?istej�e okolje. Na�e okolje je ?edalje bolj onesna�eno, kar terja bistveno ve?jo skrb posameznikov in pristojnih institucij, da ga sku�amo ohraniti tudi za na�e zanamce, od katerih smo si ga le izposodili. Gibanje s svojim delovanjem spodbuja ustrezno ravnanje z okoljem, predlaga potrebne ukrepe in opozarja pristojne dr�avne organe in kriti?no javnost na primere onesna�evanja.

1. Priprava podrobne analize stanja in problemov glede ?istej�ega okolja ter izdelava seznama dru�b, podjetij in posameznikov, ki na tem podro?ju v kateremkoli pogledu lahko vplivajo na delovanje Gibanja.

2. Priprava predlogov za ustrezne spremembe veljavne zakonodaje glede u?inkovitej�ega varovanja gozdov in zelenih povr�in, s katerim bodo vse ve?je gozdne povr�ine pre�le v javno dobro oz. lastnino, hkrati pa bo zlasti z vidika ohranjanja okolja vzpostavljeno v strokovnem pogledu ustrezno in smotrno ter u?inkovito gospodarjenje z njimi, od ?esar bodo imeli korist tudi dejanski lastniki.

3. Priprava predloga programa �iroko zasnovanega narodnega var?evanja z elektri?no energijo v okviru vseh gospodarskih in drugih dejavnosti ter gospodinjstev, kar bo v kon?ni posledici omogo?ilo tudi pred?asno oz. ?im hitrej�e zaprtje Jedrske elektrarne Kr�ko.

4. Priprava programa aktivnosti in ukrepov s katerimi bo Gibanje u?inkovito spremljalo in obve�?alo javnost in pristojne organe glede vseh novih primerov onesna�evanja v okolju, zlasti glede odlaganja vseh vrst odpadkov in nevarnih snovi izven okvira za to dolo?enih in ustrezno opremljenih in nadzorovanih odlagali�?.

5. Sodelovanje pri pripravi projektov, ki v kon?ni posledici pri njihovem izvajanju in uresni?evanju pomembno vplivajo na ?istej�e okolje ali ustreznej�e ravnaje z njimi. ... Nekatere zamisli �e pridejo na vrsto. ?eprav je za to podro?je nanizanih veliko nalog, jih je vendar ostalo �e kar nekaj , ki bi jih v ta program lahko zapisali �e sedaj. Kljub dejstvu, da so v zadnjih dvajsetih letih pri nas "delovale" (toda bolj na papirju in v ?asu volitev kot v resnici) �tevilne tovrstne zdru�be, pred tem pa je bilo v vsemogo?ni socialisti?ni dr�avi bogokletno razmi�ljati o takih stvareh, je pri nas v glavnem ostalo vse po starem.

Za tako imenovano "ekologijo" �e vedno skrbijo samo dr�avni uradniki, vendar bolj z lepimi besedami kot dejansko, medtem ko na�e okolje postaja ?edalje ve?je smeti�?e. Tako je tudi v tem pogledu (kot glede var?evanja z elektri?no energijo) potreben program �iroko zasnovanega narodnega ravnanja z odpadki, kar bo ob ustreznem sortiranju in predelavi (recikla�i) odpadkov v kon?ni posledici omogo?ilo bistveno zmanj�anje obsega in �tevila organiziranih odlagali�? teh grozljivih posledic na�e civilizacije in prepre?ilo nastajanje divjih.

�Mnogi se sploh ne zavedajo, denimo, da na tla odvr�en cigaretni ogorek lahko zastrupi okoli 40 litrov vode, ki za pitje po tem ni ve? primerna. Zagotovo pa bodo to dojeli ?ez nekaj let, ko bo ob nadaljevanju takega barbarskega ravnanja z okoljem, pitna voda samo �e v steklenicah in bo dra�ja od alkohola. Vendar jim bomo sku�ali nekoliko odlo�iti te tegobe in se lotiti oblikovanja naloge, ko bodo morda celo prepre?ile tak�no po?etje. To pa bo mogo?e storiti takoj za tem, ko bodo na voljo vsi potrebni podatki, torej �ele po uresni?itvi prve naloge, da nebi o tako pomembnih stvareh pisali kar na pamet.

Kljub temu smo v program �e sedaj zapisali drugo in tretjo nalogo, s katerima bomo v dolgoro?nej�em pogledu dejansko veliko storili za na�e neposredno okolje. ?eprav se bodo komu zdela ta razmi�ljanja v ?asu pospe�enih razprav o vra?anju gozdov tudi Cerkvi morda bogokletna, je to vendarle edini smotrn na?in za dolgoro?no ohranitev tega naravnega bogastva. K takim re�itvam se namre? vedno bolj nagibajo v vseh razvitej�ih osve�?enih dr�avah, kjer je v javni lasti ve?ji odstotek gozdov kot pri nas (npr. v EU je v javni lasti okrog 40%, pri nas pa jih bo po predvideni denacionalizaciji le �e okrog 20% oz. pol manj)

Samo v zadnjih nekaj letih, ko je mnogo gozdov pre�lo iz dr�avne nazaj v privatno lastnino, lahko opazimo katastrofalne posledice v okolju, saj z njimi le redki gospodarijo razumno. Med drugim namre? prihaja do mnogih ?rnih se?enj (kraj tega naravnega bogastva), zaradi ?esar gozdovi klavrno propadajo in umirajo, seveda, tudi v dolgoro?nem pogledu.

Slednje je zlasti opazno v okolici velikih mest, ki s tem izgubljajo tudi svoja plju?a. Ob tem pa velja spomniti, da javna lastnina, seveda, ne pomeni isto kot dr�avna, medtem, ko bi nam podrobnej�e pojasnjevanje in utemeljevanje tega predloga vzelo preve? prostora. Lahko re?emo le �e to, da take ukrepe narekujejo izku�nje ozave�?enih in strokovno usposobljenih ljudi, ki vidijo v na�o prihodnost precej dlje od politikov, ki jih itak najbolj skrbi ?as trajanja njihovega mandata.

�Slednje velja tudi za tretjo nalogo, kjer pa pred kriti?no javnostjo �e vedno prikrivajo nekatere podatke iz ?asov izgradnje tega nespametnega objekta, medtem ko na�i avstrijski sosedje poznajo tudi take (umazane) podrobnosti in se zato dobro zavedajo nevarnosti te tempirane jedrske bombe, ?e bi pri�lo med drugim do mo?nej�ega potresa. Od tod izvirajo tudi vsi njihovi pritiski.