Čistejše okolje. Naše okolje je čedalje bolj onesnaženo, kar terja bistveno večjo skrb posameznikov in pristojnih institucij, da ga skušamo ohraniti tudi za naše zanamce, od katerih smo si ga le izposodili. Gibanje s svojim delovanjem spodbuja ustrezno ravnanje z okoljem, predlaga potrebne ukrepe in opozarja pristojne državne organe in kritično javnost na primere onesnaževanja.

1. Priprava podrobne analize stanja in problemov glede čistejšega okolja ter izdelava seznama družb, podjetij in posameznikov, ki na tem področju v kateremkoli pogledu lahko vplivajo na delovanje Gibanja.

2. Priprava predlogov za ustrezne spremembe veljavne zakonodaje glede učinkovitejšega varovanja gozdov in zelenih površin, s katerim bodo vse večje gozdne površine prešle v javno dobro oz. lastnino, hkrati pa bo zlasti z vidika ohranjanja okolja vzpostavljeno v strokovnem pogledu ustrezno in smotrno ter učinkovito gospodarjenje z njimi, od česar bodo imeli korist tudi dejanski lastniki.

3. Priprava predloga programa široko zasnovanega narodnega varčevanja z električno energijo v okviru vseh gospodarskih in drugih dejavnosti ter gospodinjstev, kar bo v končni posledici omogočilo tudi predčasno oz. čim hitrejše zaprtje Jedrske elektrarne Krško.

4. Priprava programa aktivnosti in ukrepov s katerimi bo Gibanje učinkovito spremljalo in obveščalo javnost in pristojne organe glede vseh novih primerov onesnaževanja v okolju, zlasti glede odlaganja vseh vrst odpadkov in nevarnih snovi izven okvira za to določenih in ustrezno opremljenih in nadzorovanih odlagališč.

5. Sodelovanje pri pripravi projektov, ki v končni posledici pri njihovem izvajanju in uresničevanju pomembno vplivajo na čistejše okolje ali ustreznejše ravnaje z njimi. ... Nekatere zamisli še pridejo na vrsto. Čeprav je za to področje nanizanih veliko nalog, jih je vendar ostalo še kar nekaj , ki bi jih v ta program lahko zapisali že sedaj. Kljub dejstvu, da so v zadnjih dvajsetih letih pri nas "delovale" (toda bolj na papirju in v času volitev kot v resnici) številne tovrstne združbe, pred tem pa je bilo v vsemogočni socialistični državi bogokletno razmišljati o takih stvareh, je pri nas v glavnem ostalo vse po starem.

Za tako imenovano "ekologijo" še vedno skrbijo samo državni uradniki, vendar bolj z lepimi besedami kot dejansko, medtem ko naše okolje postaja čedalje večje smetišče. Tako je tudi v tem pogledu (kot glede varčevanja z električno energijo) potreben program široko zasnovanega narodnega ravnanja z odpadki, kar bo ob ustreznem sortiranju in predelavi (reciklaži) odpadkov v končni posledici omogočilo bistveno zmanjšanje obsega in števila organiziranih odlagališč teh grozljivih posledic naše civilizacije in preprečilo nastajanje divjih.

 Mnogi se sploh ne zavedajo, denimo, da na tla odvržen cigaretni ogorek lahko zastrupi okoli 40 litrov vode, ki za pitje po tem ni več primerna. Zagotovo pa bodo to dojeli čez nekaj let, ko bo ob nadaljevanju takega barbarskega ravnanja z okoljem, pitna voda samo še v steklenicah in bo dražja od alkohola. Vendar jim bomo skušali nekoliko odložiti te tegobe in se lotiti oblikovanja naloge, ko bodo morda celo preprečile takšno početje. To pa bo mogoče storiti takoj za tem, ko bodo na voljo vsi potrebni podatki, torej šele po uresničitvi prve naloge, da nebi o tako pomembnih stvareh pisali kar na pamet.

Kljub temu smo v program že sedaj zapisali drugo in tretjo nalogo, s katerima bomo v dolgoročnejšem pogledu dejansko veliko storili za naše neposredno okolje. Čeprav se bodo komu zdela ta razmišljanja v času pospešenih razprav o vračanju gozdov tudi Cerkvi morda bogokletna, je to vendarle edini smotrn način za dolgoročno ohranitev tega naravnega bogastva. K takim rešitvam se namreč vedno bolj nagibajo v vseh razvitejših osveščenih državah, kjer je v javni lasti večji odstotek gozdov kot pri nas (npr. v EU je v javni lasti okrog 40%, pri nas pa jih bo po predvideni denacionalizaciji le še okrog 20% oz. pol manj)

Samo v zadnjih nekaj letih, ko je mnogo gozdov prešlo iz državne nazaj v privatno lastnino, lahko opazimo katastrofalne posledice v okolju, saj z njimi le redki gospodarijo razumno. Med drugim namreč prihaja do mnogih črnih sečenj (kraj tega naravnega bogastva), zaradi česar gozdovi klavrno propadajo in umirajo, seveda, tudi v dolgoročnem pogledu.

Slednje je zlasti opazno v okolici velikih mest, ki s tem izgubljajo tudi svoja pljuča. Ob tem pa velja spomniti, da javna lastnina, seveda, ne pomeni isto kot državna, medtem, ko bi nam podrobnejše pojasnjevanje in utemeljevanje tega predloga vzelo preveč prostora. Lahko rečemo le še to, da take ukrepe narekujejo izkušnje ozaveščenih in strokovno usposobljenih ljudi, ki vidijo v našo prihodnost precej dlje od politikov, ki jih itak najbolj skrbi čas trajanja njihovega mandata.

 Slednje velja tudi za tretjo nalogo, kjer pa pred kritično javnostjo še vedno prikrivajo nekatere podatke iz časov izgradnje tega nespametnega objekta, medtem ko naši avstrijski sosedje poznajo tudi take (umazane) podrobnosti in se zato dobro zavedajo nevarnosti te tempirane jedrske bombe, če bi prišlo med drugim do močnejšega potresa. Od tod izvirajo tudi vsi njihovi pritiski.