemljišču, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč RS.

K njim smo pred dnevi poslali vprašanje, ali to drži, da je hiša s številko Vinjole 23 a na njihovem zemljišču, pa nam odgovora še niso posredovali. Če to drži, pomeni, da je sodnica, ki drugim deli pravico ali krivico v imenu slovenskega ljudstva, črnograditeljca na tujem zemljišču, kar pa pomeni, da bi ne smela opravljati sodniške službe in so vse njene odločitve nične. Tudi izvršilni postopek, s katerim je družino z dvema malima otrokoma lani odredila vreči na cesto. Sodnik, ki sam krši zakonodajo, ne more biti sodnik.

Včeraj 3.07.2017 smo dobili odgovor, ki potrjujeje naše trditve. Družina Benčič je na zemljišču, ki je v lasti Občine Piran na črno zgradila stanovanjsko hišo. Zakaj inšpekcija še ni zrušila črne gradnje je pač zadeva, ki se ji reče po domače KORUPCIJA. Kdo je v to na črno stanovanjsko hišo pripeljal elektriko in vodo je vprašanja za Komisijo za preprečevanje korupcije.

Desno od tukaj 20 m v hrib stoji domačija sodnice Benčič, ki  je uboge otroke zmetala na cesto in je ni zanimalo, kje bodo živeli po deložaciji. Speljala jo je preko dolga dolžnice Olah zaradi 2.800 eur dolga državnemu podjetju Petrol, ki je gospe Olah še ostal po tem, ko je poravnala vse preostale dolgove v višini okoli 40.000 eur, ko ji je podjetje propadlo zaradi nagajanja nekaterih, ki so jo imeli za konkurenco.

Ni se izmikala, ni špekulirala in ni prepisovala edinega imetja na koga drugega, ni razglasila osebnega stečaja, hotela je le vse poplačati in mirno živeti v stanovanju s svojo hčerko in vnukoma, ki je bilo njeno edino premoženje, za katerega se je trudila v 30-ih letih delovne dobe. Kako je sodnica Benčič v črno gradnjo na menda tujem zemljišču uspela urediti vodo in elektriko, bodo morali pojasniti na Občini.

Kot je povedala ga. Olah je sodnica Benčič na pogovoru potem, ko je premagala strah pred njo (slaba vest), povedala menda s solzami v očeh, da doživlja velike pritiske s strani vodje sodišča Nataše Tomazini Tonejc, ker mora zavračati dokazne predloge gospoda Blažo Ždrnje, ki ga kot steklo zver s krivi ovadbami preganja nekdanji sodnik in zdajšnji odvetnik Niko Varežić.

Prav danes, 22.06. 2017, je prišel mimo sodišča, kjer je protestirala gospa Olah, družbo pa ji je delal gospod Ždrnja in ju je dvakrat pljunil. Prvič samo gospoda Ždrnjo, drugič pa je zajel več vsebine in je izpljunek zadel tudi gospo Olah. Bila sta tako presenečena, da niti nista poklicala policije. Nekateri so očitno že močno vznemirjeni, ker resnica o povezavah in navezah ter mahinacijah okoli črnih gradenj prihaja na dan.

Črnograditelj je po besedah gospoda Ždrnje tudi eden bolj bogatih odvetnikov na obali, Niko Varežić. Gospod Ždrnja tudi pove, da sta si vodja sodišča Nataša Tomazini Tonejc in nekdanji sodnik, ki je moral oditi v odvetniške vode Varežić, kar blizu.

V Sloveniji se vse izve, pa se je izvedelo tudi, da je mož vodje Okrajnega sodišča v Piranu lastnik in s tem tudi organizator hazardiranja, sicer menda na Hrvaškem. Kdor si bogati družinski proračun z organiziranjem hazardiranja, je to podobno kot bi preprodajal drogo, saj vemo, da mnogi igralci postanejo odvisni in ni jih malo, ki v igralnicah zaigrajo celotno premoženje. Ustavi jih šele popoln bankrot ali pa zahteva sorodnikov, da gredo na zdravljenje te grozne odvisnosti. Je torej sprejemljivo, da je vodja nekega sodišča gospa, ki ji mož bogati družinski proračun z organiziranjem hazardiranja?

Kako je s sorodstvenim razmerjem sodnice Tine Benčič in kupca nepremičnine na dražbi, gospe Olah, se še ugotavlja. Nekdanji sosedje družine Olah pa povedo,  da se v stanovanju, iz katerega so bili deložirano Olahovi, pogosto pojavlja brat sodnice Tine Benčič, ki sliši na ime Samo Uhelj. Je bil kupec nepremičnine za pol od sodniško ocenjene zgolj slamnati? Na to vprašanje bodo morali podati odgovor preiskovalci, saj je Komisija za preprečevanje ocenila, da jim bo predala prijavo v preiskovanje.

Javno pozivamo Sodniški svet in Ministrstvo za pravosodje, da začne s čiščenjem Avgijevega hleva, kar je očitno Piransko okrajno sodišče. Če ne verjamete, preposlušajte, kaj govori gospod Ždrnja, ki z njim nasprotniki resnice obračunavajo že skoraj dve desetletji.

Ekipa OPS